Izhaja vsak drugi četrtek po I. in 15. dnevu v mesecu.
Urejuje Janez Ev. Kalan.
Zunaj Avstrije 2 K 8 vin. Za Ameriko 2 K 60 vin.
^	_ ^ ...	_ •■ _ ■ ^^ ^^	• larj, n r.-»iiijt.	^.iii.	..... » ariJ.^ir^T——t
Spisi, dopisi in darovi se pošiljajo: Uredništvu ,3 ogoJiubf" v Zapogah, P. Smlednik, (KraajJ Naročnina in inserati pa: Upravništvu »Bogoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice T.
Vsebina XII.zvezka:
Stran
Da bi bili edini ! . . . .............177
Jezusovo Srce — moja ljubezen...........178
K očetovemu srcu !...............179
Ivubezen najvišja, najslajša............181
Pdr*y le Monial ..................181
Kako kor stno je čast ti Tetusovo Srce ...... .	181
Kako časte Jezusovo Srce drugod...... ...	181
„Učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen . .	182
Fru-tru....................184
Le kvišku, le kvišku! '..............186
Čudežno varstvo .... ...........186
f Frančišek Fik................186
Poročila iz kitajskih misijonov ...........187
Cerkveni razgled po domovini . . . .........189
Odpustki meseca julija 1905 ........................192
Darovi..................* ,	192
V molitev se priporočajo................192

Vse tiskovine za Marijine družbe in za Družbo treznosti fsprejem-nice in vpisovalne pole) se dobe v Ničmanovi prodajalni ,,Katol. tiskovnega društva". — Sprejemnice za Marijine družbe (jako lepa slika Brezmadežne) se dobe po znižani ceni 24 h (prej 30 h).
Sezite po njih!
.fr.fr *f«.fr.fr .fr.fr.fr .fr.fr .fr.fr.fr .fr.fr .fr.fr .fr.fr.fr .fr.fr .fr.fr
Podpisana uljudno naznanja preč. duhovščini, da je otvorila
[T na Mestnem tr^u štev. 7 v Ljubljani ^
zalogo umetaih cvetlic Hžg
»i« {er se priporoča v naročevanje cerkvenih šopkov, dckoračijskih «fr
vencev in cvetlic, dalje vencev za gg. novomašnike, nagrobnih *T* vencev in trakov itd. po najnižjih cenah. 1719B 15 *T* ♦fr	fastieSSa tofaa In poštena!	«fr
♦fr Naj odličnejšim spoštovanjem Antonija Mildner. «4* .fr.fr.fr,fr.fr .*..fr.fr.fr.fr.fr fr.fr.fr.fr.fr.fr.fr.fr.fr.fr,fr.fr.fr
Da bi"bili edini!
isaCJ
Novi molitveniki in nanovo urejene cerkvene molitve.
Naznanili smo že, da sta izšla predkratkim dva podobna si molitvenika (mašne bukvice): „Šolski mo litvenik" in „Večno življenje". Prvi je manjši, drugi večji in obsega vse, kar ima prvi, sam6 da ima mnogo več v sebi. Prvi je namenjen — kakor ime povč — za šolsko mladino, drugi pa za šoli odrasle.
Tak molitvenik za otroke je bil že davno velika potreba. Doslej namreč je bilo silno težavno katehetom učiti otroke moliti: kako naj se udeležujejo sv. maše, kako se pripravljajo in zahvaljujejo po sv. obhajilu itd., kajti vsak otrok je imel druge bukvice, vsak drugačne molitve. Vse drugače in vse ložje pa je, če imajo vsi enake molitve. Zato starši in betri odslej le te bukvice kupujte otrokom !
Zelo potrebno je torej, da imajo vsi otroci enak molitvenik. — Ko pa otrok maloedrase, potrebuje več, večje knjige. Dobro pa je, da v tej večji knjigi zopet najde molitve, ki so mu znane in katerih je navajen že od prej.
To so obkratkem vzroki, zakaj sta izšla ta dva molitvenika. In to tudi vzrok, zakaj sta priporočila vredna. — S tem ne rečemo, da bi ne smela ta ali ona reč v knjigi še kako drugače biti; toda kje je kaka stvar na svetu, o kateri bi se ne dalo reči, da naj bi na njej ta ali ona reč še malo boljša bila?
Torej te dve knjižici moramo le z veseljem pozdraviti.
Vsebine ne bomo pregledovali in presojali. Samo ene vrste molitev naj omenimo, katere bo gotovo vsakdo vesel, namreč: Cerkve-nega leta. O vseh večjih praznikih cerkvenega leta je podano kratko pojasnile in prazniku primerna cerkvena molitev. To se bo pa molilo tuai pri popoldanski javni službi božji. Vsak praznik se bo pri litanijah molila primerna molitev ed tistega praznika. To vam bo gotovo všeč.
Pa še nekaj posebnega je v teh dveh knjižicah, in to je, o čemer ravne hočemo tukaj nekoliko več izpregovoriti. Vse navadne domače in cerkvene molitve: razne litanije, kri-žev pot in tudi druge manjše molitve so na novo pregledane in na novo urejene, na več mestih nekoliko predrugačene. In tako se bo odslej tudi v cerkvi molilo. V kratkem izide tudi ^Cerkveni molitvenik" (za ljubljansko škofijo) z molitvami za javno božjo službo, za lavantinsko škofijo pa »Sveto opravilo" in za druge škofije najbrž zopet kaj podobnega; v teh bodo ravno tako prirejene molitve, ki se bodo molile očitne v cerkvi pri skupni službi božji. Pa tudi sicer se noben drug molitvenik ne bo smel tiskati, če ne bo imel molitev ravno tako urejenih.
To je stvar, katero se nam zdi na vse moč potrebno obširnejše pojasniti in utemeljiti.

Zakaj to in tako?! Zato — kakor smo zapisali na čelo temu spisu —: da bi bili edini!
Vsaka slovenska škofija je doslej imela molitve po svoje prikrojene. To tudi skoro drugače ni moglo biti. Če je n. pr. prišla kaka nova latinska molitev iz Rima (n. pr.: K tebi, o sv. Jožef ... Sv. nadangel Mihael . . .) je je eden poslovenil v Ljubljani, eden v Mariboru, Gorici, Trstu, Celovcu — vsak po svoje; kajti ena in ista reč se čA na ste raznih načinov povedati. — To pa nas je motile. Če človek pride v drug kraj, pa sliši ravno tako moliti,'kakor je molil doma, mu dobro dene; če pa sliši drugače, mu ni prijetno, ker vsak ceni to, kar je domače.
Pa še druga neprilika je bila pri tej različnosti. Molitvena knjiga, ki je bila dobra za eno škofijo, ni bila za drugo. Če je Mohorjeva
družba izdala molitvenik z molitvami, ki so
* 1
bile nekaterim po godu, pa drugim niso bile. — Vsi sme torej čutili že dalj časa potrebo po edinosti.
Vrh vsega tega je pa še rimska stolica naročila, da naj se škefije, ki govorč en jezik, zedinijo v načinu molitve.
Zato so se osnovali po škofijah, koder bivajo Slovenci, zlasti v Ljubljani in Mariboru,
odbori za to, da najprej pregledajo vse molitve vsak sam zase, potem pa se dogovore med seboj, kaj bo obveljalo in kaj se zavrglo.
To delo je bilo zelo težavne in počasne; za eno samo besede je bil časih dolg razgovor, ker temu se je tako bolj prav zdelo, drugemu drugače. Še bolj težavno in počasno pa je bilo občevanje odborov med seboj, prvič ker je težko občevati v taki daljavi, drugič ker vsak želi, da bi kolikor megeče njegova obveljala; treba je bile mnogo pogajanja in edjenjavanja, če smo hoteli skupaj priti.
Končno pa je delo srečno dozorelo — največ zaslug za to ima pač gosp. dr. Gregorij Pečjak v Ljubljani. Škofje so stvar potrdili, in sad tega truda se vidi ravno v molitvenikih, ki smo jih našteli, ki so ali pa bodo v kratkem izšli.
To je kratka zgodovina tega zedinjevanja.
Po kakšnih načelih ali pravilih so se molitve prirejevale?
Gledalo se je na to: Prvič, da se vsaka molitev dobro vjema z latinskim izvirnikom; drugič, da je sestavljena v pravilni slovenščini.
Dalje o tem prihodnjič-
Jezusovo Srce — moja ljubezen.
Sprejmi me o ljubi Jezus v svoje usmiljeno srce, da me svet in grešne strasti ne stero, ne pogube.
V tvojem srcu je prostora' tudi zame revno stvar, , v tvojem srcu je pomoči, ne odreci je nikar!
Z moje bedne, vboge duše vso grdobo speri, zmij; hrani mene v svojem srcu v moje pridi, Jezus, ti!
V mojem srcu, ti Zveličar, bodi gost in gospodar; jaz pa v tvojem naj počivam, tvoja trudna, grešna stvar.
Ti poživljaj mojo vero, moje upanje krepčaj, in ljubezni tvoje plamen v moji duši plapolaj!
Jaz čem tebi le živeti, tebi umreti le želim, tebi sladki, mili Jezus, naj na veke ves gorim!
Kdo nebeške serafine blaži, vnema, veseli, da ljubezen jih ne mine, da jim vekomaj gori ?
Kdo na zemlji duše pase, in daruje se zanje, da jim Čednost krepko rase in slabosti se gube?
