štev. 44 PTUJ, dne 16. novembra 1962 CENA 20 PIN oTednfV fzhala pM tem elčralSa- airrj imenom o^l 24 nnv Iflfil IJudL ki imajo zemljo. Te lahko dobimo na delo celo za 8000 din. Strokovnjakov ne moremo dobiti, ker jim ne moremo nuditi stanovanje in ker je Majšperk za nje kraj, v kate- rem ni za nje ničesar. Niti fri- zerja nimamo. Komunalna skup- nost bi morala pogledati, kako ži- vimo v Majšperku.« Anton Potočnik iz Kmetijskega kombinata Ptuj je menil, da je problem v samostojnosti ekonom- skih enot. Nekatere so aktivne, druge pasivne. Delavci v boljših ekonomskih enotah vprašujejo, zakaj ne dobijo več dohodkov, če več tudi ustvarjajo. Se vedno administrativno ukrepamo. Banka zahteva za vsako stvar sklep de- lavskega sveta. Pravila podjetja so stara. Statut bomo šele izde- lali. Solovjev Boris, predsednik sin- dikalne podružnice TGA Kidri- čevo je še med dugim dejal: »V decentralizacijo sindikatov in de- lavskega samoupravljanja nismo prešli sistematično, nismo se do- volj posvetili kadrovanju. Novi funkcionarji bi se morali načrt- ne je izobraževati. Plenum občinskega sindikalne- ga sveta je moral končati z de- lom sredi razprave zaradi pre- hitro minulega časa. Navzoči so sklenili, da bi se razprava nada- ljevala po panogah gospodarstva. Za sindikalne delavce bi bilo in- teresantneje obravnavati, kar jih zanima in tare. Na posvetovanja po panogah bodo povabljeni pred- sedniki svetov iz občinskega ljud- skega odbora Ptuj, da bo disku- sija konkretna in plodna. Anica Znidaršič Občinska konferenca SZDL bo 5. decembra 1962 Izvršni odbor Občinskega odbo- ra SZDL Ptuj je sklical za petek, 16. novembra 1962, dopoldne (ob 9. uri) zar-edanje plenuma Občin- skega odbora SZDL Ptuj, ki ima namen analizirati vsebino konfe- renc krajevnih organizacij SZDL in pobude za bodoče naloge, ena- ko pa tudi priprave za občinsko konferenco ter obravnavati vrsto tekoSih vprašanj, ki jih sam iz- vršni odbor ne more rešiti. Po tezah in vprašanjih za raz- pravo na razširjenem plenumu SZDL se vidi vsa odločnost Ob- činskega odbora SZDL Ptuj s predsednikom Brankom Gorjupom na čelu, da bi plenum ugotovil vzroke, zakaj ni mogoče doseči v organizacijah SZDL z aktivnim delom članstva in odborov uspe- hov, ki bi močno vplivali na eko- nomsko krepitev občine in na od- pravo vseh težav in ovir, ki one- mogočajo izboljšanje gospodar- skih razmer v vseh predelih ob- čine in dvig življenjske ravni prebivalstva, ki je zaposleno v kmetijstvu. V tezah je nakazal Občinski od- bor SZDL nekaj pojavov in vzro- kov za težko stanje v organizaci- jah SZDL, za slabe uspehe dela množičnih organizacij in društev, za mnoge probleme v kmetijskih organizacijah, v gospodarskih or- ganizacijah, za nepoučenost ljudi o vsebini zakonov, dolžnosti in pravic, o dolžnostih in pravicah organov delavskega samouprav- ljanja itd. Obenem s tezami za plenum so zvedeli člani plenuma tudi za vse- bino in namen občinske konfe- rence, ki bo 5. decembra 1962. Vsebina konference hi naj bila or- ganizacij sko-kadrovske in idejno vsebinske prirode in bi morala pomeniti prelomnico dela sociali- stične zveze in korak k boljšemu in masovnejšemu delovanju SZDL na vseh področjih v občini. Da bi plenum in konferenca dosegla na- men, je pozval izvršni odbor krajevne organizacije in njihove odbore, naj temeljito proučijo pripravljene teze in namen sklica- nega plenuma ter naj pošljejo svoje predloge in vprašanja še pred občinsko konferenco, najpoz- neje pa do 25. novembra 1962. VJ. Odkar ie cestni promet speljan.porobu Ptuja, je v središču mesta mir in trg le za parkirni prostor »VEČER « V novih prostorih Novo poslopje v Kopališki 14, kamor sta se preselila uredništvo in del uprave »Večera«(Foto: D. Skofič) SETEV UGODNO NAPREDUJE Novi Sad, 15. nov. (Tan- jug.) V Vojvodini so doslej posejali pšenico na kakih 350 tisoč ha zemlje, kar zna- ša 67 odstotkov celotnih po- vršin, ki so jih namenili za to žitarico. Setev pšenice naj- bolje napreduje v subod;i- škem okraju, v ka-terem so zasejali že 94 odst. planira- nih površin. Podoben uspeh so zabeležili v somborskem in novosadskem okraju. V znatnem zaostanku pa so v Banatu, kjer so posejali sa- mo polovico predvidenih p>o- vršin zaradi izredno suhe zemlje. Opozorilo Nobelovega nagrajenca v NEKAJ LETIH BO NA SVETU Ifi MILIJONOV PO- HABLJENIH OTROK. # Stockholm, 15. nov. (Tan- jug). Ugledni ameriški znan- stvenik in Nobelov nagraje- nec Linus Powling je opozoril, da bodo nove atomske eksplo- zije v ozračju povzročile raz- lične napake pri novorojen- čkih. Po njegovih besedah se v svetu sedaj vsako leto rodi kakih 160 tisoč pohabljenih otrok. V prihodnjih letih pa bo število pohabljenih novo- rojenčkov stokrat večje in bo naraslo na 16 milijonov. # Pouiing je opozoril na dejstvo, da so v zadnjih štiri- najstih mesecih na svetu izvr- šili več jedrskih poskusov kot v pre.išnjih šestnajstih 'etih. Posledica tega so močnejše radioaktivne padavine v naj- različnejših delih sveta. \me- nškj znanstvenik sodi, da je sedaj čas. ko je treba nujno sprejeti sporazum o prepovedi jedrskih poskusov. TE DNI PO SVETU Kaj bodo prinesla pogajanja o kubanski krizi na relaciji Wa- shington—Moskva? Ali bodo ZDA prekinile molk in dale javno zago- tovilo za kubansko varnost, s tem pa tudi za pomiritev v Karibskem morju? Pred dnevi so predsednika Ken- nedyja seznanili, da so sovjetske ladje zares odpeljale 42 raket s kubanskega ozemlja. (O tem so se lahko prepričali z letal, ki budno krožijo v bližini Kube.) Blokada ali »karantena«, kakor jo imenu- jejo v ZDA, je popustila, tankerji in tovorne ladje je ne čutijo več. Kubansko-sovjetski načrt Poročajo, da je glavni tajnik OZN U Tant prejel skupen kuban- sko-sovjetski predlog za rešitev krize za daljši čas. O njem trenut- no samo ugibajo. Dobri pozna- valci opozarjajo, da je sovjetski podpredsednik Mikojan potem, ko je za deset dni podaljšal svoje bivanje na Kubi. za^ciovoljivo opra- vil svoje poslanstvo. Kaže, da je uspel prepričati kubanskega pre- miera Castra, da bi bila vsaka za- ostritev samo prilivanje olja na ameriško razdraženost. Kaj vsebuje najnovejši predlog? Opazovalci posebno opozarjajo, da sta obe deželi predložili inšpekcijo veleposlanikov nevtralnih dežel, ki imajo svoj sedež v Havani. S tem sta nekako zadovoljili željo ame- riškega partnerja. Veleposlaniki naj bi prevzeli nadzorstvo nad prevozi ladij, da se ne bi pojavile znova rakete na kubanski celini. Ameriški krogi so še pred krat- kim opozarjali tudi na reaktivna letala »IL-60«, ki lahko prenašajo atomske bombe. Tudi ta so zanje pomembno ofenzivno orožje. Ven- dar doslej še ni nihče odločno trdil, da je SZ dala Kubancem tu- di »jedrske glave« za rakete. Ob sporočilu, da je na sedežu OZN nov kubansko-sovjetski predlog, so take in podobne govorice utih- nile. Kifnisko-lndliski spopad Medteijn ko ie rred kratkim ki- taj sko-indi j ski spopad na spornem obmejnem področju resno ogrozil ne le odnose med obema država- ma, temveč celotno Azijo (spopadi so postajali vse večji), se je e>o1o- žaj na kraju dogodkov zboljšal. Trenutno poročajo le o spopadih patrulj. Vendar je dogodek močno vpli- val na domačo in svetovno jav- nost. Zaradi kritik je odstopil do- sedanji indijski obrambni minister Menon in dobil že tudi svojega naslednika. Indija se je obrnila na prijateljske države in zaprosila za pošiljke orožja. Tako so te dni ameriška tansportna letala že pre- peljala določeno količino vojaške- ga materiala, s tem pa seveda iz- postavile Indijo napadom tistih, ki vidijo v njenih obrambnih priza- devanjih samo — zahodno obrambno taktično igro. Ni dvoma, da ne more nihče odobravati kitajskih izzivanj in prizadevanj, da bi do pogajanj z Indijo ne prišlo. Na drugi strani je resnica, da lahko samo poga- janja z umirjenimi koncepcijami utro pot sporazumevanju- Posre- do\'anje dežel pozitivnega nevtra- lizma bi brez dvoma prineslo naj- boljše rezultate. O tem priča tudi ameriško-kubanski spor. Kajti sile dežel beograjske konference so že doslej vedno pokazale, da v nai- večii meri upoštevajo mir in med- narodri'^ crorazumevanje brez upo- rabe sile. stran 2 TEDNIK FrUJ, 16. NOVEMBRA 196Ž Pred občinsko konferenco Iludske mladine v nedeljo, 18. novembra, bo let- na konferenca ljudske mladine za občino Ptuj. Poročilo o problemih in uspehih dela mladine v občini so dobili že vsi delegati, da se bodo lahko pripravili na razpravo. Prav tako so delegati dobili pred- log kandidatov za novi občinski komite, o katerem bodo razprav- ljali aktivi ljudske mladine in dali svoje pripombe, tako da bo novi komite sestavljen iz ljudi, ki bodo lahko uspešno vodili delo ljudske mladine v občini. Poročilo ugotavlja, da se je mladina v preteklem letu vse pre- malo vključevala v razprave o problematiki v gospodarstvu in da so aktivi premalo delali pri od- pravi nepravilnosti, ki so se po- javljale v našem družbenem si- stemu. Premala prizadevnost je bila tudi pri reševanju problemov nagrajevanja vajencev, saj so o tem razpravljali le nekateri ak- tivi, ki pa niso prinesli določenih zaključkov. Veliki uspehi pa so bili dose- ženi pri organizaciji kulturno pro- svetne dejavnosti, kakor tudi za- bave mladine. Največje uspehe so pri tem dosegli vaški aktivi, ki so samostojno ali pa v sodelovanju s prosvetnimi društvi Izvajali dramska dela, pripravljali najraz- ličnejše proslave itd. Precejšnje število mladine je vključeno v prosvetna društva, kjer aktivno delajo tudi v vodstvih. Na občnih zborih, ki se v tem mesecu izva- jajo, v velikem številu prisostvuje tudi mladina, ki posega tudi v razprave o izboljšanju prosvetne- ga dela na vasi. Pri vzgoji mladine je prav tako bil dosežen viden napredek. Sole za življenje, ki so bile v Vito- marcih, Lovrencu in Zavrču so uspele. Mladina je z izborom, predavateljev in tem bila zado- voljna, o čemer govori tudi ude- ležba, ki je bila vedno polnošte- vilna. Predavanja, ki so bila or- ganizirana v okviru izobraževalnih centrov, je mladina rada obisko- vala. Predavanjem je prisostvo- valo 60 odst. mladine od vseh po- slušalcev. V poročilu je posvečenega pre- cej prostora izobraževanju kadrov. Kadrovsko vprašanje, ki ni po- polnoma rešeno v aktivih ljudske mladine, je ovira za kvalitetnejše delo. Deio organizacije ljudske mladine bi se moralo vsebinsko bistveno spremeniti. Aktivi bi mo- rali več posegati v razprave o gospodarskih problemih, proble- mih delitve dohodka, samouprav- ljanja itd. To pa bodo lahko ta- krat, ko se bodo temeljito sezna- nili z našim družbenim sistemom, predvsem pa s cilji, ki so pred nami. Ugotovljeno je, da je ne- poznavanje našega družbenega sistema in problemov, ki so v de- lovnih kolektivih, glavni vzrok, da mladi ljudje niso aktivnejši v samoupravnih organih. Zaradi te- ga so samo nemi spremljevalci dela, ne pa aktivni upravljale!. Na kvaliteto dela ljudske mla- dine lahko mnogo vplivajo mladi člani zveze komunistov, ki so se že dobro uveljavili ne samo v mla- dinski organizaciji, temveč tudi v organih samoupravljanja. Sociali- stični zvezi in drugod. Se večja prizadevnost mladih komunistov pa bo lahko mnogo vplivala na vsebino dela mladinske organiza- cije, tako da bo ta v pravem smislu postala šola kadrov za or- ganizacije in društva, predvsem pa da si v tej organizaciji mladi čimprej pridobijo kvalifikacije za delo v samoupravnih organih. Prav zaradi tega poročilo obrav- nava problem vzgoje kadrov, ki so potrebni v ljudski mladini. V ptujski občini je trenutno 67 aktivov LMS z več kot 4000 člani. Največ je vaških aktivov (25), na osnovnih in srednjih šolah (21), v gospodarskih organizacijah (14) in na terenih (7). S tem, da je število aktivov veliko, pa še niso izkoriščene vse možnosti ustanav- ljanja novih, predvsem pa je mož- no povečati število članstva, saj je veliko število mladine še izven organizacije ljudske mladine. V vaških aktivih je bilo v pre- teklem delovnem obdobju precej govora o ustanovitvi klubov. Po- nekod so to uspeli, v večini pri- merov pa niso našli primernih prostorov, kjer bi si mladina lah- ko uredila svoj prostor. V Cir- kovcih si je mladina nabrala sred- stva za televizor, vendar sedaj ne dobi obljubljenega prostora. Ta vprašanja je najboljše reševati skupaj z drugimi organizacijami, vendar je nujno, da te tudi držijo besedo in pri tem pomagajo. Po- sebno vprašanje je vprašanje klu- ba v Ptuju. Mnogo je bilo o tem že govora na lanskoletni konfe- renci, vendar niso bili doseženi takšni rezultati, kot je bilo priča- kovati, predvsem zaradi nezainte- resiranosti nekaterih gospodarskih organizacij za tak prostor. Tudi pri organizaciji prostovolj- nega dela jc organizacija napra- vila precej. Zvezne delovne akcije se je udeležilo lepo Število delav- ske, kmečke m srednješolske mla- dine. Prav tako je mladina sode- lovala pri raznih občasnih akcijah, predvsem pri gradnji šolskih igrišč. V Ptuju je bila formirana brigada srednješolske m osnovno- šolske mladine, ki je sodelovala pri ureditvi igrišča pri Mladiki. Mladina osnovne šole »Franca Osojnika« v Ptuju je dobila eno izmed nagrad v počastitev dneva mladosti od CK LMS za dosežene rezultate pri izgradnji športnega igrišča. Pripadniki predvojaške vzgoje so sodelovali pri ureditvi igrišč, pri urejevanju vodovoda in še pri nekaterih drugih komu- ; nalnih delih. Po mnenju občinskega komiteja LMS bi pri prostovoljnem delu lahko bili doseženi še večji re- zultati, če bi bila pri Socialistični zvezi formirana komisija za pro- stovoljno delo, ki bi pomagala mladini pri njenih akcijah. Prav tako bi moralo pri tem sodelovati še večje število mladine, za kar so dane vse možnosti. Poročilo, ki so ga