Amerikanski Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
27 ŠTEVILKA.	JOLIET, ILLINOIS, 9. JUNIJA 1911.	LETNIK XX
SIJAJNO POČAŠČEN.
Predsednik Taft, Sherman, Roosevelt in drugi odličnjaki ga proslavljali.
POVODOM DVOJNEGA JUBILEJA
Petindvajset let kardinal, doslej edini v Združenih Državah.
Baltimore, Md., 6, jun. — Kardinal James Gibbons, petindvajset let edini knez rimsko-katoliške cerkve v Združenih Državah, je sedel danes popolu-dne na začasnem odru v orožnici 5. polka 'in poslušal imenitne može te dežele, ki so slavili njegovo življenje.
Predsednik Taft, podpredsednik Sherman, glavni sodnik White, bivši predsednik Roosevelt, velikobritanski poslanik Bryce, zbornični govornik Clark, senator Root iz New Yorka, guverner Crothers iz Marylanda, bivši “speaker” Cannon in baltimorski župan Presly so sedeli s kardinalom in vsi izmed njih, izvzemši glavnega sodnika, so govorili.
Med 600 drugimi gosti, sedečimi na odru, je bilo več nego dvajset senatorjev in članov poslanske zbornice. Ogromna dvorana, ki obsega 15,000 oseb, je bila zasedena do zadnjega prostora.
Kardinal je sedel v rdečem obitem naslanjaču na sredi odra. Pozdravljen je bil, ko je stopal po stopnicah s' predsednikom Taftom, silno navdušeno.
Kardinal je nosil rdečo opravo, rdečo čepico in uradni temnozeleni prstan. Med vsemi govori je sedel smehoma; vsaka izprememba v izrazu njegovega gubatega in prijaznega o-braza in njegovih bistrih oči je pričala o veselju, ki so mu je napravljali govori.	.
Predsednik Taft je sedel na desni od kardinala, Roosevelt poleg Tafta
in sodnik White poleg Roosevelta. Na levi od kardinala so sedeli mary-landski guverner Crothers, poslanik Bryce in govornik Clark kakor tudi prejšnji govornik Cannon.
Ko je guverner Crothers predstavil kardinala navzočim, je imel predsednik Taft nagovor. Slavil je jubilarja kot enega najodličnejših mož sedanjega časa, ki mu danes zastopniki vseh ljudskih slojev povodom njegovega 25-letnega jubileja kot kardinal in njegovega 50-letnega jubileja kot duhovnik čestitajo. Navzočniki'da niso prišli kot uradniki, ne kot pristaši tega ali onega veroizpovedanja, temuč kot ljudje, ki da žele v kardinalu počastiti človeka, ki je svoje življenje posvetil službi za človeštvo.
Roosevelt bo podpiral Tafta.
Washington, 6. jun. — Predsednik Taft se povodom svoje predsedniške kandidature leta 1912. lahko zanaša na podporo bivšega predsednika Roosevelta. O resničnosti te predsedniku Taftu izporočene vesti ni nobenega dvoma po prisrčnem pozdravu med predsednikom in Rooseveltom v Baltimoru povodom jubilejne slavnosti za kardinala Gibbonsa,
Že pr$d nekaj dnevi je bila gospodu Taftu izporočena iz popolnoma zanesljivega vira vest, da Roosevelt nikakor ne bo dovolil, da se prihodnji republikanski deželni konvenciji predloži njegovo ime kot predsedniški kandidat.
POTRES V MEHIKI USMRTIL 63 LJUDI.
Med žrtvami največ vojakov, ki so storili smrt v razvalinah vojašnice.
Posebno zasedanje.
Springfield, 111., 6. jun. — Guverner Deneen je sklical posebno zasedanje 47. zakonodavstva. Otvoritev je določena za dan 14. junija, in v tem posebnem zasedanju se ima razpravljati samo o zadevi globokega kanala. Upati je, da se tozadevna predloga sprejme do dne 1. julija, tako da bi potem z drugimi po predsedniku podpisanimi predlogami postala zakon. Če se predloga o globokem kanalu sprejme šele po 1. .juliju, potem postane ista zakon šele cine 1. julija 1912, ko bo sedanji kongres že odgoden.