Kakor jelen, duša hiti, tja, kjer živi vir kipi, kjer v šotori svetem Skriti čuda božja tu vrši.
Tu molitve strune vbiraj, proti njemu naj done, tukaj svetu, sebi vmiraj le za njega bij srce!
Od tu, duša se ne gani tu prebiva božji Sin, tu z ljubeznijo se hrani in postani — seratin! M H.
K očetovemu srcu!
5. LjubezDjivo povabilo.
Nihče pač ni v toliki meri pripravljen človeku pomagati kot njegov oče, saj tu na svetu redoma v nobenem srcu ne biva tolika ljubezen do njega kot v očetovem srcu. Zato tudi otrok najraje in najprej hiti v svojih potrebah k očetu. Vendar se pa tuintam dogodi, da človek tudi tu ne najde potrebne tolažbe in pomoči, dasi bi jo lahko dobil. Zlasti kedar se očetovo srce vdd kaki strasti, bodisi ne-zmernosti v pijači ali kaki drugi, se kaj rado zgodi, da postane trdo in nekako zaprto za otroke.
Kolikrat smo priča, da pijanec pozabi na svoje otroke, da jim ne preskrbi niti najpotrebnejšega; da jih neusmiljeno zavrne, ko pridejo k njemu s prošnjo, katero bi lahko iz-, polnil. Kaj takega se nam pa pri najboljšem očetovskem presv. Srcu Jezusovem nikdar ni bali. To .presv. Srce nam je pa vedno odprto. Kakor nam z ene strani vselej more pomagati, tako nam z druge strani tudi vedno hoče pomagati. To nam je pač dovolj različno razodelo v besedah in dejanjih. Čujmo torej najprej vabila očetovega presv. Srca Jezusovega, kako nam z besedo razodeva, da nam hoče pomagati v vseh naših težavah in nadlogah,
Komu pač niso znane besede Gospodove, katere je nekoč zaklical: »Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi in jaz vas bom poživil." (Mat. 11, 28.) Nekega dne se je namreč 70 učencev vrnilo od svojega delovanja ter Gospodu povedalo, kako dobro da je uspelo. Srce Gospodovo se pri tem poročilu vzradosti ter v molitvi zahvali nebeškega Očeta, da je po njegovih učencih razodel svojo moč in milost ter njemu samemu izročil vso oblast v zve-ličanje sveta. Svest si te vsemogočne oblasti in pri spominu na toliko bridkosti in težav, katere mora prenašati človeški rod, zakliče s srcem polnim ljubezni in usmiljenja: „Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi, jaz vas bom poživel." — „Kako ljubeznjive so te besede" pravi tu sv. Bazilij iz Selevcije, »kakor da bi res hotel Gospod zatrditi: „Jaz ne stavim nobenih mej svojim obljubam. Moje srce je neizčrpen vir usmiljenja." — Res, ljubeznjive so te besede.
Vsaka nam kolikor mogoče živo govori o ljubezni in usmiljenosti očetovega presv. Srca Jezusovega, ki nam je pripravljeno vselej pomagati.
„Pridite!" Koliko nam pove že sama ta beseda! Sicer je navada, da človek v svojih

potrebah prosi svojega bližnjega pomoči, da bolnik kliče k sebi zdravnika. Tu je pa ravno narobe. Očetovo presv. Srce Jezusovo nas samo vabi k sebi, nas vnema in vspodbuja, da naj se z zaupanjem k njemu zatekamo, skoraj bi rekel, nas prosi, da mu ne kratimo tega veselja, da bi n?m pomagalo.
Pa koga vabi s toliko ljubeznjivostjo ? Ali mar dela kak razloček med višjimi in nižjim1, med imenitnimi in preprostimi? O ne, ampak vse vabi k sebi. „Pridite v s i", kliče vsem brez izjeme. Pridite otroci, oh posebno vas želi pri sebi videti to očetovsko Srce, saj je materam naročilo: „Pustite male k meni!'1 Pridi mladina k očetovemu srcu, da pri njem zadobiš potrebno moč v mnogih nevarnostih, ki ti pretč! Pridite možje, pridite žene, starčki, visoki in nizki, revni in bogati, z eno besedo vsi.
Kdaj nas pa posebno želi to očetovo srce videti pri sebi ?
„Pridite vsi, ki se trudite." Ljudje najraje vidijo takega gosta, od katerega upajo kaj dobiti. Neljub jim je pa večinoma gost, ki je v potrebah in cd njih pričakuje kake pomoči. Nasprotno je pa pri očetovskem presvetem Srcu Jezusovem. To ljubeznipolno srce nas pa ravno tedaj najbolj z veseljem sprejme, kedar smo v bridkostih in težavah, kedar nam žalost razjeda srce, kedar nas mučijo razne stiske in nadloge. O tedaj nam je še posebno odprto to srce ter pripravljeno nas pokrepčati, nam pomagati.
Kaj pa ti izgubljena ovčica Izraelove hiše, ki si se utrudila na potu pregreh, ki ti srce težijo številni grehi? Ali se smeš tudi ti približati Očetovemu srcu?
Morda si misliš: Gospod me je zapustil za vedno; Gospod ne misli več name. O tudi tebi velja to ljubeznjivo povabilo. Čuj, kako te vabi k sebi: Pridite vsi, ki ste obteženi — obteženi s težkim bremenom pregreh — in jaz vas bom poživil. Sam Gospod je to povedal bi. Angeli iz Folinja: »Ako so se tudi moji otroci odpovedali mojemu kraljestvu in se podali v satanovo sužnost, vendar bodo ljubeznjivo sprejeti, ako se povrnejo k svojemu Očetu."
Ni ga torej nikogar, ki bi mogel reči, da njemu ne velja to ljubeznjivo vabilo. Vsem je
odprto očetovo presv. Srce Jezusovo, vsem je pripravljeno ^pomagati v njihovih težavah in nadlogah. S kolikim zaupanjem bi torej morali hiteti k Očetovemu srcu!
A glej, da bi tvoje zaupanje bilo še večje, je Gospod to povabilo še večkrat ponovil ter še vrhu tega v prilikah opisal svoje očetovsko srce, ki nam je pripravljeno vselej deliti tolažbo in pomoč. .Prosite in se vam bo dalo", ti kliče, „iščite in boste našli; trkajte in se vam bo odprlo. Zakaj vsakateri, ki prosi, prejme; in kateri išče, najde; in kateri trka, se mu bo odprlo." Ali kateri človek je med vami, ki bi sinu dal kamen, ako ga prosi kruha? Ali mu bo dal kačo, ako ga prosi ribe?" (Mat. 7, 7—10.) Ali ti je pač mogel Gospod lepše opisati svoje dobro Srce, ki ti je vedno pripravljeno priskočiti na pomoč? Ako že pri ljudeh najdeš mnogokrat pomoči in tolažbe, ako jo najdeš redoma pri svojem zemskem očetu, tem gotovejejo boš našel pri Srcu najboljšega Očeta. Zato je tudi pristavil: „Ake torej vi, ki ste hudobni, veste dobre darove dajati svojim otrokom; koliko bolj bo vaš Oče, ki je v nebesih, dobro dal tem, ki ga prosijo." (Mat. 7, 11.)
Tega se je pač kaj dobro zavedal neki nedolžen otrok. V neki družini je bivala velika beda; že več dni ni imela niti najpotrebnejšega. Eden izmed otrok, ki je že v šolo hodil in v šoli slišal, da biva v presv Rešnjem Telesu najboljše očetovo srce, hiti v cerkev, poklekne pred velikim oltarjem ter moli: „Gospod Jezus mi nimamo doma nič jesti. Pomagaj nam, sicer umrjemo od lakote. Ti si bogat in mogočen; ti nam moreš ubogim ljudem pomagati, in ti si tudi obljubil nam pomagati, ako te prosimo. Otrok gre v šole. Ko pride po šeli domov, ga mati smehljaje sprejmejo rekoč: »Dete, danes si pa dobro molilo. Za stebrom v cerkvi je sedela bogata gospa, ki te je poznala in slišala tvajo molitev. Ona nam je prinesla denarja in živeža. Glej, tu na mizi leži vse". — Ali se beš torej še obotavljal in pomišljal, hiteti k očetovemu presv. Srcu Jezusovemu ? Po zgledu tega nedolžnega otroka hiti tudi ti z enakim zaupanjem k njemu. Čujte, kako ljubeznivo kliče, opominja, da celo prosi: „Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi!"
J. M. Seigerschmied.
Ljubezen najvišja, najslajša.
Kot stal bi na morski obali, ko solnce se v morju zrcali, zrem žarke na zemljo tekoče, ki boij kakor solnčni so zali. To žarki ljubezni so vroče, ki svet pa spoznati je noče; in vendar brez nje vsa narava postala bi mrtva puščava. Ko ne bi nje žarki svetili, življenje bi vsem zatonilo; kot nekdaj, ko zemlje ni bilo, mi vsi bi se v nič povrnili. Glej, božje Srce nas ljubeče prečudne te žarke nam lije, nam pota odkriva do sreče,
četudi sveta hudobije množe se od dneva do dneva. Brezbožne posvetnosti struja s pušico pregreh ga zadeva, goji mu nasprotja najhuja. A božje, Srce se ne vtrudi, četudi naš greh se mu studi; ker ve, da smo borni in slabi,, z ljubezuijo k sebi nas vabi. Le napčne imel bi nazore, kedor bi se drznil še reči, da k viru življenja ne more. Na poti k nadzemeljski sreči nam dneve trpljenja prikrajša — ljubezen najvišja, najslajša.