prejeli dele- gati, bo le osnova za razpravo. Nakazani so mnogi problemi in lahko pričakujemo, da bo konfe- renca mladine podrobneje in kri- tično obravnavala dosedanje delo in nakazala nadaljnio pot in raz- voj organizacije v občini. V refe- ratu, ki E;a pripravila občinski komite LMS bodo obdelani neka- teri problemi izobraževanja mla- dino in naloge mladine v zve/f s tem. zf Sveti OblO so opravili svojo nalogo 10. novembra sta na skupni seji oba zbora ObLO Ormož razprav- ljala po poročilih sveta za gospo- darstvo ObLO, postaje Ljudske milice Ormož in Tomaž, okrajne- ga sodišča in o realizaciji prora- čunskih dohodkov in izdatkov za letošnjih prvih devet mesecev. Nadalje sta sprejela sklepe o raz- rešitvi in imenovanjih na ločenih sejah obeh zborov sta potrdila nekatere sklepe. Pestro pripravljeno poročilo sveta za gospodarstvo je zajelo celotno delo sveta za industrijo in obrt, sveta za trgovino in go- stinstvo in sveta za delo, ki ima še svoje komisije. Svet za industrijo in obrt je na osnovi pripravljenih analiz pod- jetij za vsako tromesečje posebej obravnaval in kritično ocenil ne- katero gospodarsko tematiko. Po- sebno pozornost je posvetil sesta- vi družbenega plana za prihod- njih pet let. Nadalje je svet po- sebej obravnaval gibanje druž- benega proizvoda in narodnega dohodka tovarne »Jože Kerenčiič«, ki je v prvem polletju bil dose- žen le z 28,7 »/«. Se prej pa je pod- jetje dovedla v težave stagnacija v prodaji okovja. Prav s tega sta- lišča se je tovarna preusmerila v proizvodnjo plastičnih izdelkov in stopila v sodelovanje in s spe- cializirano proizvodnjo. Tudi mož- nosti drugih podjetij je svet skrb- no proučeval, predvsem gradbe- nega podjetja »Grad« in Opekar- ne Ormož. Člani sveta so v zadnjem času opazili, da zniževanja števila obrtnikov ni kriva davčna politi- ka občine, ampak gre za ponoven razcvit šušmarstva. TRGOVINA IN GOSTINSTVO V OBČINI Tudi svet za trgovino in gostin- stvo je na svojih sejah obravna- val vrsto aktualnih problemov glede cen, marž, specializacijo in ureditev trgovin, izbiro blaga, vprašanje zalog in obratnih sred- stev, posebno skrb pa je posvetil obravnavanju postrežbe in kad- rovskim vprašanjem v gostinstvu. Trgovina je uredila svoje lokale v Oromžu, na podeželju pa še ča- kajo. V trgovini je sicer naprav- ljen določen korak naprej, toda gostinski lokali so neprimerni, večji del zaposlenega kadra pa le priučen. Zato kaže ljudi usposo- biti, da bo razvito gostinstvo vpli- valo na pospešeni razvoj turizma. Po poročilu sveta za gospodarstvo bi bilo prav tudi zaostriti inšpek- cijske službe, glede doslednega izvajanja sprejetih sklepov ObLO. IZVOZ NA PRVEM MESTU Kot delovni kolektivi drugih podjetij, tako se kolektiv KZ Ormož trudi za povečani izvoz. Komercialna služba zadruge bo letos ustvarila 1.400,000.000 di- narjev blagovnega prometa. Od tega nameravajo 50 •/« kmetijskih pridelkov prodati preko svoje tržnice v Tuzli in na Reki, za 600,000.000 dinarjev živine, lesa, vina, jajc in bučnic pa bodo izvo- zili od tega 92 vrednosti na za- pad in 8 na vzhod. Od celotne proizvodnje bo zadruga prodala 67 "'(1 za potrebe domačega tržišča in 33 •/« za izvoz. Svet za delo je s svojimi komi- sijami reševal številne probleme predvsem glede priznanja delov- ne dobe. Od 172 prošenj državlja- nov jih je svet 160 ugodno rešil. Pregledana so bila tri podjetja in je komisija ugotovila samo dve mesti za poklicno rehabilitacijo in 21 mest za namestitev invali- dov. Vse kaže, da bo komisija tudi pri drugih podjetjih v občini za invalide našla prosta mesta za I zaposlitev, tako da bo v kratkem ) času vsak invalid dobil zaposli- tev po svoji zmožnosti. VEDNO MANJ KAZNIVIH DEJANJ Zaradi vedno večje politične aktivnosti občanov in smelejšega vključevanja v družbeno življenje je število kaznivih dejanj manjše. V občini je bilo obravnavanih 188 primerov kaznivih dejanj, kar je skupno povzročilo škode družbe- nemu in privatnemu sektorju za 10,044.837 dinarjev. Največ škode je bilo letos povzročeno zaradi gospodarskega kriminala v vred- nosti 10,571.867 dinarjev. Takih primerov je bilo 26, dočim je bilo 67 večjih ali manjših tatvin, go- ljufij, in 21 večjih in nekaterih manjših tatvin, bilo je 56 krvnih deliktov in 18 primerov kaznivih dejanj v škodo privatnega sektor- ja. Z 10 požari povzročena škoda v občini znaša 4,350.000 dinarjev, v čemer se v primerjavi s pretek- limi leti opaža rahel porast. Vzrok požarov so v največ primerih otroci, neprevidnost, elektrika in kuhalne naprave. Vedno več kaznivih dejanj se opaža zoper življenje in telo. Sto- rilci niso mladinci, ampak prted- vsem odrasli. Večji del krivde je treba pripisati prekomernemu uživanju alkohola. Alkohol gospo- dari povsod tam, kjer se ljudje ne vključujejo v družbeno življe- nje. Prav zato ga je treba poži- veti. Poročilo je nadalje zajelo ka- zniva dejanja mladoletnikov zo- per zasebno imovino ter življe- nje in telo. Vseh 19 obravnavanih primerov je vzniknilo zaradi ne- urejenosti družine, nepravilne vzgoje, pijančevanja itd. Najučin- kovitejše sredstvo za zatiranje mladinskih prestopnikov je, da se mladina vključuje v družbeno ko- ristno delo, kjer se bo lahko pre- vzgojila v zavestnega državljana. Letos je bilo v občini 39 pro- metnih nezgod, ki so povzročile 4 smrti, 12 hudih telesnih poškodb, j 15 lažjih in 8 ljudi je ostalo brez poškodb. Skupna materialna ško- da je znašala 1,677.000 dinarjev. Vzroki nesreč so bili od nepre- vidnosti, izsiljevanja prednosti, do neupoštevanja prometnih zna- kov in do prekomernega uživanja alkohola. 184 kršiteljev cestno- prometnih predpisov je bilo izro- čeno sodniku za prekrške, mnogo pa jih je bilo opozorjenih. Nadalje je poročilo zajelo sta- novanjske probleme uslužbencev PLM in težave glede njihovega zdravstvenega stanja. VARČEVANJE Z OBČINSKIMI SREDSTVI Vprašanju uporabe proračun- skih dohodkov je občinski ljudski odbor posvetil vso pozornost. V preteklem devet mesečnem ob- dobju je bilo izkoriščenih 133,645.000 dinarjev ali 9 •/• manj kot predvideva občinski prora- čun. Dosežena realizacija planira- nih dohodkov je 78,6 "/o, kar je 3,6 "/o več, kot za to obdobje pred- videva letni plan. Proračunski letni bruto dohodki občine znaša- jo 337,275.000 dinarjev. RAZREŠITVE IN IMENOVANJA Peter Fidler Je bil razrešen dolžnosti šefa katastrskega urada in sekretar občinskega komiteja ZKS Drago Pintarič je bil iz- voljen za člana komisije pri na- rodni obrambi. V arhivski svet Mestnega arhiva Ptuj so bili ime- novani Minka Rajh in Gizela Blagovič. V komisijo za prouči- tev davčne politike za kmetijstvo v privatnem sektorju so bili ime- novani Franc Novak, Franjo Križ- mančič, Janez Podlesnik, Stane Ceh, Boris Polak, Ivo Rajh in Stanko Hartman. V komisijo za sestavo novega plačilnega sistema so bil imenovani Edvard Brazda, Franc Pucko, Franc Kolarič, Ne- žika Antolič, Justina Cvetko, Ivan 1 Vencenberger in Marica Jelen. KORISTNI NASVET! Marsikje v vlaku ali avtobusu ni kljukice, na katero bi obesili v poletni vročini suknjič. Vsako vo- zilo pa ima police. Kako si tu po- maciamo? Preprosto vtaknemo v zanko suknjiča svinčnik in ga na- mestimo na polico. Kadar poklonite svoji edini in najdražji šopek cvetic, ji recite, naj odreže za prst peclje^. Šopek naj potem pomoči v vrelo vodo, nato pa takoj v mrzlo. Cvetice bo- do mnogo dlje ostale sveže. Če iščete v telefonskem imeni- ku neko številko, jo potem, ko jo boste našli, debelo podčrtajte. Ko jo boste prihodnjič spet iskali, .jo boste lahko takoj našli, ker bo iz- stopala izmed ostalih. Ako se vam vlije kri iz nosa, Jo hitro ustavite teko, da s prsti po- držite za kako minuto nosnici skupaj. Pomaga tudi, če s prstom pritiskate na zgornjo ustnico. Kadar se odpravljate na lov v gumijastih škomjih, obujte preko volnenih nogavic še tanke bomba- žaste nogavice. Te bodo vsrkale vlago, ki se zgoščuje na notranji strani škornjev, noge v volnenih nogavicah pa bodo ostale suhe. Na ribolovu vas radi pikajo ko- marji in obadi. Ubranite se jih, če se namažete z žveplenim mi- lom in {x>čakate. da se vam mil- nica na telesu posuši. Madeže ne kravati včasih lahko odstranimo tako, da jih oparimo v pari čajmka. Miklavž in Kog v nedeiljo je bila letna konfe- renca krajevnega odbora SZDL pri Milklavžu in na Kogu. Obeh konferenc se je udeležilo nad 400 članov SZDL in sekretar občinskega odbora SZDL Stane Ceh. PoToičilo predsednika krajev- nega odbora SZDL Miklavž Slavka Stamparja je zajelo ce- lotno politično in gospodarsko življenje tega kraja. Poudarek poročili a je bil na problemih in uspehih v kmetij- stvu, odkupu, zlasti pa je bilo obravnavano odklanjanje sode- lovanja s strani kmetov. Sekre- tarjevo poročilo je zajemalo ce- lotno delo množičnih organiza- cij, uspehe, predvsem pa proble- me ostalih gospodarskih dejav- nosti trgovine in gostinstva, ki se že vedno v tem kraju nista dovolj približala potrošnikom. Prostori trgovine v Vuzmetincih ne ustrezajo več pogojem za so- dobno prodajalno in jih bo treba preurediti, ker po mnenju čla- nov SZDL te ne bi smeli ukiniti. Nadailje so v razpravi menili, da naj bi trgovsko podjetje »Zarja« Ormož v Vuzmetincih zgradilo manjšo trgovino paviljonskega tipa. V razpravi so nekateri čla- ni SZDL predlagali, da bi naj v zimskem času za tromesečno obdobje prispevala vsaka druži- na 600 dinarjev za 4-kratni obisk kino pred'stav mesečno. Vsako predstavo naj bi obiskali vsi člani družine. Nadalje so se člani SZDL zelo zanimali za pridobitev zobo- zdravstvene službe i>ri Miklav- žu. Menili so, da jo je treba ure- diti tako, da naj bi ormošiki zo- bozdravnik vsaj enkrat tedensko ordiniral pri Miklavžu. S tem bi se zmanjšali stroški prevozov Ijiudi, zamujanje zaposlenih pa bi se znižalo. Glede prodaje starega kruha potrošnikom je bila zanimiva razprava, saj so člani SZDL me- nili, da kruh glede kvalitete tudi ne ustreza. Dogovorili so se, da jih bo v bodoče oskrbovala s kruhom pekama iz Ormoža. Medtem ko so bila poročila pri Miklavžu konkretna in razpra- va po njih živahna, je na Kogu konferenca SZDL potekala bi- stveno drugače. Poročili pred- sednika in sekretarja sta sicer zajemali številne probleme iz prosvete, kmetijstva in domačih problemov, toda premalo kon- kretno. Poročilo ni vsebovalo na- j čina usmerjanja dela družtev in [ množičnih organizacij. Veliko pozornost pa sta poročilo in raz- prava posvetila delu članstva SZDL in razširitvi tega. Te- mu vpraišanju bo treba posve- titi posebno pozornost na celot- nem območju občine, predvsem pa na Kogu, kjer je od 954 volil- nih upravičencev v članstvu SZDL samo 38" 'o, kar predstav- lja odraz politično nerazgibane- ga terena. Pri Miklavžu je od 12O0 volilnih upravičenoev 808 članov SZDL. Nadailje je razprava zajela neurejenosit in način v^zdrževa- nja cest, jarkov, kanalov, odvod vode, probleme Oidkupa na pod- ročju občine, traktorske usluge, težave glede traktorskih uslug in semen. Na številne probleme je v od- govoru poiskal izhodišča načel- nik za gospodarstvo ObLO Fra- njo Križmančič, sodeč, da so to vsakodnevni problemi državlja- nov in jih je treba sproti reše- vati. Menil je, da je vzroke ne- reševanja treba iskati pri pre- majhni doslednosti članov SZDL, ki so za njih reševanje odgo- vorni. Nazadnje je na obeh konfe- rencah o obstoječih problemih razpravljal sekretar občin^skega odbora SZDL Stane Ceh. Za mnogo nerešenih problemov je v svoji razpravi poiskal izhodi- šča. Nadalje je podčrtal, da iz- vajanje sprejetih sklepov vedno ni dosledno. Govoril je tudi o pomenu dela članov SZDL v družbeno političnem življenju, kot tudi o pomenu nove zvezne in republiške ustave. Ta mesec bo končan most čez Trnavo, ki bo stal 4,500.000 dinarjev. Promet za pešce, kolesarje in mopediste je že odprt. Most predstav- lja za prebivalce tega kraja veliko pridobitev Posnetek: D. Rizman Občani vprašujejo ob razpravah o osnutku ustave v rubriki pod gornjim na- slovom objavljamo odgovore na vprašanja, ki jih ob raz- pravah o novi ustavi postav- ljajo občani na zborih obča- nov, ali na vprašanja, ki jih nma ali aktivistom SZDL po- stavljajo občani ustno ali pi- smeno. Vabimo občane, da po- šiljajo svoja vprašanja najpo- zneje do vsakega ponedeljka opoldne, da bi lahko zagotovi- li ustrezne odgovore že v na- slednji številki. Na zborih občanov v Clrkula- nah, Zetalah in v Stopercah so postavili navzoči vprašanja v zve- zi s šolanjem. Njih vprašanja bi lahko strnili v naslednjem: 1. Ali bo šolanje brezplačno? 2. Ali bodo tudi otroci kmečkih staršev dobivali štipendije? 