Ker zbornični govornik, Adkins, zelo nasprotuje dovolitvi po guvernerju priporočanega posojila v znesku $20,-000,000 v svrhe globokega kanala, ni misliti na sprejetje upravne predloge.
“Maine”.
Havana, 5. jun. — Priprave na vzdig stare bojne ladje "Maine”, ki leži izza njenega razdejanja vsled eksplozije pred več nego desetimi leti na dnu luke havanske, so, zdaj končane in že danes se je začelo z izčrepavanjem vode. Ko se voda izčrepa in blato odstrani, v katerem tiči ladijsko dno, se prične preiskava, radi katere so razbito ladjo pričeli razkrivati, namreč, da li se je eksplozija pripetila odznotraj ali odzunaj. V prvem slučaju je smatrati, da se je razstrelba primerila v shrambi za strelivo in da je šlo za nezgodo. V drugem slučaju se domneva, da je šlo za atentat, izpremeni v resnico.	.,
Taft v Chicagi.
Chicago, 111., 3. jun. — Spet je bil deželni poglavar gost mesta Chicago. Predsednik Taft je bil včeraj popolu-dne in zvečer tukaj tako vsestransko sprejeman m navdušeno pozdravljan, da se je komaj oddihnil. Zvečer je imel pred mnogoštevilnim občinstvom v Coliseumu znamenit govor o medsebojni kupčijski pogodbi s Kanado.
Taft» o cerkvah v Ameriki.
V Washingtonu je podal na kongresu cerkve “Episcopal Church” predsednik Zedinjenih držav Taft sledečo izjavo: Amerika ne pozna nobene državne cerkve. Vse cerkve, ki delajo na to, da se človeštvo nravno dvigne, so državne cerkve, ki jih vlada čuva, a ne nadzira. Taft je izjavil, kar se res v Ameriki izvaja: svobodna cerkev v svobodni državi; a da je podal tako odločno izjavo, smo mu katoličani lahko hvaležni, ker je hote ali nehote udaril tiste j evropske kulturnobojne Peteline, ki katoliške cerkve ne čuvajo, nego jo ne le nadzirajo, marveč ji ropajo tudi njeno last in ji jemljejo svobodo. Udaril je Francoze, Špance in Portugalce.
Sprevodnik obglavljen.
Chattanooga, Temi., 5. jun. — Danielu P. Wrinkle, sprevodniku električne železnice, je bila glava odtrgana, ko je njegova kara vozila čez ce-stovod (viadukt) ob McCatlie ave. Ženske in otroci so se vedli kakor blazni, ko so zagledali trup brez glave. Ko se je Wrinkle na platformi ugnil okoli nečega potnika, je prišel v dotiko s podpornim brunom. Glava je bila odrezana kakor z giljotino.
Zbesrrel -soprog.
Pittsburg, Pa., 5. jun. — Gospa Marija Kozur umira v neki tukajšnji bolnišnici vsled 80 ubodnih ran, katere ji je prizadel njen soprog z lupilnim nožem med nekim prepirom.
Ameriške vojne ladje na Švedskem,
Stockholm, 3. jun. — Ameriško bro-'dovje vojnih ladij pod poveljstvom podadmirala Badgerja je doplulo semkaj in bilo pozdravljeno z grmenjem topov v trdnjavi. Ameriške ladje o-stanejo tu več dni. V čast Američanom se prirede razne veselice, pojedine in predstave.
Spet Lorimer.
Washington, 5. jun. — Senatorji Dillingham, Gamble, Jones in Ken-nyon, republikanci, ter Fletcher, Johnston, Kern in Lea, demokrati, so bili izbrani kot preiskovalni odbor, ki bo vodil novo preiskavo v slučaju Lorimer.
Divja razuzdanost.