Br. Gervasij.
Paray 1<
Paray le Monial (reci: Parč le Monial) je kraj na Francoskem, koder se je prikazalo Jezusovo Srce svoji izvoljenki, blaženi Mariji Marjeti Alakok.
Brezbožna francoska vlada ni mogla preprečiti romanja k velikemu svetišču najsv. Srca Jezusovega, ampak ga je še okrepila. L. 1903 se je naštelo 97.824 romarjev. 1904 jih je bilo pa za 6888 več. Svetih maš se je prebralo 1. 1903. v „kapeli prikazovanja" okrog 5000, I. 1904. 5576; sv. zakramente jih je prijelo
Monial
47.000. Število, kolikor se jih je vpisalo pre-tečeno leto v bratovščino najsv. Srca Jezusovega, je bilo približno za eno tretjino večje kot 1. 1903, in skoro šestkrat toliko se jih je udeleževalo ure. Bratovščine častne straže so poskočile od 115 na 280 525 diplom z oblastjo posvečevati škapulir Srca Jezusovegu, je bilo izdelanih, 60.000 obrazcev razdeljenih za posvetitev.
Pobožnost do Jezusovega Srca torej raste še od dnč do dnč.
Kako koristno je častiti Jezusovo Srce.
„Poslušajte", pripoveduje neki ljudski misijonar, „kako dobro se izplača častiti božje Srce. Nedavno sem imel v neki zelo zanemar jeni fari, ki šteje 1200 duš, silno težaven misijon. Tretji dan misijona je bil velik praznik, in pri glavnem cerkvenem opravilu je bilo 5 odraslih
in 15 otrok. Tedaj sem se spomnil obljube, ki jo je božje Srce Jezusovo dalo duhovnikom, in napravil sem neko obljubo, če se mi posreči, z misijonom kaj uspeha doseči. In glej, koncu misijona je bilo samo še 14 odraslih, ki sv. zakramentov niso prejeli.
Kako časte Jezusovo Srce drugod.
Neki potnik je prišel na svojem potovanju v glavno mesto na Irskem, Dublin. Bda je nedelja, in pri jutranji božji službi je videl pri sv. obhajilu nenavadno veliko število mož in mladeničev, celih 1200. Ko se je tujec nad tem
čudil, so mu rekli: Pojdite tudi v druge cerkve in boste videli ravno to.
To je pri nas vsako prvo nedeljo v mescu — v*čast Jezusovemu Srcu. Čujete Slovenci?! — Kje smo še mi!
„Učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen!"
Odbila je zadnja ura šolskega leta v uršu-linskem samostanu. Po hodnikih samostanskih so ležale culice, med njimi pa so stale učenke v gručah, da se poslovč. Tudi kaka redovnica-učiteljica se prikaže tuintam; nekterim naročajo pozdrave za stariše, drugim pa podajajo zadnja svarila za počitnice. Z večine obrazov gojenk si mogel brati srečo, katero jim je obljubljala zlata prostost v počitnicah. Ls male jih je bilo popolnoma resnih ali pa so še celo jokale. To so bile one, ki so morale ob koncu svojega šolanja za vedno zapustiti priljubljeni zavod.
Med zadnjimi je tudi mlada, okrog 16 let stara deklica. Njene od joka rdeče oči in njene žalostne poteze na obrazu so le prejasno raz odevale, kako težko ji je slovo od zavoda. Poslali so jo že kot malega otroka v samostan, in tam je preživela nekaljeno mladostno srečo. V šoli je bila vedno med prvimi, in njena krotka, prikupljiva vnanjost jo je priljubila kakor učiteljicam tako tudi součenkam. Sedaj se mora vrniti v krog svoje rodovine, da pomaga svoji materi pri domačih opravilih. Gotovo se je veselila tega; toda kljub temu je njeno srce težko kakor nikoli poprej: tesna slutnja jo je objemala, kakor zatemni nebo črn oblak; dozdevalo se ji je kakor bi šla zunaj v svetu nasproti groznim viharjem. Slednjič jo pomiri obljuba njenih učiteljic, da hočejo mnogo moliti za njo.
Pripoveduje se, da porosč božji angelji čista srca, ki so odločena za trpljenje, pogosto že prav kmalu z eno solzo, iz katere požene temna rastlina, katere listi se razprestr6 v podobi križa. Pri Ani, tako se imenuje deklica, se dozdeva, da se je imela ta pravljica uresničiti. Komaj je preživela eno leto v domači hiši, ko poprosi pri njenih stariših mlad uradnik za njeno roko. Starišem je ugajala lepa prilika, in ne oziraje se na mladost svoje hčere, dovolijo k zvezi. Deklica, ki je menila, da mora v volji starišev spoznavati voljo božjo, je tudi pritrdila k tej zvezi. Čez malo mescev je že Stala v belem nevestinem oblačilu pri altarju in je šla z možem v oddaljeno mesto, kjer je stanoval pri svojem očetu.
(Zgodba.)
Njen mož je bil zgubil že v rani mladosti mater, in tako je morala mlada gospa takoj prevzeti ves hišni red v svoje roke. Z ljubeznijo in gorečnostjo se je posvetila svojim novim dolžnostim in se je obnašala kot po-
slušna hčerka proti svojemu priletnemu tastu in kot skrbna soproga proti svojemu možu. Vendar pa si »i mogla že takoj v začetku razjasniti, kako da ji tast (možev oče) ni nikdar pokazal prijaznega lica
Z ničemer mu ni mogla ustreči, k vsemu kar je ona rekla ali storila, je imel kaj pripomniti. To je pripisovala njegovi starosti, in ga je skušala na vsak način pridobiti, vendar zastonj. Slednjič vpraša svojega moža, kako se mora vendar obnašati nasproti njegovemu očetu. Ta pa ji odkrije, da se njegov oče jezi, ker se je poročil s „tercijaIko" in jo prosi, naj opusti njemu na ljubo svoje pobožnosti. „Kajti", je pristavil, „tudi meni je mučno opazovati tvoje počenjaje."
Mlada gospa se ni malo začudila nad tako govorico, kajti bilo je prvič, da se ji je očitala njena pobožnost. „Kaj pa vendar hočem opustiti? da molim zjutraj in zvečer in izpolnjujem svoje dolžnosti nasproti Bogu, nad tem se pač ne moreš spodtikati! Pravkar sem sklenila, da tebi na ljubo neham hoditi vsak dan k maši, akoravno mi je to prav težko; le ob nedeljah si dovoljujem urico, da grem v cerkev. Manj pa v resnici ne morem storiti, ne da bi prelomila božjo zapoved. Povej mi torej, kaj misliš v resnici!"
»Jaz mislim4, odgovori mož s tršim glasom, „da si imela ti napačno vzgojo. O božjih zapovedih in o cerkvi mi ne govori nič več ! Če hočeš srečno z menoj živeti, tedaj imej iste nazore kot jaz, in pusti te verske reči, ki so le za otroke!"
Ana je stala kot bi jo zadel blisk z jasnega. Mož, ki tako brezobzirno zasmehuje to, kar je bilo nji najdražje, je bil prav oni soprog, kateremu je prisegla pred malo mesci zvestobo pri oltarju. On ji je bil zatrdno obetal, da ji pusti v verskih stvareh popolno svobodo, in sedaj imenuje spolnjevanje najnavadnejših kr-
ščanskih dolžnostih brezmerno pobožnost. Za trenutek je bila prepotrta, da bi mu mogla kaj odgovoriti. Odstranila se je molče in se zaklenila v spalnico. Tam pade na kolena in joka pred podobo Jezusovega Srca. Njena zemeljska sreča je dobila silen udarec... „0 moj Bog !" moli žalostna, „vse hočem pretrpeti, ali tebe pa nikdar ne zapustiti! Ne zapusti me tudi ti, in bodi ti rešitelj mojega moža! Rada se ti žrtvujem za njega. Vzemi moje življenje, ako hočeš; vse, vse ti ponudim. Srce Jezusovo, usmili se in usliši me!"
Okrepčana po molitvi vstane in se hoče podati zopet v sobo, kjer je pustila moža. Toda ta ji pride prijazno nasproti; ni se mu zdelo popolnoma prav, da je razžalil svojo dobro ženko. „Ali si sedaj mirna?" ji reče. „Bodi odkritosrčna, ali nimam prav, ke obžalujem tvojo vzgojo? Ravne zavolje svojih pobožnih čustev se tako razburiš ob vsaki malenkosti."
»Tvoja očitanja niso prava," odgovori Ana ponižno; razburjena nisem, pač pa žalostna ker vidim, da so različni najini nazori v tako važni zadevi kakor je vera."
»Rekel sem ti že," ji seže mež v besedo, „ti se moraš spametovati, potem ne bo med nama nikdar nikakega prepira."
„Rada," ponovi žena, „bi izpolnila tvojo željo, ako bi ne bila zoper mojo vest. Ti veš, da ničesar bolj ne želim, kakor izpolniti tvoje želje, kolikor mi je mogoče. Kakor tebi ne bom nikdar prelomila zvestobe, tako pa tudi nečem oskruniti zvestobe Bogu; raje umrem!"
Tolike „svojeglavnosti" ni pričakoval mož od svoje soproge. Nezadovoljen in mrmrajoč zapusti sobe in gre k svojemu očetu, da bi si pri njem pregnal svojo nevoljo. Po goveru s starcem je narasla njegova nevolja takč, da mu je ugasnila zadnja iskra ljubezni de žene.