3. Ali res ne bodo mogli otroci kmečkih staršev naprej študirati? Odgovor. Iz 44. člena osnutka ustave, ki pravi: »Občani imajo ob enakih, z zakonom določenih pogojih pravico, pridobivati si potrebno znanje in izobrazbo na šolah in drugih izobraževalnih za- vodih vseh vrst. Obvezno je os- novno izobraževanje, ki traj^ osem let in se financira iz druž- benih sredstev,« je v celoti raz- vidno, da zagotavlja družbena skupnost sredstva za obvezno osemletno izobraževanje občanov, glede nadaljnjega izobraževanja pa je jasno določeno, da imamo vsi občani enake, z zakonom do- ločene možnosti za pridobivanje potrebnega znanja na šolah in iz- obraževalnih zavodih. V zvezi 3 tem je potrebno pripomniti, da osnutek ustave nikjer ne govori o različnih pogojih ali možnostih za občane glede njihovih pravic do česarkoli, kar zagotavlja ustava občanom. Osnutek izrecno govori o istih pogojih za vse občane, ne glede na to, ali si zagotavljajo svoje dohodke v kmetijstvu ali industriji ali v javni upravi ali kako drugače. Ustava in zakoni v naši državi veljajo za vse občane enako, zato tudi pravica do izo- braževanja, do šolanja, do prido- bivanja štipendije. Malo zaposlenih z dohodhom 10.000 din Pri nad osem tisoč šeststo za- poslenih v rednem delovnem raz- merju v ptujski občini pri meseč- nih osebnih dohodkih skoraj 222 milijonov dinarjev je bil letos avgusta povprečen mesečni doho- dek na zaposlenega skoraj 26.000 din. To povečanje pa po različ- nih gospodarskih organizacijah ni enako, ampak je dokaj različ- no, če so upoštevani sami dohod- ki, ne pa tudi strokovne kvalifi- kacije in drugi faktorji, ki znatno vplivajo na dohodke in povpreč- je. Pri nekaterih gospodarskih or- ganizacijah v občini so dohodki tudi za 40 »/o in 80 "/o nad povpreč- jem, drugod pa zopet do 40'/o pod ' povprečjem. Npr. pri Projektiv- nem biroju so osebni dohodki za 84 °/o nad povprečjem, pri Agro- transportu za 47 »/o, pri podjetju za popravilo voz JZ za 42 »/o, pri tovarni glinice in aluminija Ki- dričevo za 29 Vo nad povprečjem, pod tem pa so pri »Delti«, Ptuj za 42 "in, pri tekstilni tovarni za 29 Vo, pri »Belem križu« za 22 "/o, pri »Perutnini« za 21 "/o in pri Opekarni Zabjak za 19 "'o pod povprečjem. Pri nekaterih pod- jetjih so za 10—15 »/o izpod pov- prečja ali pa iznad njega. Najnatančnejšo sliko pokažejo podatki o zaposlenih v gospodar- stvu po razponih osebnih dohod- kov. Od skupnega števila zaposle- nih v gospodarstvu prejema sko- raj polovica zaposlenih do 25.000 din osebnih dohodkov, od druge polovice pa jih prejema 40 »/o od 30.000 do 40.000 din osebnih do- hodkov in okrog 10 "h zaposlenih pa od 50.000 do 100.000 din osebnih dohodkov. Od polovice zaposle- nih, ki prejemajo do 25.000 din osebnih dohodkov je največ takih (37 »/o), ki prejemajo od 20.000 do 25.000 din in le 10 "/o zaposlenih, ki prejemajo od 10.000 do 15.000 din osebnih dohodkov. Najmanj- ši dohodek do 10.000 din prejema 1,7«/» zaposlenih. Tako je bilo le- tos avgusta. V 1961. letu je preje- malo 53,8 "/o zaposlenih do 20.000 din osebnih dohodkov in med nji- mi 8,5^0 zaposlenih do 10.000 din, na drugi strani pa je prejemalo 40 "/n zaposlenih od 20.000 do 40.000 din in 6 Vn zaposlenih od 40.000 do 100.000 din osebnega do- hodka. Letos avgusta je prejelo 31.6 Vo zaposlenih do 20.000 din in 57,6 "/o od 20.000 do 40.000 din oseb- nega dohodka, torej 17,5"/» več zaposlenih kot lani. Dohodek od 40.000 do 100.000 din je imelo lani 6,1 "/o. letos avgusta 10,8 "/o. doho- dek do 10.000 din pa le 1,7»/» na- mesto 8,5 "Jo v letu 1961. Iz prednjega izhaja, da se je le- tos povečalo število zaposlenih s prejemki 20.000 do 40.000 din od 40' i> v 1961. na 57.6 »/o avgusta 1962, za 6,9"/« pa se je zmanjšalo število zaposlenh z dohodki do 10.000. Za 4,7 se je povečalo število zaposlenih z dohodki od 40.000 do 100.000 din. 1961. leta jih je bilo 6,1 •/(!, letos avgusta pa 10.8 "(1. Z dohodki do 15.000 din jih je bilo letos avgusta 10,Z*f*i 1961. leta pa še 24,0 •/.. Ce se bodo osebni dohodki do konca letošnjega leta in v pri- hodnje naprej zviševali kot so se od 1961. leta dalje, bo Iz leta v ] leto manjši odstotek zaposlenih z dohodkom do 15.000 din in vedno večji odstotek zaposlenih z do- hodki od 20.000 din navzgor. V. J, PTUJ. 16. NOVEMBRA 1962 TEDNIK Stran Želje in skrbi majšperškega učitelj stva, staršev in otrok Šolski odbor šole v Majšperku in učiteljski kolektiv sta se letos lotila dela za razširitev šole v Majšperku in sicer sta najprej izvedla nabiralno akcijo med prebivalstvom svojega območja. Doslej sta zbrala darila in razne obveznice v vrednosti okrog 2 milijona dinarjev. Ta vsota pa ni dokončna, ker je pripravlje- nost ljudstva za razširitev šole mnogo višja in bo prišla do iz- raza šele, ko ne bo več samo pri željah in agitaciji, temveč že pri izdelavi načii^ov in pri odobre- nih sredstvih za začetek gradbe- nih del. Pred 60 leti 100, danes 600 otrok Sedanja zgradba šole v Maj- šperku je bila zgrajena 1901. leta in je ob svojem naistainku odgo- varjala zahtevam in poti^pbam 4 razredne osnovne šcie. Današ- nje zaibteve in potrebe so pa či- sto drugačne. Danes obiskuje šolo v Majšperku skoraj 600 otrok in ni več štirdrazrednia am- pak oisemraizredna s pairalelka- mi. 16 oiddelkov je samo v Majš- perku, 4 oddelki pa so v Narap- Ijah. Svojčas je obiskovalo šolo v Majšperku nekaij nad 100 otirok, danes pa jo obiskuje 6- krat toliko. 15 učiteljski kolektiv premaguje sikupno z upravitelji- oo Ivanko Golobovo razsne teža- ve, da bi lahko opravil vso svojo učnovzgojno naloigo v predelu občine, ki slovi po svojih eko- nomsko nezavidnih razmerah. »Odvisno od tega, kdo bo pred nami« Ob vprašanju, kakšne perspek- tive se jim obetajo v zvezi z raz- širitvijo šole v Majšperku, težko prikrijejo malodušnost, ker smatrajo, da bo moral Majšperk še 2 do 3 leta čakati na vrstni red za potrebna sredstva za raz- širitev šole, ker imajo sedaj to- zadevno prednost Kidričevo, Ptuj in še kdo. Zavedajo se, da ne gre pri preurejanju in dogra- jevanju šol samo za nekaj mili- jonov, ampak za večje vsote, v Majšperku za vsaj 100 milijonov dinarjev, da bi imeli 6 učilnic s potrebno opremo, fizikalni kabi- net, pionirsko sobo. sobo za pet- je, za knjižnico in čitalnico, teh- nično delavnico, jedilnico, sobo za gospodinjstvo, skratka to, kar zahteva danes minimalni načrt za moderniziranje osnovnih šol. Svojo glavno nalogo vidi uči- teljski kolektiv v tem, da bi do najvišje možne mere usposobili svoje učence za uk in nadaljnje šolanje, tiste, ki jih to veseli in ki jih starši želijo spraviti do kvalifikacij, ostale pa za življe- nje, za službe kot delavce, ki si (Nadaljevanje na 4. strani) Pri vhodu v »Volnenko« v Majšperku Posnetek: J. Vrabl Zopet nekaj odstranitev zgrajenih objektov izven gradbenih okolišev v zadnjem času je na delu gradbena inšpekcija, ki ugotavlja, če se gradijtelji stanovanjskih hiš pridržujejo navodil in predpisov v zvezi z graditvijo na zemljiščih, ki so določena za gradbene na- mene ali pa gradijo na svojo pest na kmetijskih obdelovalnih povr- šinah izven naselij, brez potreb- nih predhodnih odobrenj za loka- cije, ki jih izdajajo pristojni or- gani oblasti. Okrajni ljudski odbor Maribor je bil prisiljen v začetku novem- bra 1962 izdati več odredb, s ka- Dopisujte v TEDNIK terimi je oddelku za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Ptuj naloženo, da mora tekom 5 dni po prejemu odredbe odstraniti izvršena gradbena dela na objek- tih stanovanjskih hiš, ki so jih posamezniki začeli graditi na ob- delovalnih površinah izven nase- lij, kjer iz gospodarskih razlogov ne morejo stati stanovanjske hiše. Stroški odstranitve gredo v bre- me investitorjev, ki se niso ho- teli pokoriti odločbam okrajne urbanistične inšpekcije. Take mere so zadele v začetku novembra 1962 več graditeljev v Kidričevem. Po resnosti odločb in odredb uradnih organov, ki jim je naložena kontrola izvajanja zakonov o zaščiti obdelovalnih po- vršin in urbanističnih načrtov za ustvarjanje strnjenih naselij, ka- že, da ne bo prizadetim mnogo pomagala pritožba na Sekretariat IS za urbanizem, stanovanjsko iz- gradnjo in komunalne zadeve LRS v Ljubljani, ki je zadnje pri- stojno mesto za reševanje vpra- šanj,, ali je v takih primerih res edina rešitev odstranitev zgraje- nih objektov ali ne. O pozidavanju kmetijskih povr- šin izven naselij, o olaliki novih naselij v mestih in na podeželju ter o pocenitvi komunalnih na- prav v naseljih se je že mnogo pisalo, vendar ni zaleglo v prime- rih, kjer so posamezniki mimo vseh opozoril in predpisov delali po svoje, brez predhodnih odločb o lokaciji, odobrenih gradbenih načrtov In ostalega, kar je po- trebno pri načrtnem zazidavanju gradbenih površin. Okrajni urba- nistični inšpektorji bodo sčasoma z doslednim izvajanjem navodil zajezili nezakonito početje gradi- teljev v korist načrtnega izvaja- nja navodil za pozidavanje povr- šin v gradbene namene. P. z. JUGOSLAVIJA ZAČASNA ČLANICA GATT Ženeva, 15. nov. (Tanjug.) Na 20, zasedanju GATT (splošni sporazum v trgovini in carinah) so soglasno spre- jeli Jugoslavijo za začasno članico. Deklaracija o spre- jemu zagotavlja, da se z mednarodnim multilateral- nim sporazumom prizna sta- tus največje ugodnosti za iz- voz blaga iz Jugoslavije na mednarodna tržišča. Tudi „YOLNEWKA" Y mariborskem tekstilnem kombinatu v tovarni volnenih izdelkov v Majšperku je bil v sredo, l4. no- vembra, kolektivni sestanek v zvezi z vprašanjem, ali naj bo ta tovarna tudi v bodoče samostojna tovarna ali pa v sestavu Mari- borske tekstilne industrije. De- lavski svet, izvršni odbor sindi- kata in osnovna organizacija ZKS so na predhodnih sejah obravna- vali vse prednosti samostojne to- varne in združitve in so se za- vzeli za pridružitev k Mariborski tekstilni industriji. Preostala je še odločitev celotnega kolektiva, ki se je izrekel za »da«. Vsi člani kolektiva so prejeli za lažje razmišljanje o obetajočih se spremembah z združitvijo z Ma- riborsko tekstilno industrijo in o prenehanju dosedanje samostoj- nosti tovarne list z obrazložitvijo sedanjega stanja tovarne in pred- nosti važne spremembe z nastan- kom tekstilnega kombinata, ki bi mu pripadala tudi TVI Majšperk. V kolektivi^ je bilo o tem vpra- šanju mnogo razpravljanja. Ce- lotni kolektiv se je zavedal ve- like odgovornosti v trenutku, ko mora sam odločiti, ali ostane še dalje izpostavljen vsem težavam obstoja in nadaljnjega razvoja tovarne, ali pa naj si dalje poma- ga v sestavu kombinata, ki ne bo skrbel samo za okrog 360 ljudi, kolikor jih šteje tovarna, ampak za okrog 7.000 ljudi, za milijard- ne vsote letnega bruto dohodka, za razvoj celotnega kombinata in njegovega vsakega dela, za skup- ne napore in uspehe Iz priporočil za združitev je razvidno, da vidijo v združitvi v Majšperku koristno združitev fi- nančnih sredstev, skupno nasto- panje na tržišču, v večji strokov- nosti in ekonomičnosti proizvod- nje itd. Razširitev dejavnosti vol- nenke in njene specializacije sta nedvomna dva važna faktorja, ki kažeta na koristen pristanek ko- lektiva na združitev. Za sestanek kolektiva je bil pripravljen osnu- tek sklepa delavskega sveta, ki bi naj potrdil odločitev kolektiva o pridružitvi TVI k Mariborski tesktilni industriji glede na okol- nosti, razložene v treh točkah, na katere se je kolektiv opiral pri sklepanju o združitvi in sicer na perspektivo bodočega združenega tekstilnega kombinata, na prepri- čanje, da bosta v novem kolektivu upoštevana interes in vloga kole- ktiva v Majšperku ter interes in naloga občine Ptuj, ter na priča- kovanje vse pomoči za razvoj sa- mostojne proizvodnje tkanin iz česane volnene preje, da bo no- vonastali kombinat sposoben na- stopati na domačem in svetov- nem tržišču. V teh treh točkah so tudi zapopadena vsa zagotovila kolektiva iz Majšerka, da bo pri- speval svoj dobri delež k uspeš- nemu razvoju kombinata. Glede na važnost trenutka in odločitve, na odgovornost v zvezi z važno spremembo, je bilo na sestanku kolektiva več vprašanj, ki so zahtevala resen in točen od- govor. Po razpoloženju v dvorani in po izjavah diskutantov ni bilo težko ugotavljati, kako resno jemlje kolektiv vsako važno od- ločitev, za katero bi se sam od- ločil in izrekel svoj pristanek. Končno velja dana beseda. Po- stanejo člani tekstilnega kombi- nata v prepričanju, da se bodo izpolnile točke in pogoji, pod ka- terimi so pristopili in da bo ve- ljala tudi ta odločitev kot ko- risten prispevek k razvoju tovar- ne v Majšperku in tekstilne in- dustrije v mariborskem tekstil-, nem bazenu. V. J. Obrtna podjetja so presegla lanski plan za povprečno več kot 50 odstotkov Po letošnjih devet oziroma de- setmesečnih izkušnjah in uspehih v obrti bi lahko sklepali, da bodo dosegla v obrti letos najbol.iše planske rezultate v občini tista obrtna podjetja, ki so si že vse prejšnje mesece prizadevala do- seči čimboljšo stopnjo vnovčene realizacije, najpravilnejšo razde- delitev dohodkov in sorazmerno tem število zaposlenih. Po stopnji realizacije so bila nad povprečjem 153,4 v primerjavi z lanskim letom (100) obrtna pod- jetja Krojaštvo »Moda« Ptuj, »Gradnje«, Vodovod in kanaliza- cija, »Pleskar« in Krojaško šivilj- ska delavnica Ptuj. Blizu tega povprečja so bila tudi podjetja »Elcktrokovinar«, Mestni kino, Strojne delavnice in »Dravinja« Lovrenc. Lanskoletno stopnjo sta prekoračili podjetji Brivsko-fri- zerski salon Ptuj ter Pekarne in mlini »Vinko Reš«. Na slabšem kot lani pa sta le Zveplarna Ptuj in Čevljarska delavnica Kidriče- vo. Tako različno stopnjo izpol- njevanja nalog proizvodnje pov- sod tolmačijo z raznim^ izboljša- nji, ali pa s težavami, ki jih pre- magujejo podjetja poleg dobre volje, da bi dosegla čimboljše re- zultate. Pri osebnih dohodkih so bile nad povprečjem 149,0 v primerjavi z lanskim letom (100) obrtne or- ganizacije »Vodovod in kanaliza- cija«, »Elcktrokovinar«, Krojaško šiviljska delavnica. Krojaško ši- viljska delavnica Kidričevo in Mestni kino Ptuj. Blizu povprečja in na boljšem kot lani so bila podjetja Brivsko frizerski salon Ptuj, »Gradnje«, Strojne delavni- ce, Krojaštvo »Moda« Ptuj, »Pe- karne in mlini«, Zveplarna. Čev- ljarska delavnica Kidričevo in »Dravinja« Lovrenc. Manj kot lansko leto nikjer ni bilo osebnih dohodkov. Več kot lani imajo zaposlenih pri »Pleskarju«, »Elektrokovinar- ju«, pri Mestnem kinu, pri podjet- ju »Gradnje«. »Vodovod in kana- lizacija«, Krojaštvo »Moda«, »Pe- karne in mlini«. Brivsko frizerski salon Ptuj, Zveplarna in Čevljar- ska delavnica Kidričevo. Manj kot lani pa je zaposlenih le pri »Dra- vinji« Lovrenc. Z razvojnimi teža- vami se še borita podjetji »Drav- sko polje« Cirkovce in Dimnikar Ptuj. Med najmočnejša obrtna pod- jetja