Columbus, Ohio, 1. jun. — Prizori prav divje razuzdanosti so se odigravali ob sklepu zadnje seje ohioskega zakonodajstva. Več poslancev je prineslo seboj šampanjca, ki so ga peva-je kosmate pesmi pili naravnost iz steklenic.
104 stopinje v senci.
Danville, 111., 5. jun. — Tu so kazali zanesljivi toplomeri na 104 stopinje v senci. ,351etni James Masterson, strojnik v Big Four-delavnici v Lyonsu, se je vsled vročine zgrudil in je kmalu nato umrl;
Ni hotela postati kraljica.
Gospa Nellie Clarke iz Los Angelesa v Californiji se je raje ločila od svojega moža, kakor da bi postala kraljica. Nj. V. Lincoln Clarke je kralj otoka Pitcairu, samotnega otočića v Pdcificu, kjer je izboren zrak in vegetacija zelo bujna. Ta otok je pravi zemeljski raj. Na njem rastejo banane in razno južno sadje, pre-bivalcev/ima pa 115 moških in 96 ženskih, skupaj 211 ljudi. Clarke se je pred 20 leti rešil na omenjeni otok, ko se je potopila ladja, na kateri se je vozil. Lepota kraja, blaga klima, patriarhalno življenje otočanov in pa njihova prijaznost mu je tako ugajala, da ni imel druge želje, kakor da vlada malemu narodu, srečnemu v režimu, popolne enakosti. Ostal je na otoku ter postal — vladar. Ko se je pred par leti vrnil v Californijo, se je oženil. A zaman je pregovarjal ženo, da bi se ž njim vrnila na Pitcairu ter tam kaj skupaj ž njim kraljevala. Zato je kralj Clarke zapustil ženo in sam od-; potov»! v svoje kraljestvo. Sedaj pa je1 žena vložila pri ameriških oblasteh' tožbo za ločitev 2akona.
MADERO SLAVI ZMAGOSLAVJE.
Nepopisno navdušenje ob njegovem vhodu v glavno mesto.
Mesto Mexico, 7. jun. — Triinšestdeset oseb usmrčenih, petinsedemdeset poškodovanih, lastninska škoda $100,000.
To so posledice potresa, ki je razburil glavno mesto davi zarana. ’ Ko bodo razvaline preiskane, je mogoče, da bo število mrtvih mnogo večje, kajti tu pa tam po mestu so mnogi ranjeni, ki se skrivajo iz strahu pred vladnimi bolnišnicami.
Ob 4. uri 33 minut zarana je bil občutiti prvi pretres, koncem prve minute najhujši, a potem so se nadaljevali štirinajst minut.
Od mrtvih je nad polovico vojakov. Zasuti so bili pod razvalinami topni-čarske vojašnice v San Cosmi, blizu osrednje železniške postaje.
Potresni sunki so se pomikali od severa proti jugu. Odpirale so se razpokline po cestah. Poslopja so se rušila. Edini inozemec, ki je bil u-smrčen, je bil neki Kitajec. Skladišča osrednjega kolodvora so se podrla in neki Strojnik je bil usmrčen. Podrl se je neki zasebni učni zavod, a nihče ni bil pri tem usmrčen. Narodna palača je deloma razpokla. Stara katedrala sv. Dominga je poškodovana.
Vera Cruz, 7. jun. — Tu se je pripetil potres ob-4:30 uri davi zarana, a škode ni napravil.
Washington, D. C., 7. jun. — Po-tresomeri v celi deželi so naznanili najmočnejši potres, ki je bil zaznamovan izza mnogih let. Bržkone ste je pripetil 4000 do 5000 milj daleč od VVashingtona, ampak v kateri smeri še ni dognano. Učenjaki ne morejo povedati, da li se je primeril v Alaski ali v Južni Ameriki.
Madero navdušeno sprejet.