Od tega dne se je pričela za Ane dolgotrajna, trnjeva pot križa. Mož jo je srečaval z očividno mrzloto, in tudi tast jo je žalostil, kjer in kadarkoli je je le mogel. Porabil je vsako priliko, da bi je smešil.
Taki, vsak dan se ponavljajoči naskeki bi bili mogli streti tudi manj občutljivo srce, kakor je bilo naše pebožne gospe, ako bi je ne bila vzdrževala milest bežja. Ta pa je da-
jala Ani moč, da je vse ne same potrpežljivo ampak z nekim svetim mirom prenašala. Trudila se je, da bi natančne opravljala domača opravila ket hišna gospodinja, vedla se ljubeznivo nasproti možu in staremu x»četu ter jima stregla kolikor je le mogla. Skrbno se je varovala vsega, kar bi jima dale povod za pritožbo. V največjo tolažbo ji je bila molitev k božjemu Srcu, čegar krotkest je skušala posnemati. Še celo pri svojih starših ni megla dobiti pomoči; kajji njeno nežno srce ji ni dopustilo jim kaj potožiti, ker bi jih s tem preveč užalila. Hotela je, da sta bila plemeniti oče in dobra mati brez skrbi radi nje, in vsled tega je vladala v pismih, ki jih je p'sala svojim staršim, neka veselost, ki se pa ni nahajala v njenem srcu.
Seveda ji je bila ta veselost težka, posebne od tedaj, ko je izvedela, da je njen mož prostozidar, popoln brezbožnež. To ji je pridejalo novega trnja v trnjevi venec, ki je zbadal njeno srce. Bila je težek boj, da je premagala nasprotje, ki se je je polaščevalo. Zdelo se je, kot bi vzvišeni vzgled njenih čednosti oba moža še bolj dražil, ^og ji je sicer podaril ljubeznivo dete, katerega je sprejela kot poslanca"miru, ki ga je poslale nebo, toda sam nedolžni angelček ni mogel odtujena srca združiti in z žalostjo je mislila mlada mati na prihodnjost svojega otroka. Kaj mora postati iz njega v taki družbi? In kaj ake bi utegnil mali črvi-ček zgubiti že v rani mladosti svojo mater?
Ana je opažala namreč, kako ji polagoma izginjajo moči; pokašljevala je pogoste, in lica poprej tako rdeča, so postajala vedno bolj bleda. Brez godrnanja in toževanja je vzela to novo poskušnjo iz božjih rok in se je darovala vnovič božjemu Srcu za svoje drage. Menila je, da more tako s sile izprositi iz nebes spreobrnenje svojega moža.
Dolgo, dolgo je morala zastonj upati in čakati tako, da je postala kupa njenega trpljenja polna. Končno pa je njena železna potrpežljivost rodila prelep sad. To se je zgodilo, ko je zbolel njen tast za nevarno boleznijo. Stregla mu je z največjo udanostjo, ne da bi mogla zadovoljiti starega. Za ves trud je prejemala v plačilo le zasmehovanje. Pogostokrat je ni hotel trpeti v svoji bližini, kajti dolžil je
„tercijalko", da mu je ona zakrivila bolezen. Bolezen se je vlekla in se hujšala tako, da je bolnik potreboval vedne postrežbe. Ne samo podnevi, ampak tudi ponoči je moral bili vedno kdo pri njem. Podnevi je prepustila Ana tu-intam strežbo komu drugemu, ponoči pa je stregla vedno le sama.
Tako velika požrtvovalnost je morala slednjič tudi trdo srce starca ganiti. Ko se mu je toliko zboljšalo, da so mu moči zopet dopuščale spustiti se v daljši razgovor, reče nekega dne v neizrečno nežnim glasom svoji sinahi: „Ana, odpusti mi, ker te tako dolgo nisem hotel spoznati in sem te preganjal s svojim srdom. Predsodki, katere sem imel proti veri, se ne morejo več ustavljati tvoji kreposti. Ti si mi s svojim zgledom dokazala, da se najde resnica le v veri, ki uči, vračati dobro za hudo. Pripoznam ti, dolgo je že, kar sem to sprevi-videl, toda nisem se hetil vdati. Sedaj sem pa trdno sklenil, predrugačiti svoje življenje in se vrniti k Bogu, in tvoja dobrotljivost mi je zagotovila, da se me usmili tudi On. Pomagaj mi; kakor si stregla mojemu telesu, tako skrbi sedaj tudi za mojo dušo in moli za me!"
Hodeč po svetu sem in tam, naletimo večkrat tudi na „Marijine hčere", ki imajo po čelu počesane lase tako kakor je namalan dež na pratiki. Seveda mislijo take, da so prav posebno lepe in da vse občuduje njih kodre. Pa se hudo motijo; ravno nasprotno je res. Same imajo pač dopadenje na seboj, drugi ga pa nimajo nad njimi. In Marija tudi dvomimo, da bi ga imela.
Pa bo kdo rekel:' E, lase bi pa že labko pustili pri miru! Kaj komu mar, kako se kdo češe!
Mlada gospa ni mogla dobiti nobene besede, da bi mu odgovorila. Le kratka prisrčna molitev k božjemu Srcu ji vzkipi v prvem tre-notku kot izraz njenega veselja. Več kakor bi mogle povedati besede, je razodel bolniku njen blaženi pegled. Kakor odseva iz rosnih kapljic jutranje solnce, tako je sijale iz tega pogleda nekaj onega veselja, ki ga ima Bog sam, ake se grešnik resnično spreobrne.
Sin je sledil očetovemu zgledu, in kmalu nato sta se oba spravila s svojim Bogom. Nikdar nista pozabili, komu se imata zahvaliti za dušno zdravje in za srčni mir; in edtedaj sta se prizadevala, da sta napravljala svoji rešiteljici ravno toliko veselja, kolikor sta ji po vzročila poprej žalosti.
Ana uživa sedaj največjo srečo, in ta sreča je nekaljena, ker si jo je pridobila s svojo krepostjo.
Prelep in posnemanja vreden zgled za marsikatero ženo iz priprestega stanu, ki živi v enakih okoliščinah!
Na to odgovarjamo: Ni davno, kar se je nek liberalen list hudo norčeval iz takih »Marijinih hčera", češ, da imajo lase zmršene, kakor nekdaj Absalon in da je nevarnost, da bi se kje ne zataknile in uje'e zanje. — Vidite, tako sodijo naši nasprotniki, in verjemite mi, ti dobro čutijo, kaj je prav in kaj ne, čeprav sami nekrščansko žive. Tudi nasprotnika je časih dobro poslušati, kaj on pravi.
Človek je ustvarjen tako, da se na njegovi zunanjosti razodeva to, kar je v duši skritega. Če torej kaže po vnanje nekaj vihra-
Fru - fru.
vega, mora biti v duši nekaj vihravega; manjka notranjega miru, reda, — ponižnosti.
Od Marijinih hčerd, če hočejo zaslužiti to ime, se sme in mora zahtevati, da res Marijo kolikor mogoče in v vsem posnemajo. Ali si jo morete misliti, da bi se bila Marija kakor-
koli kaj šopirila in lišpala, lase vihala in su kala? Ali ni bi'a Marija sama preprostost in ponižnost?
Zato govore o tem tudi nova »vzorna" škofijska pravila Marijinih družb — ali jih že poznate? govore tako: Poleg čistosti krščansko
devico najbolj krasi ponižnost; zato naj Marijine hčere Marijo tudi v tem posnemajo ter ljubijo ponižnost v vsem, posebno pa v svoji noši. Nosijo naj se stanu primerno, brez vse nepotrebne potratnosti in nečimernosti.
Po spačenem svetu se obračati, to znajo tudi drugi; za to ni treba družbe; Marijini otroci morajo znati kaj več.
Torej, ljuba dekleta, ali nečimernost odložiti ali — Marijino svetinjo!
Le kvišku, le kvišku!
(Mladeničem zbranim pri sv.Joštu.)
Le kvišku, le kvišku prijatelji mladi, visoko na nebu nam solnce žari, le kvišku, le kvišku zdaj v cvetni pomladi po vzorih zdaj svetih nam srce teži.
Le kvišku, le kvišku mi hočemo priti, in vreči od sebe vse grešne vezi, mi hočemo kelih mladostni izpiti, a srce naj v sveti prostosti živi.
Le kvišku, le kvišku ! — V roke si sezimo, poglejmo drug drugemu prosto v oči, potem pa si eno in drugo recimo, da moč se predsodkov med nami zdrobi.
Le kvišku, le kvišku je naše teženje, to mlado, junaško nam srce veli, naj čuje krog nas se srdito gromenje, poleta to našega ne zamori.
Le kvišku, le kvišku, prijatelji mladi, -s svetinjo na prsih do žarnih zvezda; le ondi, le ondi so naši zakladi kjer biva — Marija, kraljica neba.
Fr. Pavšič.
V
Čudežno varstvo.
Ko so fantje ob priliki mladeniškega shoda pri Sv.Joštu ogledovali krasno okolico, se je neki mladenič naslonil na ograjo, ki je bila slučajno slabo pritrjena. Ograja se mu spodmakne, — in fant pade znak, naravnost v globino, približno toliko globoko, kot je kozolec visok. Vsi, ki so videli, so mislili, da se je
fant gotovo nevarno potolkel, če ne še kaj hujšega. A glej čudo!: Mladenič se ni prav nič poškodoval; celo trdi, da ni čutil niti najmanjše bolečine. Vsi, ki s« to videli, so bili prepričani, da ga je gotovo Marija varovala in angel varih; ker drugače, bi se bil gotovo zelo poškodoval.	Gorenjski fant.
f Frančišek Fik.