v Ptuju sodijo Strojne de- lavnice, »Gradnje«, »Elcktrokovi- nar« in »Pleskar«. Vsa se razme- roma hitro razvijajo in so že zna- na s svojimi storitvami izven ob- čine s samostojnimi deli in kot kooperanti drugih podjetij. Glede medsebojnega sodelovanja sma- trajo pri podjetjih pa tudi pri oblastnih organih, da bi moralo biti pri domačih podjetjih več so- delovanja s podjetjem »Pleskar«, ki prevzema dela drugod, doma pa namesto njega opravljajo so- boslikarska in pleskarska dela večinoma zasebni obrtniki. Ob takem razvoju podjetij in izpolnjevanju nalog, številu zapo- slenih, vnovčeni realizaciji in pri osebnih dohodkih pri 72 odst. pro- izvodnje v 9 mesecih letošnjega leta vse kaže, da bodo do konca leta kolektivi in njihova vodstva storili vse, da bo plan izpolnjen in da bo v primernem razmerju z 1961. letom. Pri podjetjih, ki se razvijajo pa bo v 1963. letu po- trebno poskrbeti (Strojne delavni- ce, »Elcktrokovinar«), da bodo do- bila primerne poslovne prostore, ki jih sedaj nimajo ali pa so jim pretesni, da bi lahko v njih raz- vila svojo dejavnost. .VJ. Illsr ne zaleže baseda, mora kazen Več prebivalcev iz Ptuja se je v zadnjem času pritožilo sodni- ku za prekrške pri Občinskem ljudskem odboru Ptuj in organom ljudske milice Ptuj, da jih razni pijani razgrajači vznemirjajo na cesti ali pa pozno ponoči razgra- jajo po ulicah in motijo mestne stanovalce pri počitku. V zvezi s tem prihaja na imenovana naslo- va več pismenih prijav z zahtevo prizadetih, da je treba napram nepopravljivim in neuvidevnim posameznikom po zakonu ostreje postopati. Sodnik za prekrške je v zad- njem času občutno kaznoval več pcsamezn.kov, ki so v večern.h urah z motornimi vozili ogrožali Po mestu in okolici varnost pro- meta, polea te^a pa so se pre- drzno obnašali napram službujo- čim organom ljudske milice med opravljanjem njhove službe, ne- kateri med njim. so organom LMj celo fizično grozili. i Med občutno kaznovanimi so] tudi Anton Hrenko z Mestnega vrha, Franc Kajzesberger z Mest- nega vrha ter Jože Sok iz Bukove, ki jih je sodnik za prekrške ka- znoval z denarno kaznijo v zne- sku od 7000 do 16.000 din v ko- rist sklada za ceste ali sklada za socialne ustanove LRS; eden iz- med imenovanih je bil kaznovan celo s 15 dnevi zapora. V prime- ru, da kaznovan; ne bodo plačali v določenem roku denarne kazni, se jim bo ta spremenila v 14 ali 32 dni zapora glede na višino de- narne kazni. Večina prijavljenih se izgovar- ja, da so počenjal: ljudem razne nevšečnosti v opitem stanju, če- sar pa sodnik ne more upošteva- ti, ker je že preveč primerov razne samovolje v škodo miro- ljubnih ljudi. Temeljni zakon o prekrških izloča iz krivde in olaj- šav okolnost, če je bil nekdo v vinjenem stanju, ker se mora tudi v takem stanju zavedati svo_ jega početja :n odgovornosti na- pram drugim. N. V. FOTO ZAPISEK Kam s kolesi? Trgovina v Sejiancih ima do- volj prometa, toda na poritožbe poitrošnikov se ne ozira. Ali ne bi kaizalo positaviti v bližini sto- jala za kolesa? Samo mado dobre volje in bi bilo vse urejeno. Aii predlogi potrotšnikov ndmajo no- bene veljave? Tednibova TRIBDNA KAKSHE SO TE CESTE? Tov. urednik! Mnogi izmed nas bi radi ve- deli, kaj je s cesitamd, ki niso več take, da bi bil na njih mo- goč sodoben piromet. To velja za vse naiše podeželsike ceste! Moj namen sedaj ni opisovati stanja cest, temveč bi obravnaval predvsem eno cesto Slov. Bistri- ca—Ptuj—^Radenci—Mursika So- bota. Ta cesta je zaradi naglega poraiS'ta ter napredka zdravili- šča in turističnega kraja Raden- ci v zadnjem času postala iz- redno pomembna, je pa zelo obremenjena, ker gre po njej ca. 70 "/o motornih vozil s kislo vo- do, da ne omenjamo ostalih go- spoidarskih prevoznih potreb. Ta cesta je positala velik pro- blem, o katerem govorijo mnogi na različnih sestankih, ne samo na tem območju, temveč tudi da- leč naokrog. Na drugi strani pa imamo spet druge interesente, ki želijo re- konstrukcijo ceste Ptuj—Dester- nik—Lenart—itd. Kot sem že omenil, se za ureditev teh dveh cest zavzemajo na celotnem ob- močju. I<»*kateri so osamljeni, med tem, ko drugim (Ptuj—De- sternik itd.) pomagajo višji funkcionarji oblasti. Ravno za- tegadelj je slišati med ljudstvom precej pikrih na račun slabe skrbi za ceste. Verjetno je, da so nekateri predstavniki oblasti pozabili, da so nekoč obljubili ureditev ce- ste Ptuj—Videm—Radenci. Iz- gleda, da so pozabili na korist in pomen te cesite. Naj bo tako ali drugače, zdaj je odločilen trenu- tek, da se merodajne spomni, da obljuba dela dolg, vsak dolg pa je treba poravnati. Vsi ti kraji od Ptuja, preko Vidma do Radenc potrebujejo boljšo cesto za nujno izboljšanje | vsega gospodarstva in stanja na tem območju. Boljša cesta bi koristila vsemu vzhodnemu delu Slovenije in Hrvatski, tudi priimonsikim kra- jem zaradi prevoza mdneralne vode, drugič 2:aradi turdaania v tem predelu Slovensikih goaric, vključno z Radenci in otkoiiišikajmd kraji. Sočasno s tem pa nastaja vprašanje, zakaj rekanstrudrati cesto IL reda, ko je ta itak že kolikor toliko dobra ter tudi manj obremenjena, ko pa po ce- siti IIL reda gre za 2 trestijtai več prometa. Za prevoz v Rad- gono m Prekmuirje se sicer ko- risti cesta prek Maribora, toda, če bi bila cesta III. reda urejena, bi šlo po tej verjetno mnogo več vozil. Zadnji čas se tudi fdilši, da namerava avtobusno podjeitje ukiniti celo avtobusni promet na tej progi zaradi slabe ceste. To bi še-le bilo potrebno in ni dva- krat reči, da se kaj taiteega ne more pripetditi. V krajih, o katerih je sa9CX9^ se že od davnih časov ni prav nič večjega gradilo, oz. iravesti- ralo. Svoj čas se je govorilo, da bo tod speljana proga, tudi še na dolgo tega, kar je pisal o tem celo naš tisk, pa je na koncu tudi to zamrlo. Železnice ni! Na- to je bilo rečeno, da bo zgrajena modema cesta. Obljube je treba držati ali bolje nikoli nič oblju- biti! Potrebno je vedeti, da je ve- čina prebivalstva zelo zaintere- sirana za ureditev ceste Ptuj— Videm ob Sčav.—Radenci. Rri krajevnih organizacijah SZDL na celotnem zainteresiramem področju, predvsem pa v Vidmu, Juršincih in drugod, mnogo go- vorijo o tej zadevi ter postavlja- jo zahtevo za ureditev imenova- ne ceste. Zato smo mnenja, da bodo gospodarstveniki sprevi- deli in uredili zadevo, da bi iz- boljšali življenje ter pomagaili k vsesplošnemu napredku na tem področju. Jože Bezjak, Juršinci Dobro in poceni? Bilo je menda septembra letos, ko se je na živilskem trgu v Ptuju in po mestu razvedclo, da so v mesnici za oporečno meso naprodaj lepo rejeni piščanci, zelo poceni, po 100 dinarjev za kilo- gram. Nekateri so bili lepo rume- ni, drugi zopet malo modrikasti. Kljub temu jih je hitro zmanjkalo. V torbicah in mrežicah so gospo- dinje znosile domov vse, kar je bilo na zalogi. V mestu, kjer se ne bavijo s - perutnino, je minil september, ne da bi kdo mislil na ugodno kupljene piščance. Druga- če je bilo na podeželju. S cenenim mesom je prišla na dvorišča ko- košja kuga. Domače živalce so za- čele padati druga za drugo, tej gospodinji 5, drugi 10, tretji 20 ali trideset lepih piščancev ali kokoši. Klanja, pokopavanja in s&žiganja ni moglo biti konec . . . Marsikdo se je vprašal, ali je pravilno v mesnici za oporečno meso, prodajati potrošnikom tudi s kugo okuženo perutnino? Ali naj res potrošnik zmanjša škodo, če začne kje razsajati kokošja kuga? Ali ni to nepošteno, ljudem z malimi dohodki prodajati meso, ki ga materialno situirana druži- na nikdar ne bi kupila in jedla? Marsikdo je odšel k odvetniku, k tržnemu in sanitarnemu inšpek- torju vprašat, kdo je odgovoren za škodo, ki je nastala s prodajo okužene perutnine potrošnikom? Vse je šlo v pozabo. Nihče ni sprožil sodnega spora in tožil za odškodnino. Zakaj se ljudje sedaj opozarjajo pred nakupom zaklane perutnine? Prehitro jih je minila želja po pohancih in zopet je bolj- ša govedina. Med uduiurum v šoli na Rodnem v rhu Posnetek: J. VraW Stron 4 TEDNIK FTTJ, 1«. NOVEMBRA 1962 Slovenski izseljenišHi koledar 1963 Slovenski izseljenski koledar, dobri znanec slovenskih izseljen- cev po vsem svetu, slavi z let- nikom 1963 svoj desetletni jubilej. Prav z ozirom na to, se je ured- ništvo še posebno protrudilo, da ga bodo rojaki pravočasno preje- li in da bo njegova vsebina in oprema kar najlepša. Naše ljudi v evropskih deželah bo Koledar razveselil še v novembru, pa tudi rojaki onstran oceana bodo že v prvi polovici decembra z zanima- njem listali po njem. Zanimanje zanj je letos prav izredno. Zato prosimo one, ki bi si ga še radi naročili, da to sto- re čimpreje. Po njem je namreč veliko povpraševanje tudi doma, kjer ga kupujejo in pošiljajo svojcem v bližnje in daljne de- žele kot topel novoleten pozdrav iz domovine, vedno bolj pa segajo po njem tudi domača podjetja za svoje poslovne prijatelje v tuji- ni. Vsem, ki jih bo dosegel, bo Koledar približal Slovenijo in Ju- goslavijo z zanimivim berilom, s članki, reportažami, leposlovnimi sestavki in s pesmimi kar na 288 straneh, ki so izredno bogato ilu- strirane — ž 212 črno-belimi in s štirimi barvnimi fotografijami. Na naslovni in zadnji strani ovitka sta umetniški reprodukciji Pirana In Istranke — delo sU- karja Mihe Maleša. Njegovo delo so tudi štiri reprodukcije v bar- vah — Portorož, Sibenik, Dub- rovnik in Korčula. Letos je ured- ništvo želelo s članki in slikami še plasti poudariti razvoj turiz- ma v Jugoslaviji v zadnjih letih. Koledar uvaja 13 velikih fotogra- fij — avionski posnetki najlepših jugoslovanskih obmorskih leto- višč in otokov: Piran, Pulj, Krk, Rab, Zadar, Trogir, Korčula, Dubrovnik, Risan, Eudva, Sv. Štefan, odsek Jadranske magi- strale in Mljet. Vsi posnetki so delo priznanih hrvaških mojstrov fotografije. Kot vsako leto je tudi letos v Koledarju fotoreportaža na 16 straneh »Novo v slovenskih kra- jih«, in prav tako na 16 straneh fotografije z zadnjega obiska na- ših rojakov v domovini, na šestih straneh so slikovno prikazane razne veje športa v Sloveniji itd. Lovci in ribiči bodo z zanima- njem prebrali sestavek o lovu in ribolovu v Sloveniji in Hrvaški. Za mnoge bodo zanimive reporta- že o Skofji Loki, Suhi Krajini, Kočevski in o Savinjski dolini, zlasti pa še za one, ki so rojeni v teh krajih. V angleščini so ob- javljeni tudi članki o ribolovu, iz življenja študentov in pa raz- voj medicine v Jugoslaviji. Črtice in zabavne sestavke so prispevati pisatelji: Bevk, Ingolič, Godina, Klopčič, Perocijeva, Hof- man, Mcvlja in drugi. Obiskali boste slovenskega Pa- rižana, slikarja Vena Pilona, ho- dili po poteh dolenjskega rojaka Janeza Karla Planinska, ki je dolga leta živel med Eskimi in postal celo njihov poglavar. Tu tudi življenjske zgodbe vidnih ameriških Slovencev, neumornih društvenih in kulturnih delavcev. Franka Keržeta, Ivana Molka, Josephine Tratnik in Antona Ter- bovca in drugih. V zgodovino NOB bo treba vključiti tudi poglavje o ogromni moralni in gmotni pomoči ameri- ških Slovencev v letih 1942 in 1943, ko so se s tem- namenom združili v jugoslovanski pomožni odbor SANS in v Slovenskem na- rodnem kongresu. O tem govorita dva članka v Koledarju. Sestavki v tem delu Koledarja so važen prispevek k zbiranju gradiva za zgodovino slovenskih izseljencev, ki so dali pomemben delež k gra- ditvi dežele, v kateri živijo. Slovenski izseljenski Koledar 1963 naj gre na pot z željo, da bi še bol] kot doslej zbližal naše ro- jake v obeh domovinah. M. S. Iz življenja mladih v Juršlnclb Minulo nedeljo je imel aktiv Ljudske mladine Juršinci redni letni občni zbor. Udeležba je bila zelo slaba, saj je od preko 70 čla- nov prisostvovala le ena tretjina in še to samo mladinke. Zbor je bil ob vsakem številu eno uro po napovedanem času. Delo mladinskega aktiva je v minulem letu bilo znatno bolj razgibano kot prejšnja leta, ven- dar pa še preslabo, kajti tu dela ne manjka. Najbolj je bil aktiven dramski krožek, ki je uprizoril dve dramski deli. Novo sprejetim mladincem, ki jih je bilo kar 46, je bil pripravljen svečan spre- jem, zatem pa je sledil še dru- žabni del. Mladina je tokrat mno- žično sodelovala tudi pri vseh proslavah, predvsem pa je okra- sila slavnostni prostor pri spome- niku v Mostju ob proslavi. Po- hvalno je, da se je večje število mladine redno udeleževalo pre- davanj DU. Predsednica je ostro grajala malomarnost mladincev do te or- ganizacije, da ne čutijo nobene dolžnosti ali nimajo volje do de- la v njej. Zanima jih le ples in podobno. Nadalje je omenila, da aktiv kljub boljšemu delu še zda- leč ni izpolnil vseh zadanih na- log. Zato nastaja vprašanje, kdo in kje je vzrok za to? Precej os- tre kritike je bilo tudi na račun staršev, ki mladine ne pustijo z doma ter jo imajo samo za delo in nič drugega. Garati morajo od jutra do mraka iz dneva v dan, a od tega nimajo prav ničesar. Zato tudi ni interesa za organiza- cijo. Precej je krivo tudi to, da v Juršincih ni bilo sodelovanja med ostalimi organizacijami in društ- vi, kar se vidno in škodljivo od- raža prav v tem. K sreči je na zadnjem občinskem zboru SZDL bilo izvoljeno v odbor precej mla- dih, ki si bodo tam in ob prisot- nosti starejših pridobili večje iz- kušnje in jih tako koristili za boljše delo v svoji organizaciji. Mladini tudi primanjkuje prosto- rov, kjer bi se nemoteno sestaja- la k delu, razvedrilu ipd. Ker v Juršincih ni kina, je vsa reč še slabša, zato sicer mladina bolj obiskuje televizijske predstave v šoli. To je premalo, ker tudi tam ni za mladino pripravnih preno- sov. Vse te pomanjkljivosti sprav- ljajo mladinec oziroma člane in članice v slabo voljo ter jih odbi- jajo od skupnega dela, oziroma sodelovanja v aktivu. Jnršinci — južna stran Pričakovati pa je, da bo sedaj s pomočjo vseh članov, ki so sprejeti v odbore raznih organi- zacij in društev, delo bolje steklo tudi v mladinskem aktivu in da bo v bodoče sleherno delo bolj razgibano. Zelja vseh pa je, da bi se zlasti mladinci aktivneje vklju- čili v delo, ne pa kot doslej, da bi se povsod izmikali. To velja sicer le za nekatere, ker je k sre- či še nekaj zelo agilnih, in ki za- služijo celo pohvalo. Novi odbor čakajo prav velike naloge in te- žave, s katerimi se bo moral spo- prijeti in jih izvesti, kajti v Jur- šincih je čedalje več dejavnosti, na vsem kultumo-političnem po- dročju. Odboru pri njegovem de- lu v tekočem letu obilo uspeha ter nesebične volje do dela! B. 3. MAIŠPERK Novoustanovljena rnla* dinska organizacija Strojilke v sredini oktobra 1962 je bila ustanovljena organizacija LM to- varne strojil v Majšperku. Šteje 19 članic in članov. Imajo 5-član- ski odbor, zbirajo se v sejni sobi v gradu in imajo delovni pro- gram, ki ga bodo lahko izvedli. 