Mesto Mexico, 7. jun. — Med neznanskim navdušenjem je dospel Francisco J. Madero ml. v stolno mesto vlade, katero je strmoglavil. Demonstracije so bile največje, kar jih je videlo glavno mesto izza pamtive-ka. Vse kupčije so počivale in ulice, po katerih se je vozil vodja revolucije, so bile bogato okrašene z zastavami in cveticami, dočim je na tisoče in tisoče ljudi kričalo do hripavosti. Gromko pozdravljanje se je pričelo, ko se je postava Maderova prikazala na kolodvoru iz njegovega zasebnega voza in se je slavni došlec hitro podal v čakajočo ga kočijo in potem odpeljal po ulicah. Madero se je smeje priklanjal na desno in levo, ko se je vozil do narodne palače in potem v stanovanje svojega očeta. Velikanske množice ljudi so še gnetle ob cestah in so potem drle za vozom, tako da je bil zares zmagoslaven vhod voditelja slavne revolucije. Madero bo bržkone prihodnji mehikanski predsednik.
28 “magonistov” usmrčenih.
Tucson, Ariz., 5. jun. — Osemindvajset magonistov (mehikanskih liberalcev, ki nasprotujejo Maderu) -je bilo usmrčepih v soboto in nedeljo blizu krajev Compania in Altar. Ves okraj je očiščen magonistov, ki jih začasna vlada označa kot bandite (razbojnike). Osemindvajseteri usmrčenci so bili ujeti po bitki, v kateri je padlo več žrtev na obeh straneh. Ma-derove čete imajo baje ukaz, vse roparstva sumljive osebe usmrtiti.
Ameriške čete se vračajo.
Washington, 7. jun. — Kot dokaz za to, da predsednik Taft misli, da je mir v Mehiki zopet zagotovljen, je smatrati pričeto umikanje med revolucijo sklicanih ameriških čet. Najprej se vrne 2000 mornarjev iz Guantana-ma na Kubi. Potem se odpokličejo blizu Galvestona, Texas, in San Diega, Cal., zbrane čete.	/■ /
Castro spet rogovili,
Caracas, 2. jun. — Venezolanska Vlada izkuša doznati bivališče iz dežele prognanega prejšnjega predsednika Venezuele, Cipriana Castro. Vlada trdi, da je izvedela, da namerava Castro uprizoriti revolucijo proti upravi predsednika Gomeza.
Čudna nezgoda.
Seattle, Wash., 6. jun. — V Lake Washingtonu so našli truplo razposo-jevavca čolnov Johna Dalcerika, ki je slučajno padel v vodo, kakor je dognano. Prejkone bi se bil Dalcerik lahko rešil, ampak večja svota denarja v gotovini, kr jo je nosil v denarnem pasu okrog života, ga je potegnila na dno jezera.
Westmorelandskega štrajka preiskava.
Washington, 3. j up. — Te dni je kongresnik Wilson (premogar) predložil v zbornici rezolucijo za preiskavo štrajka, ki se nadaljuje po premogovem okolišu v okraju Westmoreland že čez leto dni. Rezolucija je bila izročena opravilnerriu ’ odboru in vršilo se bo zaslišavanje. Namen preiskave je, dognati, ali so premogovniški posestniki vzdrževali takozvani “peonage-sistem (nekako sužnost), ali so pre-prečali svoboden Vhod m izhod iz gotovih poštnih uradov, ter rešiti druga pereča vprašanja. Mnogo rudarjev iz dotičnih premogovnikov je odbor zaslišal, kakor tudi g. Wilsona. Zasli-šavanje se bo nadaljevalo, in potem omenjeni odbor določi, naj se li preiskava vrši ali ne.
PRED VOLITVAMI ZA DRŽAVNI ZROR.
V Avstriji bodo državnozborske volitve prihodnji torek, dne 13. junija.
Dobra vest.
Pittsburg, Pa., 5. jun. — Več plavžev Carnegie Steel - kompanije in Jones & Laughlin Steel-kompanije, ki so že dalje časa počivali, je zopet zaposlovalo. Veliko število ljudi je vsled tega spet dobilo delo. Znamenja za jekleno industrijo niso bila že mnogo mesecev tako dobra kakor sedaj.
Rudarska usoda.