Bodi tukajle postavljen majhen spominik dobremu, skromnemu duhovniku, ki je dne 13. junija po dolgotrajnih silnih mukah sklenil tek tega revnega življenja!
G. Fr. Fik je bil rojen 1. 1867. pri Škofji Loki; za kaplana je bil v Dolenjskih Toplicah, Ribnici, Komendi in Mengšu, odtod pa je šel v Loko za nunskega duhovnega vodnika (gospoda očeta, kakor navadno pravijo). Tu se ga je polastila bolezen, ki je trajala dve leti in pol. Koliko je v tej bolezni prestal, se ne dd popisati. Mnogokrat smo zmajevali nad njim in se čudili, kako da ga smrt že ne reši; pa jo je le premagoval. Nekaj tednov pred smrtjo so ga prepeljali v Ljubljano v Leoninum, kjer je sklenil. In usmiljene sestre, ki se videle že mnego bolnikov, so rekle tu, da še niso videle človeka toliko trpečega! Ko sem ga zadnjič videl v Loki, zdel se mi je kakor Jeb na gribju: mož bolečin ed nog
t
do glave. Ves život zadej - sama rana, in kakšna! Na komolcih, kamor se je rad naslanjal, dve veliki rani, da mu je tudi to po-lajšanje bilo nemogoče. Ves zdelan ni megel več kaj govoriti. »Kakor je božja volja", je šepetal; „moli zame!" Ia poslovila sva se za zmirom.
Naj omenimo tukaj še nekaj. Ne le liberalci vpijejo o duhovskem bogastvu, tudi preprosti dobri ljudje imajo navadno napačne misli o duhovskem premoženju. Mislijo si, da duhovnik sedi na kupih denarja. Časih že kde nabere precej in tudi preveč, pa to je primeroma le redko. — Poglejte ubegega našega pokojnika! Po 16 letih študiranja in 14 duhev-skega življenja je imel pokojnine teliko, da mu vsak dan še en goldinar ni prišle; pa so mu je še nekoliko povečali, kakor bi mu po pestavi šlo. Vsak žandar, birič, uradni sluga, ki nima nikakih študij, ima več. Maševati ni
mogel. Če bi si moral sam plačevati stanovanje, hrano, postrežbo, zdravnika, zdravila itd. — le računajte, koliko bi to stalo — moral bi od vsega hudega konec vzeti. — Loške nune pa so mu v svoji dobroti — dasi je pri njih le malo časa svojo službo opravljal — večinoma
skoz ves dolgi čas njegove bolezni izkazovale usmiljenje in ga obvarovale najhujšega. Bog jim povrni!
Zdaj se je odpočil in oddahnil od svojih strašnih muk.
Pokoj njegovi dobri duši!	K.
Poročila iz kitajskih misij ono v.
Priobčuje O. Kazimir.
Kajne, dragi mi ^Bogoljube", da te tvoji cenjeni bravci že povprašujejo, kako to, da jim ničesar več ne sporočiš e našem slovenskem misijonarju o. Baptistu Turk iz Kitajske dežele ? O tebi je pa znano, da zelo rad ustrežeš vsaki dobri želji svojih bravcev. Zato bodeš gotovo svoj misijonski predalček prav rad za enkrat prepustil meni, da milim rojakom zopet kratko poročam o kitajskih misijonih, kolikor sem novega izvedel.
Sporočati imam pa zelo zanimivih rečij. Pred seboj imam troje pisem izpod peresa o. Baptista. Prvo z dne 6. aprila 1904 se glasi:
, . . . Sporočam tudi, da sem imel zelo hudo mrzlico, ki me je pripravila skoro na rob groba. Vendar, hvala Bogu, srečno sem ji ušel. Tudi letos ostanem še vedno v misijonskem delokrogu, kjer sem bil dosedaj. Bal sem se pa že, da me bodo premestili na drug kraj, kjer je večja potreba misijonarja. Težko bi šel odtod. Kraj in ljudje so se mi silno priljubili. Zato z največjim veseljem ostanem tu. Delokrog je lep. Krščanstvo zelo bujno poganja in čvrsto cvete. V največji živahnosti je. Hvala ljubemu Bogu za to milost!
O pretečenem letu moram sporočiti, da je bilo za nas polno lepih veselih dni. Sezidali smo s pomočjo ljubega Boga in dobrih src iz Evrope dve zelo lični misijonski cerkvici. V
eni smo postavili že tudi krasen križev pot, za katerega mi je slike poslala moja, dobra sestra iz Trsta, okvirje je pa izrezal tukajšni strugar. To vam je bilo veselja med kristjani, ko smo jim posvetili te cerkvice! Ko je slovesnost minula, se kar ločiti niso mogli od nje, zopet in zopet so šli notri, golili in jo ogledovali. Ko smo jim pa še križev pot blagoslovili s tako krasnimi evropejskimi slikami, bila je njih radost nepopisana. Najraje bi vedno molili sv. križev pot. Vsak petek popoludne se v cerkvici zbero in ga skupno opravijo z veliko pobožnostjo. Vselej pa dostavijo molitvico za darovavko križevega pota, ki naj najde kmalu naslednika, da dobi še druga cerkvica enak kras.
Pa še nekaj druzega, prav veselega vam imam, cenjeni mi rojaki, sporočiti iz našega misijona. Solze hvaležnosti do dobrega Zveličarja mi silijo v oči, ko se samo spomnim na tiste srečne dni. V bridkih urah našega težavnega delovanja, poslalo nam je dobrotno nebo rajsko tolažbo.
Le poslušajte!
Naša misijonska žup n i j a Upece je nekako tako obširna, kakor vsa kranjska dežela. Oskrbujemo jo v najnovejšem času štiri misijonarji. Razpostavljeni smo po večjih krajih te župnije, odkoder skušamo razširjati vinograd Gospodov. V vzhodnih krajih se je
naše misijonsko delovanje bujno razcvetelo. Nasprotno pa so bili vsi poskusi pridobiti srca nevernikov na zahodnjih krajih do sedaj vedno brez vspeha. Vse obilne pridige vse prigovarjanje je bilo zastonj. Precej razširjen je bil pa tukaj protestantizem
Sicer vemo dobro, da vspeh pri spreobra-čanju nevernikov ni naše delo, ni od našega delovanja odvisen, ampak je milost od zgoraj. Zato so bile vse naše molitve polne vzdihov za pomoč božje milosti. Ia res! Stanovitna molitev predere oblake. To se je pri nas jasno potrdilo. Božje usmiljjnje nas je namreč v zadnjem času razveselilo z nepričakovano spremembo teh protestantovsko zakrknjenih poganskih src.
Pred Božičem 1. 1903. je bilo, ko smo prejeli veselo novico: „cel ta okraj — Kitsov z imenom — prosi sv. krsta." O blaženi tisti dnevi za naša srca, koliko dušnega veselja ste nam prinesli!
Saj ga pa tudi res ni večjega veselja na svetu za misijonairjevo srce, kakor je to, ako se mu posreči pomnožiti število ljubljenih ovac. Ia tu se nam je šlo za več tisoč neumrjočih duš — toraj vel kanski zaklad! O, kdo bi se torej ne radoval!
Tak«j januvarja sva odpotovala z naš m cadraisijonarjem o. Kasijanom v ta nov del rodovitnih krajev za sv misijon. Sprejeli so naju ti dobri ljudje z velikanskim navdušenjem in nepopisnim slavjem, kakršnega tam pri vas niti ne poznate. Radost je bila nepopisna! S solzami v očeh so poslušali nagovor o. nad misijonarja in obljubili križu večno zvestobo. Izbočili so nama tudi svoj malikovavski tempelj, ki je bil poln raznih malih in velikih malikov.
„A'i še hočete služiti tem narejenim bo govom?" vpraša jih o. Kasijan.
„Sen-fu! — duhovni «če! proč ž njimi!" so klicali.
Res sva vse pometala iz prostora, znesla jih na gromado
„Ljudje božji, ako res ne marate več teh bogov, ako jih zavržete, prinesite ognja in sežgite to šaro!" jim pravim.
Komaj sem izrekel to, že je vse hitelo po ogenj. Kdor ni mogel drugega, prinesel je poleno in ga vrgel na kup, da je bila naposled gromada precej velika. Potem smo zažgali z velikimi slovesnostmi. In kmalu cd vseh „ču dodelnih" lesenih bogov ni bilo drugega nego kup pepela.
Nikdar ne bodem pozabil tega trenotka, ko je zgorel ta kup „bogov". Ljudstvo je navdušeno kričalo slavo Kristusu.
Tempelj sva potem preuredila, ga očistila in posvetila v kapelico. Tako je na kraju, kjer je mnoga, mnoga leta gospodoval satan s svojim ostuinim malikovavstvom, zakraljeval Križani, Bog narodov. Tam, kjer so se opravljale še pred kratkim žrtve satanu, opravlja se sedaj nekrvava daritev sv. maše. Da, „bežite peklenske moči! Kristus zmaguje!"
Pa ne smete misliti, da so ti novospre-obrnjenci sami priprosti kmetiči. Ne!
Tudi bogatih, imenitnih in plemenitih družin je precejšno število vmes.