7 članic in članov se je že pri- javilo v politično sindikalno šolo. Skupno z organizacijo LM »Vol- nenke« bodo pripravili za 8. de- cember »Pokaži, kaj znaš«; takih prireditev je bilo v Majšperku že več in je tudi za to veliko zani- manje. Razvedrilo lovcev pri pečenih kostanjih Lovska družina »Dravinja« v Halozah, ki šteje nad 30 članov, priredi vsako leto okrog 10. no- vembra lov na srnjad, zajce, fa- zane in jerebice. Letos se je ob tej priložnosti udeležilo lova 12 članov družine. Vlovili so srno, srnjaka in nekaj zajcev. Po lovu odidejo po starem običaju k članu družine Antonu Plajnšku, kjer se nekaj časa zadržijo pri prigrizku, pečenih kostanjih in pri moštu. Zelje in skrbi majšperškega učiteljstva, staršev in otrok (Nadaljevanje s 3. strani) bodo na delovnih mestih šele lahko pomagali do možnih kva- lifikacij. V tej skrbi mora šola Majšperk v višjih raizredih doseči izrav- navo nivoja znanja otrok iz Na- rapedj in Stoperc ter s Ptujske gore, ki prihajajo v višje razrede v Majšperk, z učenci iz šole Majšperk. V 5. razred prihajajo otroci iz Narapelj, v 7. razred iz Stoperc in v 8. razred s Ptujske goire. Učenci, dijaki in delavci iz Haloz Večina otrok, ki konča šolo v Majšperku, odide iz kraja v uk, nadaljnje šolanj« in na delo. La- ni je končalo 8. razred 47 otrok in od teh jih je malo ostalo do- ma za kmečko delo, za dninarje, pastirje in priložnostne kmetij- ske delavce. Največ jih odhaja v industrijske centre, v Jesenice, v Ljubljano, Maribor, Kidričevo, na Primorsko, malo v Ptuj, kjer jih pač sprejmejo. Dekleta si po- stopoma pomagajo dalje, naj- prej kot gospodinjske pomočni- ce in potem kot industrijske in druge delavke, če se jim posreči priti iz gospodinjstva v industri- jo. Naraplje, .Jelovica, Plajnsko in Sitež dajejo svetu nekvalifici- rane delavce in še to s težavo, ker odhajajo zdoma le najmoč- nejši, slabotnejši pa čakajo, da se prej razvijejo in gredo za nji- mi. Tovarni v Ma;^perku spre- jemata samo še prošnje, ljudi pa več ne moreta sprejemati, ker imata zasedena delovna mesta. Le malo delavcev tam odhaja v pokoj. Poleg umskega tudi fizičen razvoj Poleg učnovzgojnih skrbi je za učence majšperškega šolskega območja važna mlečna kuhinja, ki bi naj pomagala s.labotnirn in oddaljenim otrokom, da bi se tu- di fizično razvijali. V mlečni ku- hinji hranijo sedaj nad 270 otrok. Večina jih plačuje mesečno 300 din, nekaj pa je takih, ki tudi tega nc moirejo plačati. Krompir so sami pridedali v pionirski šol- ski zadrugi. Otroci so nabrali borovnice, da so si pripravili za kuhinjo sok za čaj. Na vrtu so pridelaili zelenjavo, paradižnike in drugo, kar sproti rabijo. Pri- pravili so si tudi paradižnikov sok. Zal nimajo jedilnice, kjer bi se otroci lahko vsedli in se naje- dli. Hrano dobivajo v lastne po- sode in jo pojedo v hodniku. Šolarji v Narapljah se tudi hra- nijo v mlečni kuhinji, ki dobiva mednaTOdno pomoč še po sta- rem. Dnevno nahranijo nad 100 otrok. Majšperška kuhinja dobi- va le delno mednarodno pomoč, zato pač morajo več zbrati iz do- mačih virov. Z rešitvijo vprašanja učitelj- skih stanovanj v novih majšper- ških zgradbah je bilo mnogo storjenega, tako da ima sedaj učiteljsitvo dostojen kotiček, kjer se lahko pripravlja za šolo, da lahko v redu opravlja svoje pro- svetno delo in dosega uspehe, ki so vsem otrokom za življenje draga popotnica. GI-VJ Kmetijska šola Turnisče sredi dela inz. egon zoreč Na kmetijski šoli v Turnišču pri Ptuju se šola sedaj v dveh od- delkih 68 učencev in učenk. Po- leg tega je na šoli tudi polletni tečaj za traktoriste z 22 slušate- lji. Program tečaja je obsežen in zahteva od tečajnikov precej na- pora. Poleg mehanizacije zajema tudi druge kmetijske panoge. Vodstvo tečaja namreč želi, da bi tečajniki ne postali samo trakto- risti, temveč tudi organizatorji dela in gospodarji. Povezava med šolskim delom in prakso je tes- na. Gotovo pa sedaj kmetijska mehanizacija še ne zadošča potre- bam naše prakse. V poljedelstvu je sorazmerno že močno razvita mehanizirana proizvodnja, vendar je kader še prešibek in neizku- šen, zato je izobraževanje toza- devnega kadra več kot potrebno. Ves pouk se, kot rečeno, odvija v šoli in praktično na polju. Stro- kovna predavanja niso ločena, pač pa teoretična snov ustreza določeni operaciji praktičnega de- la. Tečajniki pridno vadijo na traktorju, ga spoznavajo, tudi njegove priključke, spoznavajo pa tudi druge kmetijske stroje. Kot tečajniki imajo tudi redno učenci poleg teoretičnega pouka prakso. Tako se npr. poljedelci seznanjajo s profili tal, z ugotav- ljanjem apna in kislin v tleh, štu- dirajo strukturo zemljišča, spozna- vajo poljedelsko knjigo, preuču- jejo zimsko praho itd. Skratka, teoretični pouk je tesno povezan s prakso. V letošnji jeseni je šo- la priskočila na pomoč kmetijske- mu kombinatu. Poleg pospravlja- nja hmelja (4 dni), se je docela angažirala pri izkopu krompirja na površini 16 ha. Pospravila je tudi 7 ha korenja. Pri tem se učenci niso bavili zgolj z meha- ničnim pospravljanjem, ampak so pri tem tudi spoznali organizacijo dela (delovne norme), in pa agro- tehnične ukrepe, ki so pripeljali do takih pridelkov. S tem so učenci pridobili na znanju, kme- tijskemu kombinatu pa je bila omogočena pravočasna jesenska setev. Sedaj v pozni jeseni in pozimi pa bodo učencem na razpolago razni kmetijski filmi, ki jih ima šola veliko, spoznavali bodo raz- ne preparate, modele itd. Knjiž- nica s 700 knjigami bo dobra du- ševna hrana Na šoli je zaživela družbena de- javnost. Razredne skupnosti so krepko poprijele. Mladinska or- ganizacija je živa. Šolski odbor šole šteje 11 članov. Izvoljen je bil v novem šolskem letu. Treba je podčrtati, da je odbor s svojim predsednikom (inž. Suhadolnik) kos nalogam, ki jih ima. Njegove seje so plodne in konstruktivne. Svoje naloge izpolnjuje redno in dosledno, čeprav se morajo od- borniki glede na svoj poklic udej- stvovati tudi drugod. Družbenemu upravljanju na šo- li pomaga tudi občinski svet za šolstvo. Literarni večer srbskih pisateliev v Ptuju Društvo slovenskih pisateljev je poskrbelo, da budo srbski pisate- lji na turneji po Sloveniji ob ob- isku most Ljubljana, Koper, Novo mesto in Celje obiskali tudi Ptuj In njegovo okolico ter bodo zve- čer, 2«. novembra 1962, ob 20. uri priredili v Ptuju literarni večer. Istočasno bodo slovenski pisatelji v okviru izmenjave obiskov srb- skih in slovenskih pisateljev ob- iskali Beograd in nekaj mest v Srbiji. Obisk najboljših srbskih pisate- ljev in pesnikov je za Slovenijo, za kraje, ki jih bodo obiskali, in za Ptuj velikega kulturnega in političnega pomena. Zato bo pri- pravljen dragim gostom lep spre- jem in obisk literarnega večera, kakršnega bodo deležni tudi v ostalih mestih Slovenije. Pobudo za izmenjavo obiskov najboljših srbskih in slovenskih pisateljev v času tolmačenja ustave FSRJ je dal Zvezni iz- vršni svet. ki je tako omogočil ljudstvu bratskih republik v Ju- goslaviji spoznati pesnike in pi- satelje kot mentorje nove zvezne ustave, o kateri se sedaj disku- tira v vseh predelih naše domo- vine. Dvorano Mestnega kina ali Mestnega gledališča, kjer bo pač literarni večer, bodo napolnili prebivalci iz Ptuja, zlasti dijaki in kulturnoprosvetni delavci, skratka vsi, ki se radi udeležu- jejo prireditev, kjer se manife- stirata bratstvo in ljubezen med ljudstvom naših narodov. Prav gotovo se bodo ob lepem sprejemu in velikem obisku lite- rarnega večera dragi gostje tudi v Ptuju ugodno počutili. V času bivanja si bodo ogledali drago- cenosti zbirke NOB in kulturno- zgodovinsko zbirko v ptujskem muzeju ter tudi lepo okolico Ptu- ja, ki je navdihovala naše oosnike in pisatelje, da so po njihovih delih njene lepote zaslovele da- leč po svetu. SV. pripravita novoletno razprodalo MM Zvedeli smo, da pripravlja za- ložba »Mladinska knjiga« pred novim letom 1963, in sicer v času med 19. novembrom in 31. de- cembrom razprodajo raznih lepo- slovnih m poučnih knjis1o- valnico »Mladinske knjige«, smo se obrnili na poslovodjo Andreja Terševca, ki nam je dal v zvezi s tem sledeče pojasnilo; »Iz bogate zbirke slikanic, cici- banove knjižnice, Zlate ptice. Knjižnice za šolarje. Sinji galeb. Knjižnice za mladino, Školjke. Levstikovega hrama, Knjižnice priroda in ljudje. Iz življenja rastlin, živali fn kamenin, Sigma in Vodniki je odbrala založba le- po število knjig, ki bodo lahko dosegljive Šolskim, ljudskim in družinskim knjižnicam in vsake- mu ljubitelju knjig, ki želi za no- vo leto 1963 obdariti svoje otro- ke, mladino in tudi odrasle s knjižnim darilom. Cena tem knji- gam je znižana od 50 do 70 odst., tako da bodo stale od 100 do 600 dinarjev namesto 2000 din in manj. Poslovalnica »Mladinske knji- ge« v Ptuju bo imela v razprodaji do 12.000 knjig. Prav bi bilo. da bi se šole, knjižnice in čitalnice ter zasebniki, ki se zanimajo za večje število knjici pravočasno po- zanimali pri poslovalnici za se- znam knjig, ki bodo v razprodaji, da bi jim lahko zbrali zaželjenc zbirke. Prav bi bilo, da bi intere- senti dali poslovalnici vsaj okvi- ren seznam knjig, ki bi jih radi imeli, da bi lažje ugodili njihovi želji še pred najhujšim navalom kupcev posameznih knjig. Namen te razprodaje je prven- stveno v tem, da bi prišle knjige čimprej in pod čimugodnejšimi ! pogoji v obtok in do bi se razši- i rili seznami novih knji^g za čita- telje, ki marsikje tožijo, aa so po večkrat prečitalj vse knjige iz knjižnice. Gornja priložnost za cenen na- kup knjig je posebno važna za gospodarske organizacije, ustano- ve in zavode, ki imajo patronat nad posameznimi šolami v občini, da lahko z lepo knjižno zbirko obdarijo za novo leto 1963 svoje varovance, ki jim bodo za to po- zornost nedvomno zelo hvaležni.« V. J. Pred občnim zborom „SVOBODE" V teku so priprave za občni zbor DPD »SVOBODA« Ptuj. Vse sekcije, in sicer godbena, dramska, pevska, esperantska, plesna, lutkovna in hairmonikar- ska šola morajo še ta mesec ime- ti svoje občne zbore, da se bo lahko podalo na občnem zboru »SVOBODE«, ki bo v sredini decembra, poročila o delu posa- meznih sekcij. Nekaj jih je prav agilnih, v lutkovni sekciji pa vlada mrtvilo. To se bo moralo popraviti. Tudi bo potrebno več miladine aktivirati za resmo delo. Druš'tvo se bori z raznimi te- žavami, ki pa jih bo moč z uvi- devnostjo in podporo pristojnili organov popraviti, ozmima. od- praviti. -Toda, Janez, spet nameravaš v gostilno! Kaj ne veš, da mo- rava drugi teden plačati ob- rok?« »Ne raizburjaj se vendar! D« takrat bom že zdavnaj nazaj !< FRANCE FILIPIC NEKEGA Se po polnoči so se oglasili po- samezni streli, a proti jutru je vse utihnilo. Boj v gozdu je bil končan. Iz tesnobne noči se je dvignila prelepa zarja v svoji višnjevo zlati obleki in njen sijaj je ožaril gorske vrhove in grebene. Bilo je, kakor da so ondi veje in trate nalepotičene z okraski, z medeni- nastimi uhani in prstani živopi- sane luči. Zima je minila, zemlja pa je bila še gola, in ptica pomladnega prebujenja se še ni prav upala sesti nanjo; komaj da se je plašno prhutajo spreletavala nad kroš- njami v goščavah in nad preliha- mi ter vabila prvo tenko travo iz prsti, prvo drobno popje na drev- je in neke nedoločene slutnje v srca ljudi. Pa se je potlej tisti dan prika- zalo sonce in pregnalo zarjo z neba in njeno bleščeče lepotičje z obličja zemlje. Pokrajina se je odgrnila stvarna v jasnini rezke- ga in hladnega jutra. Obtorej je stopila iz gozda dol- ga vrsta Nemcev. Bili so neprespani, blatni, raz- jarjeni še od pravkar minulega boja, ki pa jim je prinesel le skromen uspeh. Namesto da bi vodili s seboj trop ujetih partiza- nov, so vozili s seboj na vozičku, ki so ga bržkone staknili v list- njaku samotne kmetije, svoj edi- ni plen: drobnega, vsega krvave- ga in razbitega in še komaj živega mladega fanta. Njegovo nezavest- no telo, v očividno preveliki, ver- manu zaplenjeni uniformi, je bilo stlačeno med stranici kripice, a desna roka mu je visela z voza: drsela je po tleh, kakor da bi z njo božal zemljo in nežna dlan mu je odskakovala med lanskim listjem, zarastlinami razdrapane- ga kolovoza in stebelci mlade tra- ve. Kolona je zavila v majhno pla- ninsko vas. Naselje na krpi izkr- čene zemlje, lesene hiše drvarjev in voznikov. Čeprav je bilo son- ce že visoko, nikjer žive duše, ni- ti dima iz dimnikov, niti psa, ki bi zalajal. Nemci pa so bili vajeni takih sprejemov, in jih molk vasi ni prav nič prizadel. Sredi naselja so se ustavili. Iz ust visokorasle- ga majorja, ki jih je vodil, so se usula v jutro odsekana povelja. In brž se je nekaj vojakov raz- kropilo po vasi, tekali so od do- mačije do domačije in nabijali po vratih in klicali ljudi iz hiš. Hiše so se odpirale in njihovi prebi- valci so, čeprav neradi, prihajali na dan. Vojaki so jih segnali na sredo vasi. ■ Vsega se je nabralo morda tri- deset ljudi, komaj kaj več. Usto- pili so se v gručo in obstali ne- daleč od vozička z ranjencem. Drug k drugemu so se stikali, upognjeni in težki gorjani, ki so najbrž prečuli streljavkanja polno noč in so bili zdaj oblečeni, mož- je kakor žene, v debele suknje, kakor da pojdejo na daljno pot. Razen nekaj malega deklet, so vse ženske nosile črne rute. Posamič je moral vsak vaščan iti mimo vozička. Vsakdo se je PTUJ. 16. NOVEMBRA 196Ž TEDNIK Stran 5 VeHka Hed ""deTo"n'iispeh7"'' tvd partizan I>eilo tega vaškega društva je laihko v primer vsem ostalim društvom Partizana v občini Or- mož, saj je ob danih pogojih in v zanimanju svojega članstva pričelo vaditi in igrati rokomet. Na to športno igro se je navezalo druš'tvo zaito, ker je bilo med mladino mnogo zanimanja in ta- ko je ob prvem koraku, ko je članska ekipa pričela tekmovati v okrajni ligi, pritegnila nase še ostalo mladino iz vasi. Da je za- nimanje za rokomet veliko, vi- dimo tudi, da je v letošnji sezo- ni društvo prijavilo 3 ekipe (čla- ni, mladinci in mladinke) v okrajno tekmovanje. To je velik uspeh in vzpodbuda k nadalj- njemu delu, saj je v društvu do- volj mladine. Ce bi hoteli prikazati stanje telesne vzgoje v občini Ormož, bi morali ugotoviti, da je občinska zveza za telesno kulturo v Or- možu samo na papirju. Na tem forumu (ne ve se, kje je njegov sedež) nimajo nikakršnih po- datkov o telesno vzgojnih orga- nizacijah v občini, kaj šele, da bi tam, kjer so možnosti in dani pogoji, nudili strokovno in ma- terialno pomoč, da bi telesno- vzgojno delo zaživelo. Ta forum bi moral imeti tudi pregled nad šolsko telesno vzgojo. Vpraša- mo se, kdo je kriv, da so v letoš- njem letu, ko so JPI v znamenju telesne kulture, bili pionirji ob- čine Ormož v razmih tekmova- njih prikrajšani, ker ni bilo po- stavljenega v občinsikem merilu odbora, ki bi naj ta njihova tek- movanja organiziral in delo pio- nirskih odredov registriral. Kje so forumi organizacij, da tega ne vidijo, da telesno-vzgojne or- ganizacije ne delajo? K temu članku bi hoteli še do- dati razna namigovanja in go- vorice, naj bi se Partizan Velika Nedeljia in Partizan Ormož združila, predvsem na račun ro- kometa. Ta zamisel je zanimiva za posameznike iz Ormoža. Cilj vseh je, razgibati in poži- veti športno aktivnost v sleher- ni naši vasi, kjer so dani pogoji in teh je v občini Ormož več, ne pa združevati in s tem preneha- ti v kraju, kjer imajo danes vse pogoje širšega dela z mladisno. Oglejmo si ozadje te misH. Partizan Ormož je v tej sezoni tudi pričel tekmovati v okrajni rokometni ligi, predvsem z igral- ci-študenti, ki so povečini na študiju v Mariboru in Ljubljani in so se za vsako tekmo voziiLi domov (kdo je kril njihove pot- ne stroške?). Odbor društva je zagrešil veliko napako, da ni za- čel vzgajati lastnega kadra, ki ga ima dovolj, saj je mladine v Ormožu dovolj. Potrebno bi bilo le pričeti z rednimi treningi in še je čas, da tudi Ormož poživi svoje delo ter do spomladi pri- pravi ekipo. Tu tudi ne more biti vprašanje finančnih sredstev, da bi se ti dve druištvi morali združiti, saj so stroški v okrajnem tekmova- nju zmerni, da lahko obe društvi tekmujeta. Na občinskem ljud- skem odboru Ormož bi morali zagotoviti ta sredstva in ti dve društvi podpreti materialno, kot moralno. Vsekakor je potrebno stanje, ki sedaj vlada v občini Ormož, popraviti. V občinsko zvezo mo- rajo priti Ijtidje, ki bodo delav- ni, predvsem pa sposobni to de- lo voditi. Družbene organizacije pa morajo nuditi potrebno po- moč in oporo, da občina ne bo med zadnj:imi v Sloveniji. Milan Zupane »Zaradi slahegra vremena in hladnejših noči bodo morale nekatere cvetice iz Pftfka ptuuu y SAviUon,« meni Marica, ki skrbi zanje Turistični promet V LETU 1961 62 milijonov turistov Po uradnem nepoipolnem po- ročilu Evropske turistične komi- sije je leta 1961 več kot 62 mili- jonx>v turisrtov Obisikalo razne dežele Evrope. Turistične izmenjave v Evro- pi so se zvišale leta 1961 za 7 "/o, leta 1960 za 10 %. V Avstriji, Grčiji, Turčiji, Jugoslaviji in v vzhoidnih deželah je prirastek višji 'kot 7 %, dočim Monako in Nemčija zaznamujeta nazadovar- nje mednarodnih obiskovalcev. Zanimiva je primerjava turi- stičnega prometa med Ameriko in Evropo. Z letali je bilo pre- peljanih 10 % več, medtem ko po morju za 8 "/o manj oseb. Rekorden porast beleži Itali- ja, ki bo — kakor predvidevajo dosegla leta 1962 20 milijonov inozemskih obiskovalcev. Nagel napredek je tudi v Španiji in na Poljskem. Pred 6 leti t. j. 1955 je bilo v Evropi 35 milijonov turistov. O Juigoslaviji pravi statistika, da je v letu 1961 znašalo število tu- ristov 1,079.876, porast od leta 1960 za 24 «/o in od leta 1955 pa 122.1 %. • ^ • Ptuj se že vsa leta po osvobo- ditvi glede na stotine nerešenih prošenj za stanovanja bavi s vprašanjem, kako pospešiti stano- vapjsko graditev. Gornji primer ppmoči skupnosti pri reševanju stanovanjskega problema je prav gotovo spodbuden za vse kolekti- ve in druge skupnosti, da zbere- jo del sredstev za graditev novih stanovanjskih zgradb s predpla- čilom najemnine in da najdejo poleg notranjega posojila za sta- novanjsko graditev še druge obli- ke najboljše pomoči, da bodo pro- silci za stanovanja ob lastni po- moči prišli čimpreje do stanova- nja. Po Biltenu MTT Njihov vzgled lahko tudi nam koristi Prosilci za stanovanjti in njihova udeležba pri gradnji Med mariborskimi podjetji ve- lja tovarna MTT med najbolj pri- zadevno glede na graditev stano- vanj in reševanja stanovanjskih problemov za člane kolektiva. Uspeh jim omogoča notranje po- sojilo celotnega kolektiva, odva- janje 1 •/• prispevka iz osebnih dohodkov in predplačilo najemni- ne neposrednih prosilcev. S tako pridobljenimi sredstvi gradijo no- ve stanovanjske zgradbe, ki so pravzaprav plod velikih skupnih naporov celotnega kolektiva. Šte- vilo prošenj za stanovanja vedno presega število novozgrajenih prostorov. Vsaka delitev stanova- nja razgiba celoten kolektiv kot redko katera druga problematika in naloga. Zadnje dodeljevanje stanovanj v novem bloku je potekalo po sklepu DS na dva načina. En del stanovanj je bil dodeljen tistim, ki so se prijavili za predplačilo najemnine (za enosobno 350.000 dinarjev, za dvosobno pa 500.000 din), drugi del pa za socialne probleme, brez predplačila na- jemnine. Za 30 stanovanj, ki so bila določena za predplačilo na- jemnine, je o prosilcih obravna- vala in sklepala centralna stano- vanjska komisija. Ko je odobrila centralna stanovanjska komisija posameznim prosilcem predplači- lo, so ti na stanovanjski upravi sklenili pogodbo in pričeli vpla- čevati predpisano vsoto, ki je mo- rala biti izplačana do vselitve. Predplačniki so skupno vplačali j 11,900.000 din. Druga kvota 30 sta- ! novanj je bila razdeljena druži- nam članov Združenja ZBNOV in socialno šibkim po obratih. Pri delitvi stanovanj so sodelovali obratni DS. Nerešenih je ostalo še precej prošenj. Da bi v bodoče čim pra- vičneje razdeljevali stanovanja, bodo prenesli večino kompetenc stanovanjske delitve na obratne delavske svete. Ti bodo soodločali tudi o tistih prosilcih, ki želijo re- šiti svoj stanovanjski problem s predplačilom najemnine. Tako bi v bodoče odpadla vsaka delitev stanovanj po centralni stanovanj- ski komisiji. Obratni delavski sveti se bodo lahko temeljito po- globili v dejansko stanovanjsko problematiko članov svojega obra- ta, lahko pa bodo tudi pomagali, da bo zbranih čimveč sredstev za stanovanjsko graditev. S spodbu- do prosilcem, da bodo s predpla- čilom najemnine in z drugimi ob- likami lastne udeležbe, sodelovali pri stanovanjski graditvi, bo mno- go pomagalo reševanju stanovanj- ske problematike in delitvi zago- tovljenih stanovanj. Naše zdravje ČUTILA IN NJIH MOTNJE Človekove želje so kaj različ- ne tako tudi njegovo hrepenenje. Segajo od Devete simfonije do kislega zelja s slanino. Vse pa imajo nekaj skupnega: njihovo izpolnitev posredujejo edinole njegova čutila. Brez čutil bi bil človek enak orehu v lupini: ne čutil bi objema ljubljenega člo- veka, ne vonja slastnih jedi, ne slišal bi hrumenja nevihte, ne ljubega napeva gosli, na katerih igra mojster. Nikdar ga ne bi do- segel rožni vonj, ne videl bi dalj- njih ozvezdij na nebu, ne zlatih zvezd v otroških očeh. Na splošno govorimo o petih čutih: voh, okus, sluh, tip in vid. Tako je samo v glavnem, ker če pogledamo bliže, vidimo, da je čut sestavljen iz vrste različnih zaznavnih možnosti. Ce zaprete oči in vzamete v roke predmet lahko takoj presodite: predmet je hrapav ali gladek, mrzel ali to- pel, trd ali mehek, lahek ali te- žak, velik ali majhen. Ce je pred- met 'na vroči dlani prijetno hla- den, boste dejali: »To dobro de- ne!« Ce pa je prevroč, ga boste hitro vrgli vstran, ker boste ob- čutili skelečo bolečino. Vse te ka- kovosti občutja, za katere so pri- stojni posebni »specialisti« med organi živčnih končičev, so zajete z zbirnim imenom »občutje«, da ne govorimo o občutkih, ki zade- vajo srce. Logično bi morali go- voriti o »površinskem«, o »to- plotnem«, o »prostorninskem«, o čutu za »slo« in »bolečino«. Živčni končiči za sprejemanje tipalnih občutkov so razdeljeni čez celo kožo. Na nekaterih me- stih so čisto tesno drug ob dru- gem, na primer na konicah prstov. Zato tudi govorimo o »ob- čutku na konici prsta«. Drugje so večji presledki med njimi, na pri- mer na spodnjem delu hrbta. Tam je tudi občutek tipa ustrez- no manjši. Na vsakem kvadrat- nem centimetru podlaktne kože je približno 30 točk občutljivih za pritisk, 5 za mraz, pol točka za toploto in 175 točk za boleči- no. To »nesorazmerje« ni nobeno nesorazmerje. Presežno število točk za bolečino ima svoj tehtni razlog. Bolečine so sicer zoprne, so pa zelo važne. Ce bi ne bilo bolečine, si ne bi mogli okopati niti nog, ne da bi bili v nevar- nosti, da si jih opečemo. Prometne nesreče Osebni avto in motor sta trčila v četrtek, 8. novembra 1962, sta v Budini pri Ptuju trčila osebni avto, ki ga je upravljal Franc Za- muda iz Bukove, in motor, ki ga je vozil Ferdinand Valenko iz Ti- bolcev. S trčenjem je nastalo na osebnem avtomobilu in na motor- ju po 10.000 din škode. Težje je bila poškodovana Marica Bombek iz Spuhlje, ki je bila na zadnjem sedežu motornega kolesa in jo je pri trčenju vrglo po cestišču. Franc Zamuda je pripeljal z avtom iz smeri Borla proti Ptuju. Za avtom je vozil motorist. V Bu- dini je vozač avtomobila vozilo rahlo zavrl. Motorist svojega vo- zila ni mogel zavreti, prehiteti pa ga tudi ni mogel, ker mu je pot zaprl nasproti vozeči tovornjak. Prednje kolo motorja je zadelo v zadnji del osebnega avtomobila in padec motorista in sopotnice je bil neizbežen. Na dan nesreče je bilo deževno z meglo, vidnost na cesti je bila zelo omejena, vožnja z motorjem pa zelo nevarna. Trčenje med traktorjem in mopedom Krušič Ivan, stanujoč v Ptuju, Zagrebška cesta, je upravljal 8. novembra 1962 po Zagrebški cesti proti Turniščam traktor s priko- lico, ko mu je po cesti z majšper- ške strani na križišče privozil bolj po levi strani mopedist Ivan Kru- šič, doma s Ptujske gore. Ivan Krušič je opazil nasproti vozečega mopedista, zato je zavrl traktor, pri čemer pa ni mogel izbegniti nesreče. S prednjim le- vim delom traktorja je zadel v zadnji del mopeda, pri čemer je mopedista vrglo po cesti. Mope- dist k sreči ni bil poškodovan, pa tudi na vozilih ni znatne škode. Ul TIE E8PERANT0 Izjave vodilnih esperantistov Ob priliki 47. svetovnega espe-^ rantskega kongresa v Kopenha- genu in 35. SAT kongresa na Du- naju — o katerih smo poročali v »Tedniku« — sta ob otvoritvi go- vorila tudi prof. dr. Ivo Lapenna in dunajski nadžupan F. Jonas. Prvi je dejal: »Prepričan sem, da je medna- rodni jezik ZREL za zadovoljitev potreb. Potrebna pa je enotnost ne samo iz jezikovnega vidika, temveč iz vidika ciljev. Ne sme- mo se spuščati v malenkosti, tem- več osredotočiti našo pozornost na poglavitno stvar, to je, da člo- veštvo vedno bolj potrebuje SKUPNI JEZIK, Zato se mora najti in se bo našla rešitev že v tej generaciji in ta je, da smo sposobni dati človeku lep, ja- sen, logičen in razvit ZA- MENHOFOV MEDNARODNI JE- ZIK!« P. Jonas pa je rekel: »Ze štirideset let zasledujem razvoj in usodo esperantskega delavskega gibanja. Potrebna je mednarodna soli- darnost in sporazumevanje. MIR je potreben VSEM! Pred nami je zgodovinsko vprašanje, ali bo člo- veštvo skupaj živelo ali bo sku- paj UNIČENO. Naša resna volja je, da bi svet postal MIREN in SVOBODEN za VSE! Imamo med- narodni jezik ESPERANTO, s ka- terim se hitreje in uspešneje ob- vladuje NERAZUMEVANJE in ŠOVINIZEM med narodi!« 1 -o- Zabodel ga je z nožem 10. novembra je bil oče dveh nedoletnih otrok Drago Vrbančič na dvorišču sindikalne dvorane Vinskega vrha zahrbtno napaden z nožem. Ne da bi čutil, kaj se vse okrog njega dogaja mu je njegov sodelavec 19-letni Drago Vršič zasadil nož globoko v tre- buh. Tako poškodovan se je zgrudil in klical na pomoč. Takoj je bil prepeljan v ptujsko bol- nišnico, toda zaradi prevelike notranje krvavitve je po tragič- nem dogodku poškodbam podle- gel že naslednjega dne ob 15.20. KAKO JE PRIŠLO DO NAPADA? Tistega dne je bilo večje popi- vanje kot navadno, ker so za- posleni prejeli plačo. Zaradi tega je prišlo do prepira in pozneje do pretepa. Vršič je v razburjenosti ter v precejšnjem alkoholnem stanju napadel mirnega Vrbanči- ča. Ali ne bi kazalo delavce v kombinatu hitreje vključevati v družbeno politično življenje? Ali smo storili dovolj glede njihovega usmerjanja in izobraževanja prek seminarjev, tečajev, predavanj in šol? JUTRA moral skloniti nad ranjenim par-, tizanom in si ga dobro ogledati. Eden izmed vojakov, ki je oprav- ljal posel tolmača, je slehernega povprašal, če fanta pozna. Ves čas je stal major dva kora- ka v stran in obraz mu je bil ka- kor izsekan iz skale. Ljudje so molče odkimavali z glavami, samo nekdo, ki se je še- le pred nedavnim priselil v vas in je dotlej služil na veliki kme- tiji za hlapca, je dejal uslužno, z opravičujem se glasom: »Prav zares ne vem, kdo je.