Koliko je vseh skupaj, ne moremo vedeti, ker nismo mogli sestaviti zapisnikov. Smelo pa trdim, da jih mora biti več tisoč. — O, zato se pa ne čudite, ako se naša srca radu-jejo nad tem preveselim dogodkom in kličejo vsa hvaležna proti nebu prisrčno: H>ala, hvala vsemogočnemu Bjgu!
Po nekaj dnevih bivanja med njimi, ko sva užila marsikatero lepo urico nebeškega veselja, sva se vračala domov. S solzo v očesu se je dobro ljudstvo od naju poslavljalo. Obljubila sva jim, da dobe v kratkem svojega misijonarja in da jim bomo še letos postavili novo cerkvico in misijonsko postajo z vsemi potrebnimi poslopji, ako bode le kolikanj mogoče. —
Dragi rojaki, iskreno vas prosim v imenu teh dobrih novospreobrnjencev, usmilite se jih s kako podporico, da se jim uresničijo želje ter res dobe svojo misijon. postajo. Zlasti pa prosim vas vse: molite! molite in prosite za vspeh in rast naših lepih in potrebnih misi-jonov!
Mašniško posvečevanje. Premilostni gospod knezoškof dr. Anton Bonaventura je pedelil pretečeno soboto v domači kapeli dia-konat č. gosp. Frančišku Podgoršku iz Št. Jurja ob južni železnici na Štajerskem. V torek bo imenovani sprejel red sv. mašništva. Č. g Pcdgoršek je redovnik misijonske družbe sv. Vincencija Pavlanskega. — Binkoštn® ne deljo in pondeljtk je delil premilostni gospod knezoškof zakrament sv. birme v stolnici ljub ljanski.
Birmovanje v cirkniški dekaniji. Radi bolezni v Grahovem se preloži birmovanje od 26. junija na 19 julij. Zato bo pa birmovanje pri sv. Trojici nad Cirknico 26. junija.
Domače delo. G. Andrej Rovšek je prenovil za Ježico jako okusno veliki oltar, ki ga je blagoslovil mil. gospod generalni vikar J. F1 i s. Obenem je blagoslovil zastavo dekliške Marijine družbe, ki jo je naredila gdč. Ivana Wo lg emu t iz Stare L<»ke. Prezbiterij je preslikal g. Jebačin.
S Koroške. Zi župnika v Brnci je imenovan čast. gosp. F r. K a t n i k, za župnika v Št. Lenartu v labudski dolini č. g. H. Atzl-h u b e r, kanonik v Brežah. Razpisana je župnija Dholica. — Nevarno je obolela predn;ca celov ških uršulink m. Gabrijela L' a c h n e r.
Umrl je v ljubljanskem Leonišču ta mesec č g. Frančišek Fik. Rojen je bil dne 1. dec. 1867. 1., v mašnika posvečen 19. julija 1890. Zadnja njegova služba je bila v nunskem samostanu škofjeloškem, kjer je deloval kot spovednik in katehet. Dve leti je bolehal za hudo boleznijo. Udano je prenašal do zadnjega strašne bolečine, ki so mu jih napravljale mnoge
rane na životu. Pokopal ga je 15. t. m veleč, g. stolni kanonik A. Sušni k. Pogreba se je udeležilo več duhovnih prijateljev njegovih in dolga vrsta uršul nskih gojenk pod vodstvom sedanjega g. spirituala Ignacija Nadrah.
Imenovanje. Premilostni gospod knezoškof ljublj. je imenoval gg. župnika Antona Kukelj iz Šenčurja in Janeza Kljun iz Sp. Tuhinja za duhovna svetovavca. — .Zupni upravitelj g. Janez Dolinar je postal župnik v Kresnicah in g. Janez Dobnikar župnik na Jančem.
Izpremembe pri gg misijonarjih. Čist. g. Fr. Kitak je prestavljen iz Celja v Lub ljano, čč. gg Urban Nežmah in Mihael K 1 a n č n i k iz Ljubljane v Celje, č. g. A loj zij Nastran iz Ljubljane v Scbwarzah na Solno-graškem. Novoimenovani superior pri sv. Jožefu nad Celjem je č. g. Mihael Klančnik, ki je bil sedaj v Ljubljani.
f O. Ivan Žibrat. V Karlovcu je umrl 15. t. m. frančiškan in umirovljeni gimnazijski profesor č. o. Ivan Ž brat v 78. leiu. Kot redovnik je bil gimnazijski pref.sor v Novem Mestu, potem je odšel v Karlovec, kjer je deloval nad 40 let. Naj počiva v miru!
Iz minsterške škofije na Nemškem pošlje ondotni škof dva duhovnika, da se bodeta na Kranjskem priučila slovenskega jezika, da bodeta mogla pastirovati med ondotnimi Slovenci na Vestfalskem, katerih število se vedno bolj množi.
Društvo sv. Marte je imelo 18. t m. občni zbor v svoji lastni hiši. Iz poročila tajnice povzamemo, da je društvo lepo napredo valo. Sedaj šteje 284 udov, a v primeri z velikim številom poslov, ki bivajo v mestu, je to
število članic premajhno. V korist poslov bi bilo, da se vpišejo v to društvo, ki daje čla nicam ob Času brezposelnosti stanovanje in nudi mnogo drugih ugodnosti. V društvenem domu je našlo zavetje do sedaj 118 3 brezposelnih oseb iz raznih krajev. Društvo ima na razpolago razne • katoliške časopise in poštene knjige ter prireja predavanja vsako drugo nedeljo v mesecu. Članice so se udeležile lansko leto romanja na Brezje, dvakrat so imele skupno sv. mašo v Križankah in dvakrat na Rožniku. Priporočamo to neobhodno potrebno društvo poselsko v podporo.
Naznanilo. Na praznik karmeljske Matere božje, to je 16 julija, priredi škofjeloška dekliška Marijina družba izlet na sv. Jošt. Spored: Ob 1/29. uri tiha sv. maša. Ob 10. uri slovesna sv. maša z govorom. Prosta zabava. Za razvedrilo bode skrbel pevski zbor. Razni nastopi. Ob 2. uri popoldne govor in potem pete litanije. — Pri sv. maši in popoldne pri lita-nijah je splošno petje po vsej cerkvi. Pelo se bode iz ljudske pesmarice št. 1, 44, 36; 16 in 79. Uljudno vabimo tudi bližnje dekliške Marijine družbe, ako se hočejo tudi udeležiti tega shoda. Shajanje družb nas bo le še bolj poživilo in združilo v tesnejšo vez medsebojne ljubezni. Vodstvo škofjeloške Marijine družbe.
Naznanilo ponočnim častivcem presv. Rešnj. Telesa v Ljubljani. Po noči med 6. in 7. julijem bodo moški molili presv. Rešnj. Telo v cerkvi sv. Jakoba. — Ker je ta mesec posvečen presveti krvi Jezusovi, zato se bode to noč molilo iz knjižice: Ura molitve v po-češčenje sv. ran in drage krvi našega gospoda Jezusa Kristusa. — Kdor si želi omenjeno knji žico kupiti, jo lahko dobi po 20 vin. pri predsedniku Krakovski nasip 22. Zopet se uljudno vabite, možje in mladeniči, da se v obilnem
številu udeležite nočnega češčenja.
*
* *
Shod mladeničev pri sv. Joštu na binkoštni torek se je obnesel, hvala Bogu, izvrstno. Vreme prejšnjega dnč nam ni kaj prida obetalo in tudi zgodnje jutro se je kaj pusto držalo, potem pa nam je bilo nebo zoper vse pričakovanje cel dan milo in prijazno. Ali so morda vendarle dobra dekleta s svojo molitvijo k temu pripo-
mogle?... Ob 6. je bila v šmartinski farni cerkvi sv. maša, po maši pa smo se uvrstili v procesijo in z zastavo na čelu moleč korakali proti gori. Bila nas je lepa vrsta: nad 200 fantov in 11 duhovnikov. Pod vrhom smo se zopet združili in pevajoč v procesiji šli v cerkev, kjer so bile najprej tri tihe sv. maše. Nato odmor; fantje so si ogledovali krasno ravan, ki se razprostira ob vznožju sv. Jošta. Ob 10. uri je imel velesovski gosp. župnik pridigo z rekom: „Kvišku srca!" Ne v nizkem, zemeljskem razveseljevanju, ne v blatu grdih strasti naj išče mladenič svojega veselja, ampak kakor se škrjanček veselo dviga v zrak, tako naj se krščanskega mladeniča srce, njegove misli in želje obračajo od nizkega poželjenja kvišku k plemenitejšemu veselju, k visokim vzorom, k nebeški domovini. Potem je bila velika sveta maša; nato kosilo. — Popoldne je bil na okrašenem odru pred cerkvijo govor, kako naj fantje cenijo in ljubijo tudi svojo zemeljsko domovino, naj je brez potrebe ne zapuščajo, naj jp branijo in varujejo pred sovražniki nemštva in liberalizma, naj ji bodo v ponos in veselje tako, da pri tem ne zgube domovine nebeške. V istem smislu je govoril tudi prednik Marijine družbe iz Predoselj in v krepkem govoru navduševal svoje tovariše ter jim dajal potrebno korajžo, katere so fantje najbolj potrebni. Ud Marijine družbe iz Šenčurja je premišljeno deklamiral lepo pesem. Ker je bil ravno god našega ljubljenega škofa, sv. Anton Pad,, smo se spominjali tudi njega in odposlali brzojaven pozdrav. Še marsikatero drugo smo rekli in nazadnje sklenili, da gremo drugo leto na Bled. — Po odpetih litanijah smo jo ubrali z gore. Najkrasnejši pa je bil sklep. Zopet uvrščeni v procesijo z zastavo na čelu med mogočnim pritrkavanjem šmartinskih zvonov ob veliki množici gledavcev 'smo navdušeno pevajoč litanije šli v šmartinsko cerkev in ondi zapeli zahvalno pesem. To je bilo res nekaj imenitnega! Kar pa je to zadnjo našo pot in celo slovesnost najbolj povzdignilo, to je bilo lepo petje. Takega fantovskega petja še nismo slišali. Peli so dve slovenski in eno latinsko mašo, mnogo pobožnih in svetnih pesmi — pravilno, lepo, navdušeno D a, v lepem p e t j u, (ne grdih kvantah), naj fantje posebno iščejo svojega veselja. — Samo eno željo bi še imeli: Udeležba pri tako lepem shodu, na tako lepem kraju, tako
pripraven dan bi pač smela biti še večja! Tudi iz župnij, kjer družbe ni, bi jih bilo lahko nekaj več prišlo. Gorenjci smo še vedno nekoliko mrzli; učimo se od sosedov Štajercev; kamor se ti vzdignejo, tam vse zagrnejo. Zato potrebujemo takih shodov, da se spoznamo, ogrejemo, navdušimo. Kvišku srca!