« Vsa vas se je zvrstila. Mladenič pa je negibno ležal tam in mu nič ni bilo mari, da hodijo vaščani kraj njega in se ozirajo v njegov obraz, ves pr- sten in okrvavljen, podoben po- teptani pomladni livadi. Po fantovem vratu in po vsej njegovi vojaški obleki so bile razsejane pege krvi: kakor da tu vendar niso ugasnili, čeprav ove- neli, pisani okrasi jutranje zarje. Ko je bilo mimohoda konec, je major vprašal: »Ali so ga vsi videli?« »Da, gospod major,« mu je od- vrnil eden izmed podčastnikov, ki jih je bilo nekaj tu. »Hudiča, kaj ni več ljudi v tem prekletem gnezdu?« je zarohnel major, ki se mu je zdelo, da je vaščanov nekako premalo. »Ce ukažete, zažgemo bajte,« se je oglasil isti podčastnik. »Ce se je kdo skril, se bo spekel kakor zajec na ražnju.« Med vaščani nihče ni razumel nemščine, toda nehote so se ob teh besedah stisnili tesneje drug k drugemu. Na srečo pa major ni utegnil do kraja premisliti o tem predlogu, zakaj med domačini se je nepričakovano oglasil tisti, ki je bil prišlek, in zaklical: »Stare Treze ni tukaj.« »Kaj? Kaj pravi ta človek?« je planilo iz majorja. Toda ničesar mu ni bilo treba pojasnjevati. Vsi vaščani in vsi vojaki hkrati so se ozrli na zgor- njo stran vasi. Od tam sta dva Nemca pravkar privedla iz podi- rajoče se bajte staro ženo. Zgrb- ljeno, majhno bitje je nerodno racalo med dvema mogočnima zelencema. Vaščani so se umaknili in eden izmed vojakov je ženico pahnil k ranjencu. Ubogo staro bitje sprva ni moglo doumeti, kaj hočejo od njega. Sele ko je tolmač pokazal z roko na ranjenca, je storila ti- sto, kar so od nje zahtevali. Ze tako upognjena, so je sklo- nila tako blizu nad ranjenca, da se ga je skoraj dotaknila s svo- jim prisiljenim nosom. Sleherni človek v vasi, razen tistega, ki se je šele pred ne- davnim priselil, je vedel, da je ranjenec starkin vnuk. Kot otrok je kdaj pa kdaj prihajal iz mesta na počitnice k svoji babici in v tistih dneh je bila vasica polna njegovega smeha in v sleherni domačiji tega majhnega kraja je bil kakor doma. Bil je lep in pa- meten deček dobrega srca, pa je bila babica nanj nadvse ponosna. Včasih so jo sovaščani dražili: »Pa kaj boš, Treza, saj to ni tvoj vnuk, saj si ti tako zgrbljena in grda.« Ona pa jim je odgovarjala: »O, tudi jaz sem bila nekoč mlada in lepa.« Od začetka vojne pa ga ni bilo več blizu. Zenica se je morda za trenutek delj kot ostali iz vasi sklanjala nad vozičkom. Ko se je odmakni- la, ji je tolmač zastavil enako vprašanje kot vsem drugim. Starka je, ne da bi kaj odvrni- la, z nepremičnim obrazom str- mela predse. Tedaj je major, ki ga je minilo potrpljenje, zarjovel nanjo: »Odpri svoj gobec, stara: ali poznaš tega psa?« Ob častnikovem tuljenju se je starka zdrznila, kakor da bi jo kdo oplazil z bičem. Okrenila se je na tisto stran, kjer je stal mo- žak v svojem usnjenem plašču in se, bolj kot bi človek to lahko pričakoval od nje, zravnala. Obra- za obeh sta se srečala. Naokoli je zavladala popolna ti- šina. »Ali ga res ne poznaš?« je po- novil major počasi in pridušeno; vsaka beseda njegovega stavka je bila jeklo in ostrina noža in grožnja smrti. Tedaj so starki vzdrhtele ustni- ce. Kot da je šel veter čeznje. Nato se je prikazal neki napet izraz na njenem licu. Vsa kot da je vase obrnjena, kot da z muko nekaj išče v sebi, nekaj izgublje- nega, morda davno pozabljenega. In potem je našla tisto, kar je iskala, in preko obraza ji je šinil svetal, zmagoslaven izraz in pre- ko njenih ustnic je planila ena sama beseda, odločna beseda: »Nein!« Nekoč, v svoji davni mladosti, je Treza služila v dolini. Od tam je prinesla domov trohico nem- ščine. y teku let je pozabila na vse, samo ta ena beseda, ta upor- niški »NE«, beseda vseh tistih, ki se nikdar do kraja ne pustijo po- gaziti življenju, je ostala v njej, da se ob pravi uri in ob pravem času prikaže na dan. Brž ko pa je starka izgovorila to besedo, se je obrnila in urno, kot da jo priganja sto zlodejev, odracala proti svojemu domu. Nihče je ni zadržal. Vaščani, ki še niso prav verjeli, da Nemci odhajajo in da se vsa zadeva končuje brez hujših po- sledic zanje, so še nekaj časa stali tam v gruči. Cez čas so se začeli počasi in ritensko umikati proti svojim hišam: previdno, nič prenagljeno, da ne bi pri Nemcih vzbudili kakršne koli sumnje. Toda vojaki so bil že onkraj vasi in na poti v dolino. Sredi med njimi se je premikal voziček z ranjencem. In drobna, otroška roka je zopet bingljala preko stranice In z dlanjo poskakovala po tleh, kakor da bi hotela v slo- vo pobožati žemljico tega kraja, kjer je nekoč fantiček iz mesta pri svoji babici preživel kopico lepih počitniških dni. Ze je bila mimo dveh, treh hiš, vse dalje v stran, in zibaje se, je spotoma kosila po zemlji s svoji- mi krivimi nogami. Bilo je kaj smešno videti in med vojaki se je nekdo zasmejal, pritegnilo mu je .več glasov, in naposled so se celo majorjeva usta skrivila v čudno spako, po- dobno rezanju. Toda vaščani se niso smejali. Starkin odločni »Nein!« beseda v tujem jeziku, ki je nihče izmed njih ni zmogel, je prebudila ne- kaj čudnega v njih. Kakor da ženske doslej niso poznali. Ali je to res njihova zgrbljena stara Treza, ki tam odhaja? Da, tam je hitela, drobila kot za stavo po kolovozu in se od- daljevala. Toda začudo, namesto da bi se manjšala, ko je bila vse dalje v stran, je rastla, že bila velika, da je segala do slemena hiše, mimo katere jo je ubirala, in še je rastla in zdaj je bila večja od smrek v g07du in napo- sled se je celo dotaknila neba s svojo glavo. Dospela je do svoje bajte. Ker pa skozi nebo ne more nihče zrasti, se je njeno večanje usta- vilo. Nasprotno, kot bi trenil, se je zopet zmanjšala in vsa neznat- na je smuknila v svojo hiško. Vsi vaščani, razen prišleka, so vse čisto natančno videli. In stali so tam, odreveneli od začudenja, dokler jih iz njihove nepremično- sti ni iztrgal majorjev osorni glas. Dano je bilo povelje za odhod. Vojaki so se zganili in urno stopili vrsto; dva sta poprijela za voziček in vsa skupina je pričela naglo korakati, j STRAN 6 TEDNIK ptuj, 16. NOVEMBRA 1962 NUJNO ISCEM OPREMLJENO SOBO. Plačam po dogovoru. Naslov v upravi. USLUŽBENKA V 0RM02U NUJNO ISCE PRAZNO SOBO. Vprašajte na Obč. komiteju v Ormožu. NUDIM HRANO IN STANOVA- NJE 2ENSKI, najraje upoko- jenki, ki bi pomagala v gospo- dinjstvu. Krčevina 2. prodam kompletno spal- nico, garnituro: kavč, dva fo- telja in mizo, skoraj novo, po dnevni ceni. Naslov v upravi. prodam rabljeno vodno Črpalko (trofazno). Vprašaj- te v Realitetni pisarni Ptuj. konec meseca novembra prodam ca. IfiO kg debele- ga prasica. Mlinska cesta 9. prodam skoraj nov fiat 600 d. Naslov V upravi. NAŠLA SE JE MANJŠA VSOTA DENARJA pri ptujski lekarni. Naslov V upravi. RAZNO NAD 8 MESECEV STAREGA OTROKA vzamem v oskrbo. Naslov v upravi. ODPRL SEM KROJAŠKO DE- LAVNICO. Kidričevo 4. Pripo- roča se Ivan Meznarič. TECJE ŠTEVILO TKALCEV IN TKALK sprejme Tekstilna to- varna in barvarna Ptuj. JAVNA ZAHVALA , Mira Zmazek, Ptuj, Ciril Meto- dov drevored 1 b se javno zahva- ljujem zdravnikom porodnega od- delka ptujske bolnišnice za vso skrb pri ohranitvi življenja mo- jemu fantku ter krvodajalcem. Transfuzijski postaji in dr. Vreč- kovi še posebej za pomoč pri transfuziji, MIRA ZMAZEK. OBVESTILO Avto-moto krožek GORIŠNICA obvešča, da ponovno priredi tečaj za mopediste. Tečaj se bo pričel 19. 11. 1962 ob 19. uri v prostorih šole Gorišnica. Interesenti se še lahko prijavijo v soboto in ponedeljek, 17. in 19. novembra, od 7. do 15. ure v pro- storih uprave kz Ptujsko polje Gorišnica. Vabljeni!! Gorišnica, 12. nov. 1962. Mestni kino Ptu| predvaja 15. in 16. novembra t. 1. francoski film »PARIŠKI PLOČ- NIK«; 17. in 18. novembra ame- riški barvni (kinemaskopski) film »PLAVI ANGEL«; 20. in 21. no- vembra sovjet.ski barvni (kinema- skopski) film »MAŠČEVALEC KER OGLI«. Kino »Ruda Sever« Gori- šnica predvaja 18. novembra t. I. fran- cosko-madžarski barvni film »LE- POTICA IN CIGAN«. Kino Tomaž pri Ormožu predvaja 18. novembra t. 1. itali- janski film »NEVERNICA«. Kino Zavri' predvaja 18. novembra t. 1. ame- riški barvni (kinemaskopski) film »PREPOVEDAN PLANET«. CENE sadja in zelenjave v trgovini na drobno pri »SADJARJU« trgovskem podjetju za odkup in prodajo kmetijskili pri- delkov na dan 14. novembra 1962 Ajdova kaša 240 din 1 kg, cve- tača 120. čebula 130, fižol 165 do 200, suhe gobe 4000 do 5000, grozdje 160, jabolka 85 do 90, ko- renje 60, kostanji 50, ohrovt 50, orehi 250, peteršilj 75. rdeča pe- sa 50, črna redkev 30. solata 90 do 100, zelje 30 do .50 za 1 kg. RAZPIS Upravni odbor Krojaško-šiviljske delavnice Ptuj razpisuje mesto poslovodkinje šiviljskega obrata v Ptuju Pogoj: visoko kvalificirana delavka z mojstrskim izpitom. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po tarifn em pravilniku. Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja Krojaško-ši- viljska delavnica, Ptuj. RAZPIS Komisija za službenske zadeve pri občinskem ljudskem od- boru Ptuj razpisuje prosto mesto referenta za gozdarstvo Pogoj: gozdarski tehnik z večletno prakso in veseljem do upravne službe. Prošnji z življenjepisom in dokazi o šolski izobrazbi in dosedanjih službovanjih j e poslati na ObLO Ptuj v roku 15 dni po objavi. ŠPORT ROKOMET Pretekla nedelja je bila za ro- kometaše z našega območja iz- redno zadovoljiva. Ekipa V. Ne- delje je premagala moštvo »Mari- bora«, Ormož pa je v Kamnici igral neodločeno 13:13. RUŠE-DRAVA 10:17 (6:11) Ob bučni podpori 20 ptujskih navijačev, je Drava bila v zadnji tekmi letošnjega prvenstva ponov- no uspešna. Takoj v začetku je Drava preko odličnega Rakuša dosegla 2:0. Domači igralci so kmalu uvideli, da jih gostje teh- nično prekašajo, zato so se lotili surove igre. Pričeli so z izredno grobo igro, ki jo sodnik Kosi iz Maribora ni znal in zaradi ne- športnega domačega občinstva ni upal preprečiti. Za rokometaše Drave, je bila to doslej ena naj- težjih tekem. Kljub izredno ne- fair potezam domačinov so ostali hladnokrvni in s tehnično boljšo igro popolnoma zasluženo zmagali. Najboljša igralca pri Dravi sta bila Rakuša in Zlender. Velika Nedelja-»Maribor« 16:14 v nedeljo so Velikonede-ljčani na domačem igrišču zmagali proti Mariborčanom z 16:14. Nedeljski lep dan je privabil na igrišče nad 200 gledalcev. Igra je potekala v najlepšem redu in tišini, kljub temu, da so igraloi TVD »Partizana« iz Velike Ne- delje zmagali z rezultatom 16:14. Posebno se je od velikonedelj- skih igralcev izkazal Slavko Fe- guš. ki je dosegel največ golov. Tudi nekateri igralci gostov so se gledalcem zelo priiljubill. Takega rezultata igralci TVD »Partizana« niso pričakovali, kljub temu da njihovo moštvo žanje lepe uspehe. Ta zmaga jim je dala še večjega poguma. Po končanem tekmovanju so gostje preskrbeli godbo, veliko- nedeljčani pa za prigrizek in ta- ko se je tekma končala v do- brem razpoloženju. Gimnazijke so se pomerile v rokometu V okviru SAG je bilo organizi- rano šolsko prvenstvo za dekleta. Prijavilo se je osem ekip, ki so tekmovale po Cup sistemu. Tek- movanje je izredno dobro uspelo. Vse tekme so bile na visoki ka- kovostni ravni, saj so igrale mno- ge igralke ptujske Drave. Naj- večje presenečenje so napravile drugošolke učiteljišča, ki so v fi- nalni tekmi nepričakovano, vendar povsem zasluženo premagale ne- koliko preveč samozavestne četr- tošolke. CETRTFINALE: II. cd—II. a 2:1; I. ab—I. c 8:1; IV.—m. b 5:2; I d—II. a 2:1. POLFINALE: II. cd—I. ab 5:3; IV.—I. d 5:4. FINALE: . II. cd—IV. 8:3 Najboljša igralka turnirja je bi- la vratarka zmagovite ekipe, kot strelke pa so se odlikovale: Kram- berger (II. cd) in Pernat d- ab) 8 golov, Ladič (II. cd) 7, Podpadec (IV.) 6, Komac (IV.) in Ilec (I. d) 5 golov. NOGOMET OBČINSKA NOGOMETNA LIGA V v. in VI. kolu občinske nogo- metne lige sta bila dosežena na- slednja rezultata: Ptuj (Desternik) — Partizan (Videm) 3:1 (2:1), Go- rišnica (Gorišnica) — Desternik 3:4 (0:1). Derby tekma jesenskega dela občinske nogometae lige je bila v Gorišnici, kjer sta se srečala kan- didata za prvo mesto, domači Par- tizan in Desternik. Gostje so zmagali z golom prednosti, ki so ga dosegli že v prvih sekundah igre. LESTVICA PO PREDZADNJEM KOLU: Desternik 3 3 0 0 12:8 6 Gorišnica 4 2 11 18:12 5 Markove! 3 1 1 1 10:10 3 Videm 4 1 0 3 8:12 2 Dornava 4 1 0 3 7:14 2 V zadnjem kolu v nedeljo 18. t. m. se bosta sestala ob 14. uri Markovcih domači Partizan in Desternik. REKORDNO ŠTEVILO PRIJAV- LJENIH EKIP ZA TURNIR V MALEM NOGOMETU Za turnir v malem nogometu, ki bo 29. t. m v počastitev dneva republike se je prijavilo rekordno število ekip — 18, ki bodo razde- ljene v dve skupini. Tekmovalo se bo po CUP sistemu. Med pri- javljenimi ekipami je največ ak- tivov LMS, nadalje 3.partizanska društva itd. Iz teh podatkov je razvidno, da je zanimanje za mali nogomet v občini veliko in bi takšnih turnirjev v bodoče morali organizirati še več. Jugoslovanske pionirske igre Občinski odbor JPI Ptuj pri- pravlja zaključek letošnjih iger s telovadno akademijo, ki bo predvidoma sredi decembra. Telovadno akademijo priprav- ljajo učitelji telesne vzgoje ptuj- skih šol, sodelovala pa bosta tu- di pevski zbor in mladinski or- kester. Ob zaključku bodo najbolj de- lovne pionirske odrede za svoje delo v letošnjjem letu nagradili s praktičnimi darili — .