Nazaret na Štajerskem. Na belo nedeljo se je v Nazarjih ustanovila Marijina mladeniška družba. Prav dobro se je obnesla. Svečanost je vse pričakovanje prekosila. Govor je imel P. Elekt, slovesno službo Božjo P. Klarus, med katero so fantje prvikrat sprejeli skupno sv. obhajilo. Navzoče so bile tudi Marijine hčere v družbeni napravi. Svečanost je končala družbena procesija. Celi dan se je le o tej družbi in njeni svečanosti povsod govorilo.
Že drugo vrstnico je Nazarška Marijina dekl. družbo zgubila, 22 letno Ano Gros. Eno uro pred smrtjo je naglas še enkrat molila po-svečenje. Ganljive so bile njene molitve zadnje besede, ki jih je izgovorila s prisrčno iskrenostjo in s solznimi očmi: „Spominjaj se me — ne zapusti me — ob smrtni uri." Ljubila je vedno tiho samoto, Marijo in delo. Z junaško potrpežljivostjo je prenašala uboštvo in telesa bolečine. Oboji Marijini družbi sta drago pokojnica sprem-ljevali k večnemu počitku. Velika gomila rož in vencev kinča njeno zadnjo stanovanje pod zemljo. Neko doletno žensko je ta pogreb, kakršnega še do zdaj Savinska dolina ni videla, tako presunil, da je glasno toževala: ^Ah zakaj nisem več mlada, da bi vredna bila biti med družbenkami, o kako drugače bi jaz živela in boljše obrnila svoja mlada leta, za katera zdaj druga nimam ko nemir, žalost in jok." —
Z Rake na Dol. Kar mogoče lepo in slovesno smo sprejeli dne 31. majnika novodošlega č g. župnika J. Borštnerja. Pet lepih slavolokov ga je pozdravljalo ob potu. Do meje fare so g. župnika spremili šentpeterski farani. Ob meji pa so ga pričakovali naši možje iz občinskega odbora z g. županom na Čelu. Pri vstopu v vas ga je pričakovala Marijina družba z banderom in šolska mladina z zastavo — ter ga spremili slovesno v cerkev k blagoslovu. Ta dan kakor tudi dan slovesne umestitve (dnč 4. junija) nam ostane neizbrisen v spominu. Želimo le, da ostane častiti g. župnik dolgo Časa pri nas v prid in srečo fare.
Iz Radeč. Stara novica—nova tovariši ca. Za radeška dekleta je bila letošnja bela nedelja praznik posebnega veselja, ker je ta dan preč. g. dekan Žlogar pred slovesno sv. mašo, ki jo je daroval ob asistenci gg. Ahačiča in Bartelna, sprejel v novoustanovljeno Marijino družbo 28 za božjo čast in svoje zveličanje vnetih mladenk. Dal Bog, da bi ista navdušenost, ki je belo nedeljo odsevala z obraza Marijinih hčera, v bodočnosti ne ugasnila, ampak bi jih bodrila k zvestemu in vestnemu izpolnjevanju pravil in pospeševala ugled Marijine družbe, ki je doslej pravi ponos radeški župniji!
Iz Železnikov, 18. jun. Visokoslavni praznik Presvete Trojice. (Veselje, — žalost.) Danes popoldan ob 4. uri se je slovesno vršilo blago-slovljenje zastave tukajšnje Marijine družbe, katere pričetek je sad sv. misijona, ki so ga tu vodili čč. gg. 00 Lazaristi od 1.—9. junija 1904. Poleg domačih članov, društvenikov in društvenic, se je slovesnosti hvalevredno, in menda do malega polno-številno vdeležila tudi Marijina družba iz sosednih Sel s svojo zastavo. — A, pregovor pravi: „Ve- * selje se rado menja z žalostjo!" Koj nato, ob 5. uri pa ste spremili obe Marijini družbi s svojima zastavama in gorečimi svečami k grobu svojo umrlo družbenico- Franico Šraj, na katero se vje-majo besede, katere je pred davnimi leti zapisal tedajni č. g. kaplan Matej Ravnikar (poznejši župnik v Predosljih) na nagrobni križ neke tukajšnje mla-* denke:
„Devica sem štela let dvakrat devet,
Pa smrt je hitela me v cvetju požet'!" —
Pokojna Franica Šraj je bila med drugim tudi cerkvena pevka, dokler so jej dopuščale telesne moči; bolehala je za sušico že dolgo časa, trpela silno veliko, a potrpežljivo in vdana popolnoma v sv. voljo Božjo. Le par ur pred smrtjo je prosila in tudi prejela še sv. obhajilo, izrazivša željo, da si sama brez Jezusovega spremstva ne želi iti iz sveta. — Tovarišice Selške Marijine družbe so pokojnici ob domači hiši in tudi na grobu zapele ginljive žalostinke v slovo. Sploh se mora hvalevredno priznati, da so one prav izgledno pokazale pri obeh opravilih: pri blagoslovljenju zastave in pogrebu svojo sodružno ljubezen in sestrske vzajemnosti. — Rajna Franica Šraj je bila pobožna, tiha sramežljiva deklica; njeno hudo bolezen in zgodnjo smrt so mnogi pomilovali in obžalovali.
Neštevilne množice so je poleg tovarišic Marijine družbe spremile k grobu. Naš kraj pomni le malo enakih pogrebov. Naj počiva v miru, in naj pri Bogu prosi za nas! (Izmed dveh dopisov smo sprejeli prvega. Ur.)
Odpustki meseca julija 1905.
2. Nedelja I v mesecu. Obiskovanje Marije Dev. Popolni odpustek: a) udom ro(nivenške bratovščine v katerikoli cerkvi; b) udom škapulirske brat. karmelske M. b. v bratovski ali farni cerkvi. Udom bratov sv. ro%. venca trije popolni odpuski:
1.	če v bratovski kapeli molijo v namen sv. očeta;
2.	če so pri mesečni procesiji; 3. če v bratovski cerkvi nekaj časa pobožno molijo pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom.
6 Četrtek. I. v mesecu, udom brat. presve-tega R. T. popolni odp. v brat. cerkvi, če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v farni cerkvi.
7.	Petek. I. v mesecu Sv. Lavrencij Brindiški. Tretjerednikom popolni odpustek v redovni cerkvi, kjer te ni, pa v farni cerkvi. — Popolni odpustek: a) vsem vernikom, ki gredo k izpovedi in sv. obhajilu, nekoliko premišljujejo dobrotljivost pre-svetega Srca Jezusovega in molijo v namen svetega očeta; udom bratov, presv. Srca Jezusovega popolni odpustek, danes ali pa I. nedeljo proti navadnim pogojem; bj udom brat. presv. Rešnjega Telesa, v bratovski cerkvi, če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v farni cerkvi
8.	Sobota Sv Elizabeta, kraljica portugalska. Tretjerednikom popolni odpustek, kakor 7. dan t m.
g Nedelja. Sv Veronika de Julianis. Tretjerednikom popolni odpustek, kakor 7. dan t m.
14. Petek. Sv Bonaventura. Tretjerednikom» popolni odpustek, kakor 7 dan t. m.
16, Nedelja Marija Devica K^armelska. V karmel. cerkvah dobimo danes popolni odpustek tolikokrat, kolikorkrat obiščemo cerkev in molimo v namen sv Očeta Odpustke moremo obrniti tudi vernim dušam v prid. — Kdor hodi k izpovedi vsak teden, mu za ta dan ni treba posebe iti k izpovedi; zadosti je, da prejme sveto obhajilo; drugi morajo iti k izpovedi in sv. obhajilu. Udje škapulir. brat karmel. M. b dobč en popolni odpustek v farni cerkvi, če ne morejo obiskati karmelske redovne cerkve
ig. Sreda. Sv. Vincencij Pavi Popolni odpustek: a) udom Vincencijeve družbe, danes ali v osmini; b) udom sv. Detinstva.
20. Četrtek Sv Elija prerok Popolni odpustek; a) udom škapulirske brat. M. b. v bratovski ali farni cerkvi; b) udom brat presv. Rešnjega Telesa, kakor 2. dan t. m., ker se v Bruslju danes praznuje spomin na čudež sv. R. Telesa.