športni- mi rekviziiti. Odbor JPI je predlagal za okrajno merilo 5 naj'boljših pio- nirsikih odredov iz občine. Okraj- na komisija, ki se je mudila v Ptuju in obiskala vse predlaga- ne pionirske odrede, je poslala predlog v republiškem merilu za pionirski odred iz oisnovne šole »Franc Osojnik« Ptuj. Občinski odbor ima ob za- ključku mnogo dela, saj mora na osnovi poročil o delu pionirskih odredov pripraviti predloge za najboljše pioniirske odrede v ob- čini. OSEBNA KRONIKA Rojstva, poroke in smni no območju matičnega urada Ptuj Rodile se: Matilda Kamekar, Dobrova 8 — Heleno; Ivanka Mihelič, Grajen^^čak 29 — Mila- na; Štefka Kopčič. Straže 31, Le- nart — Zdenko; Marija Sori, Ki- car 13 — Dragico; Ljudmila Ma- roh, Sp. Hajdina 136 — Brigito; Alojzija Primožič, Kicar 13 — Jelico; Neža Kokot, Kidričevo 36 — Marjano; Julijana Pavli- nič, Skorba 22 — Zdenka; Olga Vidovič. Sela 37 — Leona; Mari- ja Bračič. Zabovci 94 — Majdo; Marija Jakolič, Orešje 23/a — Darinko; Marija Kolarič, Vo- dranci 19 — Marjana; Jožica Mesaric, Starošinci 36 — Jožico; Marija Polanec, Dornava 20 — Davorina; Marija Prelog, Zaga- jiči 22 — Franca; Zofija Svarc, Bišečki vrh 24 — Hedvikc; Ama- lija Kolar. Stransike Makole 15 — dečka; Marija Pivko, Goriš- nica 111 — Iztoka; Ana Ljubeč, Podvinci 95 — Branka; Veroni- ka Brezničar, Zalog 42 — Majdo; Genovefa Selinšek. Janžki vrh 63 — Janeza; Marija Jurič, Zagojiči 32 — deklico; Mar j. Pondrk, For- min 2'5 — deklico; Nevenka Oz- mec. Središče 41 — Danila; Ani- ca Kopušar, Apače 36 — dečka; Terezija Rot, Bukovci 86 — de- klico. Poročili so se: dr. Peter Male- žič, Sevnica, Cesta heroja Maro- ka 2 — Danica Salamon, Brezo- vo 3, obč. Sevnica; Rudolf Jan- žekovič, Zabovci 55 — Kristina Simonič, Budina 44. Umrla sta: Drago Urbančič, Veliki Brebrovnik 95, rojen 1934, umrl 11. novemibra 1962; Franc Zivič, Vičava 16, rojen 1911, umrl 12. novembra 1962. Kri, bi rešuje življenja Dne 30. 10. 1962 so darovali kri krvodajalci iz Podlehnika: Habja- nič Julijana, Sakelšek Barbara, Krušič Franc, Cafuta Zofija. Dne 6. 11. 1962 so darovali kri krvodajalci iz Ptuja: Arnuš An- ton, Horvat Franc, Sirec Rozali- ja, Zgeč Franc, Liber Marjeta, Resnik Marica, Brus Marija in Vrtič Janko. Dne 8. 11. 1962' so darovali kri krvodajalci iz Kidričevega: Anžel Mihael. Auer Anton, Beranič Jo- žef, Belšak Stanko. Debelak Franc, Fajfar Terezija, Hadler Štefan, Kmetec Alojz, Kirbiš Ivan. Koren Janez, Solovjev Boris, Mohorko Anton, Petrovič Slavko, Predika- ka Jožef. Tominc Franc. Reš Jan- ko. Svenšek Viktor, Vtič Jožef, Vidovič Ivan, Zajšek Stanko, Ku- kec Milan, Hergula Franc, Ver-:. blač Marija, Resnik Vida, Topo- lovec Janez, Emeršič Franc, Skle- dar Janez, Kokolj Ivana, Murko Anton, Bedrač Genovefa, Vaupotič Anton, Kiselak Franc, Verblač Jelka, Ivanuša Ivan, Ivanuša Kri- stina, Šumer Heda, Krajnc Franc, Kosec Stanko, Tašner Janez, Vin- diš Jakob, Vitez Geza. Zerak An- ton, Hofman Drago, Malek Anton, Petrovič Ivana, Vorina Ludvik, Ffeifer Anton, Pulko Anton. Bi- gec Viktor, Bezjak Franc. Muzek Franc, Feguš Slavko, Palfi Ivan, Jelen Franc, Sušteršič Danilo, Še- gula Peter, Kokolj Franc. Kmetec Jožef in Spehonja Ludvik. Vsem organizatorjem in krvo- dajalcem se v imenu bolnikov najlepše zahvaljujemo! Rdeči križ Ptuj Splošna bolnišnica Ptuj ZA VSAKDANJO RABO Od ničesar se vam ne bo obleka začela prej svetiti kakor od sedenja v usnjenih stolih in naslanjačih. Zato si na sedež položite bombažasto ali volne- no blazinico. Trdo opetnico čevlja zmehča- mo tako, da jo odznotraj nata- remo z milom. Na ta način bo- ste obvarovali tudi nogavice pred predčasnimi luknjami. Kadar kupujete suknjič iz vzorčastepa blaira. pazite na to, na se vzorec sklada na zad- njem šivu, spredaj in ob žepih in rokavih. Te podrobnosti vam povedo o solidnosti izdelave jo- piča. Odvadite se — če ste tega na- vajeni, seveda — stalnega po- pravljanja vozla kravate. Ovrat- nik in kravata se namreč tako mnogo prej zamažeta in obra- bita. Ce se odtrga zanka za obe- šanje na vašem težkem površ- niku in nimate pri roki obešal- nika, ga obesite pri rami. Tako je za površnik mnogo bolje, ka- kor pa če ga obesite za ovrat- nik. Star klobuk bo videti lepSi, če ga boste podržali nad loncem kropa in ga na lahko gladili s čisto krpo. Ce si pripnete kravato z iglo ali z zaponko, pazite, da vam ta ne povleče vozla kravate na- vzdol. Zato kravate z iglo ne zategnite preveč. LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED za čas od 18. do 25. nov. 1962 Z^adnji krajec bo v ponedelj^ 19. novembra ob 23,04. Napoved: lep>o, vendar precej mrzlo vreme. Zabavne zgodbe >Kako pravzaprav pridete do tega,« je A^prašal s"kromen du- najski trgovčič davčnega urad- nika, >da pri meni takoj odre- dite zaplenibo, čeprav sem v davčnem zaostanku samo za 10 šilingov, ko ste stavbeniku na nasprotni strani uljce spregle- dali več tisoč šilingov zaostalih davkov in mu rekli, da jih bo lahko plačeval v obrokih? Tu mora biti nekaj gnilega.« >Prav nič gnilega,« je odgo- voril uradnik, »to je samo na- ravno. Ce namreč ne bi izterja- li majhnih zneskov, ne bi mo- gli dovoliti davkoplačevalcem z velikimi zaostanki, da jih od- plačujejo v obrokih.« * Naseljenci potujejo proti za- hodu. Srečajo tujca in začnejo z njim razgovor. Vodja naseljen- cev mu pravi: »Imamo same koristne ljudi. Tisti veliki tamle je naš kovač, poleg njega stoji pek, tamle za- daj pa ...« 5>Kaj pa tisti starček tamle? On že ne more nič koristiti!« >0, pač, koristil nam bo. Z njim bomo odprli naše novo pokopališče!« (Tatler) Polkovnik je telefoniral po vo- jaški avtomobil. Od vojaka na drugem koncu žice je dobil tak- le odgovor: »Zal mi je, sir, en avtomobil ima major, drugega stotnik, tret- jega pa kapetan. Vaše kolo pa si je izposodil poročnik.« Potem ko je nekaj časa pre- klinjal in prišel spet do sape, je zakričal v telefon: >Pošljite mi narednika in, če nima obutih mojih škornjev, bom šel na sprehod!« (Lx>ndon Daily Cronicle) Iz nrograma RTV Ljubljana VEDEL TA. 18. NOVEMBRA 6.00—8.no Dobro jutro I — vmes ob 6.05—6,10 Porotila in dnevni koledar. 6.30—6..35 Napotki za turiste. 7.00— 7.15 Napoved časa, porotila. vremenska napoved, ohiava dnevnega sporeda, ra- dijski koledar in prireditve dneva. 7.40 —7.45 Pogovor s poslušalci. 8.00 Mla- dinska radijska igra. 8.40 ».Mihec, sonfkov brat«. 8.55 Glasbena medigra. 9.00 Poročila. 9.05 Na obisku pri slovan- .skih skladateljih. 10.00 Se pomnite, to- variši . . 10.30 Zabavna glasbena ma- tineja. 11.35 Z raznih strani (pisan spo- red solistične glasbe). 12.00 Poročila. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo — !. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeila. 13.15 Obvestila in za- bavna glasba. 13.30 Za našo vas. 14.00 Poje Gorenjski vokalni oktet. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15 00 Napoved časa, poročila in vre- menska napoved. 15.15 Igra orkester Ysavier Cugat. 15.30 »Slike z razstave« Modesta Petroviča .Musorgskega. 16.00 Humoreska tega tedna. 16.20 Ogrlica s popevkami in priletnimi melodijami. 17.00 Poročila. 17.05 Zabavni intermez- zo. 17.15 Radijska igra. 18.15 Komorna glasba. 18.30 Športna nedelja. 19.00 Ob- vestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Ra<)ijski dnevnik. 20.00 Izberite svojo melodijo 21.00 Umetnost verizma — VI. oddaja. 22.00 NaT>oved časa poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Zabavni ansambli RTV Zagreb. 23.00 Poročila. 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. PONEDELJEK. 19. NOVEMBRA 5.00—8.00 Dobro jutro I (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Po- ročila. 12.05 Radijska kmečka univerza. 12.15 Basist Ivan Petrov poje ruske na- rodne pesmi. 12.30 Pol ure pred trinaj- sto. 13.00 Napoved časa. poročila, vre- menska napoved, prireditve dneva jn ob- java dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Lepe melodije. 14.00 Poročila. 17.00 Poročila. 17.05 Ob- dobja slovenskega samospeva. 17.40 Po strunah in tipkah. 18.00 Poročila ■— ak- tualnosti doma in v svetu. 18.10 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu. 18.30 Dva pianista v dveh Chopinovih skladbah. 18.45 Radijksa univerza. 19.00 Obvesti- la. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Ra- dijski dnevnik. 20.00—22.00 Koncert zbora Radioteleviziie Zagreb — vmes ob 20.45—21.00 Kulturni globus. 22.00 Na- poved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednii dan. TOREK. 20. NOVEMBRA 3.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni sporedi — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 8.00 Porodila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti 1 12.00 Po- ročila. 12.05 Kmetijski nasveti. 12.15 Okrogle in vesele popevke Boruta Lesja- ka. 12.30 Melodije za vas. 13.00 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega spo- reda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Med domačimi uverturami. 14.00 Poročila. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 14.35 Cez zelene trate . . . 17.00 Poročila. 17.05 Koncert po željah poslu- šalcev. 18.00 Poročila aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Stoglavi virtuozi. 18.45 S knjižnega trga. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Klavir in hammond orgle. 20.15 Radijska igra. 21.15 Pihalni kvin- tet Slavka Osterca. 21.28 Iz filmov in glasbenih revij. 22.00 Napoved časa. po- ročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. SREDA, 21. NOVEMBRA 5.00—S.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska naT>oved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Po- ročila. 12.05 Kmetijski nasveti. 12.15 Poslušajmo ansamble in soliste Milana Stanteta. 12.30 Pol ure s solisti mari- borske opere. 13.00 Napoved časa. poro- čila, vremenska napoved, prireditve dne- va in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Sejem plošč. 14.00 Poročila. 17.00 Poročila. 17.05 Mojster iz Bonna. Glasbena oddaja s komentarjem o življenju in umetnosti Ludwiga van Beethovna. ig.OO Poročila. — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Popevke iz Opatije 1962. 18.25 Z našimi domačimi pevci in ansambli. 18.45 Liud- ski parlament. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Giuseppe Verdi: Simone Boccanegra. opera v treh dejanjih. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska na- poved in pregled sporeda za naslednii dan. ČETRTEK, 22. NOVEMBRA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti' 12.00 Po- ročila. 12.05 Kmstiiski nasveti. 12.15 Pesmi iz srednje Amerike v izvedbi an- sambla Vaciava Kučere. 12.30 v pavi- ljonu zabavne glasbe 13.00 Napoved ča- sa, poročila, vremenska napoved. t>ri- reditve dneva in objava dnevnega spo- reda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 V pastoralnem razpoloženju. 14.00 Poročila. 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 17.00 Poročila. 17.05 Glasbena križanka št. 3. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Zabavna čajanka 18.45 Kulturna kroni- ka. 19.00 Obvestila. 19.05 Zvočne raz- glednice za praznik 29. november. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 20.45 Za- bavni orkestri tega tedna. 21.00 Izročilo XX. stoletja. 21.40 Primož Ramovž: So- nata za violino in klavir. 22.00 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. PETEK, 23. NOVEMBRA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Po- ročila. 12.05 Radijska kmečka univerza. 12.15 Poje komorni zbor iz Maribora. 12.30 Dva stavka iz Santlove Sonate za violončelo in klavir. 12.46 .Melodije, ki jih radi t>oslušate. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda.' 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za priietno rarvedrilo. 14.00 Poročila. 17.00 Poročila. 17.05 Sprehod po glasbeni li- teraturi 18. stoletja. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 V ritmu Latinske Amerike. 18.25 Sprehod po domači zemlji z malimi vokalnimi 3Tics'"*-'i. 18.45 Iz naših Vniektivov. 19.00 Obvestila. 19.05 Zvočne razgled niče za praznik. 19.30 Radijski dnevtiit 20.00 Malo instrumentov — veliko glas be. 20.15 Tedenski zunanjetrolitični pre- gled. 20.30 Obrazi in značaji v samo- spevih Modesta Musorgskega. 21.00 Za- bavna glasba. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.00 Napoved časa. po- ročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. SOBOTA, 24. NOVEMBRA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—-7.15 Napoved časa. poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Po- ročila. 12.05 Kmetijski nasveti. 12.15 Slovenske narodne pesmi. 12.30 Virtuozi na treh različnih instrumentih. 13.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napo- ved, prireditve dneva in objava dnevne- ga sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Lepe melodije. 14.00 Po- ročila. 15.15 Malo od včeraj — malo od danes. 16.00 Vsak dan za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Gremo v kino. 17.50 Za- bavni intermezzo. 18.00 Poročila — ak- tualnosti doma in v svetu. 18.10 Novo v naši diskoteki. 18.25 Pesmi in nles4 Lužiških Srbov. 18.45 Naši potniki oo tujem. 19.00 Obvestila. 19.05 Zvočne razglednice za praznik 29. november. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Pred in za kulisami operete. 20.20 Marcel Avme- loze Pode: Nazaj. 21.00 Za konec tedna n!es. 22.00 Napoved časa. poročila, vre- menska napoved in pre