1
22 Sobota Sv. Marija Magdalena. Popolni odpustek: a) udom bratovščine sv. Rešnjega Telesa, kakor 1 dan t. m. b) udom brat prečist. Srca Marijinega.
26 Sreda Sv Ana. Popolni odpustek udom škapul. brat karmelske Matere božje v bratovski ali farni cerkvi
2g. Sobota. Sv Marta Popoini odpustek udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa, kakor 2. dan t m.
3o. Nedelja. Sv Ignacij. Popolni odpustek udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa, kakor 1. dan t. m. Ker je danes za<^nja nedelja v mesecu, popolni odpustek: a) vsem, ki trikrat na teden skupno z drugimi molijo sv. rožni venec; b) onim, ki nosijo višnjevi škapulir.
Darovi:
Za bratovščino presvvR. Telesa (od 11. avgusta 1904 do 21. maja 1905.) Župnije: Ribnica 500 K, Lipoglav 53 20 K, Št. Vid p. Zat. 100 K, Metlika 133 K, Kropa 42 K. Kostanjevica 39 K, Zatičina 91 K, Zasip 35-40 K, sv Jošt p. Vrh. 42-30 K, sv. Peter Ljublj. 182 K, Lesce 62 K, Kosana 140 K, Stari Trg pri Koč. 44 K, Primskovo 61 K, sv. Lenart 29 K, Mekinje 50 K, Do-bovec 35'55 K, Vojsko 60 K, Radeče 92 K, Ustje 40, K, sv. Križ p. Lit. 113 K, Unec 28-50 K, Reteče pri Škofji Loki 30-40 K, Janče 89'10 K, Mengeš 244-60 K, Vrh p. Vin. 17-60 K, Gora Sodraž. 20 K, Altlag 70 16 K, Struge 116 K, Selca 160, Špitalič 100 K, Podbrezje 37'28 K, Češnjice 31*32 K, Hrastje 33-20 K, Duplje 40 K, Ježica 104-30 K, Motnik 85 K, Dražgoše 96-50 K, Ajdovec 41 K, Dob 230 K, Dragatuš 44-66 K, Slavina 116 K, Brusnice 25 70 K, Vipava 41 K, Prežganj 40 K, Spodnja Idrija 85 K, Senožeče 17 K, Ovšiše 32 34 K, Črni Vrh nad Id. 150 K, Višnja gora 90 K, Vrhpolje p. Mor. 25 K, Smlednik 220 K, Preserje 70 K, Črnomelj 150 K, sveti Jakob ob Savi 96 K, Št. Lorenc 78 K, Črnuče 56 K, Št. Vid nad Ljublj 90 K, Breznica 180 K, Godovič 30 K, Gottenitz 1120 K, Raka 133*60 K, Trnovo Ljublj. 48 K.
(Dalje prihodnjič.)
V molitev se priporočajo:
Za cel mesec julij: Duhovne vaje.
Za posamezne dni: 1. Gorečnost za božjo čast. 2. Nekaj dijakov za srečen uspeh. 3. Spreobrnenje trdovratnih grešnikov. 4. Letošnji prvoobhajanci. 5. Verska prostost na Ruskem. 6. Versko življenje med^ katoliškimi Slovani. 7. Neka družina v potrebah. 8. Španski kralj. 9. Neka oseba v dušnih težavah. 10. Da bi bili obvarovani nesreče na polju. 11. Sv. Oče. '2. Volitev stanu — zlasti pri dijakih. 13 Nesrečni duhovni. 14. Novomašniki. 15. Katoliško življenje na Češkem. 16. Šolska mladina v nevarnostih na počitnicah. 17. Mir v družinah in občinah. 18. Več bolnikov. 19- Misijonska družba sv. Vincenca. 20. Več mladih ljudi v dušnih nevarnostih. 21. Hudo trpeč mladenič. 22 Zgubljene ženske. 23. Posvečevanje praznikov. 24. Več oseb v dušnih in časnih zadevali. 25. Špansko kraljestvo. 26. Krščanske matere. 27. Poduk mater o vzgoji otrok. 28. Papež in kardinalski zbor. 29. Krščanski posli. 30. Vse zadeve „ Bogoljubovih" bravcev 31. Vsi našim molitvam priporočeni.
Oblastem odgovoren: Ivan Rakovec.
Prihodnja številka izide v četrtek, 13.julija.
so
velikonočni d6bi primerno berilo!
Katoliška bukvama v Ljubljani
•u m	.iv-rq v je nisflfraa . ., .'. . v. .
- novo izredno mično povest: -
(4
Spiilniannove povesti IV. zvezek
„Praški Judek
Preval Josip	wwwW
Skrit biser med p. Spillmannovimi povestmi je nedvom no njegov „ Praški Judek" (Der .judenknabe von Prag). Sloveči pisatelj sam je zbiral prevode tega delca ; tudi slovenskega prevoda je želel nekaj iztiiov. Ni ga učakal. Umrl je p. Spillmann pred nekaj tedni. Naj mu ohrani ta knjižica vsaj skromen spomin med Slovenci. Kdor ljubi res mično berilo, nudi mu ga ta povest. Seznanil se bo z naivno-preprostim, preskrbnim patrom Sebaldom iz kapucinskega samostana na Hradšinu. Čul bo o genljivtm in strahotnem dogodku, ki se je pripetil v Pragi leta 1701 v sv. postnem in velikonočnem času. Gledal bo v globine neusmiljenega očetovskega srca in hkrati občudoval junaško velikodušnost malega Abela, otroka Marijinega, kak6 ga vodi ljubi Bog po obilem trpljenju in pravcatem križu do čudežnega povcličanja. Ime gospoda pisatelja-prevajavca je porok, da so ohranjene tudi v
prevodu vse vrline izvirnika. To povest bo bral vsakdo z zanimanjem, posebej jo priporočamo članom Marijinih družb in izobraževalnih društev, dalje šolski mladini in knjižnicam. Zbirka obsega dosedaj naslednje zvezke:
I.	zvezek: Ljubite svoje sovražnike. Povest iz maorskih vojsk na Novi
Zelandiji.
II.	zvezek: Maron, krščanski deček z Libanona. Povest izza časov zad-
njega velikega preganjanja po Druzih.
III.	zvezek: Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora.	635
IV.zvezek:	Praški Judek. Povest.
Vsak zvezek te zanimive zbirke velja 40 vin., trdo vezan 60 vin. Knjižice se dobč tudi v finejših vezih.
Vsa ta zbirka Spillmannovih povesti se dobiva v Kat. bukvami v Ljubljani, kakor tudi v knjigarni J. Krajec nasl. v Novemmestu.
| IVAN KKEliAR §
Q pasar in izdelovatelj cerkve- © Q nega orodja in posode
O Ljubljana, Poljanska cesta 15
O	(blizu Al o j z ij e v i š č a)
® se priporoča v izdelovanje vsakovrstne §
q cerkvene posode in orodja » $
O	iz zanesljive kovine po uzorcih ali last-	O
O	nem načrtu v poljubnem slogu. — Staro	j?
O posodo popravi in prenovi, posrebri in	®
® pozlati; v ognju pozlatuje tudi strelo-	j*
X vodne osti, vse po priznano najnižji ceni. X Q	Q
X. Po naročilu veleč, gospoda A n dr.	X
X Cebašeka izvršil je za stolno cerkev	^
ljubljansko krasen, bogato pozlačen in	^
a ornamentiran lestenec v renesanč-	a
g nem slogu.	s	^
OOOOOOOOOOOOOOOOO
^Primerno berilo ^ mesec mni!<®J
rilo zo!
Kartuzijanskega brata Filipa
Marijino življenje.

Slavospev s podobami, obsegajoč nad 11.000 verzov.
Po staronemškem izvirniku speval Matija 964 5—5 Žemljic.
Cena s poštnino K 2 20. Dobiva se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
J

Ali že imaš ^ te-le knjige •
m
Križev pot za Marijine otroke dobiš za 20 vin. Če jih vzameš 50 vkup, pa vse , za 7 K.
,,Vodilo" za Marijine družbe je pošlo in se tiska v novi izdaji z dovoljenjem centralnega vodstva.
Molitvenik ,,HalbolJša mati" ima v tretji
izdaji skoro trikrat toliko branja kakor pa v prvi. Vsak častivec M. in J. Srca ga ima rad. — Ta molitvenik in še , Vodilo" zraven, oboje tiskano s tako velikimi črkami, da lahko bero vsake oči, velja le toliko, ko- ; likor velja drobnočrkni molitvenik tudi sam zase; namreč v platnu rud. obr. K 1-50, v usnju, zlati obrezi K 2'— in v najbolj lepi vezavi K 3* -.
Vse te knjige dobiš pri vseh knjigotržcih, posebno v prodajalni Katol. tisk. društva v
Ljubljani, Kopitarjeve ulice št. 2 in pri založniku Fr. Bleiveisn v Lešah, p. Tržič

J.BBiš&Comp.
cementarno na Pešati, p. Dol pri Ljubljani
se priporoča za napravo lepega in trpežnega
cerlmenega tlnka 11 iz cementnih plošč
v najrazličnejših barvah in vzorcih in to po cenah, ki jih pri tujcih nstie vajeni, od 3 K do 6 K za I m* loco L;ubljana-kolodvor. Izdeluje tudi cevi in drugo cementno blago, grobne okvire, križe itd. 726 B 5—5
Vzorci v naravi na zahtevo.