Hancock, Mich., 3. jun. — John Wu-pio in Louis Johnson sta bila usmrčena, Oskar Woski in Oton Laatikat-men nevarno poškodovana, ko se je zrušilo kamenje v glavnem rovu Quincy-rudnika.
Poštna hranilnica v Chicagi.
Chicago, 111., 6. jun. — Iz Washing-tona je snoči dospela semkaj vest, da se dne 1. julija v chicaškem glavnem poštnem uradu otvori poštna hranilnica. Poštarja D. A. Campbella je vest. zelo razveselila, saj je že pred meseci izkušal napotiti generalnega poštarja Hitchcocka, ustanoviti v Chicagi tako banko. Ker v podružnih poštnih uradih nedostaje potrebnih shramb in denarnih omar, se poštna hranilnica začasno namesti v glavnem poštnem uradu, pozneje se pa služba razširi prejkone čez vse dele mesta.
Ustavitev dela, ne štrajk.
Vancouver, B. C., 5. jun. — Kačih 3500 tukajšnjih, stavbnih delavcev je prenehalo z delom pod okolnostmi, ki bi jih drugje označili s štrajkom. Ker pa je po nekem zaveznem zakonu štrajkanje prepovedano, se govori o ustavitvi dela, t. j. vsak delavec je posamezno naznanil, da preneha delati.
Vsi unijski tesarji praznujejo, a o-pekarski zidarji še delajo. Precenjeno je, da delo počiva na dveh tretjinah novih stavb. Cestnoželeznični uslužbenci in vozniki se nočejo pridružiti “ustavi dela”.
Štrajk v Clevelandu.
Cleveland, O., 7. jun. — 6,000 linijskih krojačev jv ostavilo delo. Pri tem štrajku gre baje, kakor je šlo pri onem v New Yorku pred letom dni, ne toliko za denar, kakor za priznanje unije. Boj bo bržkone dolg in srdit.
Juhuhu, morska kača je tu.
New York, 4. jun. — Potniki in moštvo parnika “Celtic” White Star linije poročajo, da so se peljali mimo strašanske pošasti, ki je najhitreje zasledovala krdelo mladih kitov. Nestvor je baje, dasi je bil videti povodna žival, imel kreljuti in se je časih dvignil iz vode deset čevljev in.više. Kiti in njihov zasledovalec so v nekaj minutah izginili izpred oči.
Zakladi v jezeru.
V Južni Ameriki leži jezero Guata-vita, kateri je bil svet kraj rodu Inka. Rekli so, da prebiva v imenovanem jezeru bog. In hodili so večkrat s čolni na jezero ter darovali svojeinu bogu zlato in drago kamenje, kar'so seveda potopili v vodi. Jezero leži deset tisoč čevljev nad morsko gladino in je zelo lepo. Poleg darov pravijo, da je rod Inka potopil v rečenem jezeru tudi svoja bogastva, ko so prišli Španci v deželo. Velikokrat so poskušali, da bi kaj dobili iz jezera, a vedno brez uspeha. Zdaj je pa prevzela neka družba osuševanje jezera in je našla že več popolnoma zlatih predmetov. Na dnu jezera je do trideset čevljev blata, ki mora hraniti veliko bogastva. Rod Inka je prvotni ameriški rod z zelo staro kulturo. Umetniki so bili zlasti v izdelovanju raznih predmetov in kovanju. Ko SO prišli skoro pred štiristo leti Spanci v Južno Ameriko, je bilo pleme Inka na vrhuncu svoje kulture. Španci pa so uničili vse in napravili iz prebivalstva prave sužnje.
— Katoliški list je prepotreben za vsak dom. Naročajte in priporpčajte “A. S.”, ki je edini slov. katoliški list v Ameriki. Le $1 na celo leto.
V GRADCU SLUČAJI KOLERE.
Cesar Franc Jožef zopet zdrav in delaven kot vedno.
Dunaj, 7. jun. — Volilno gibanje, ki od začetka ni vzbujalo mnogo zanimanja, tudi še danes ni preživahno, tako da bi vzbujalo, splošno pozornost. In vendar se bodo vršile državnozborske volitve že v 8 dneh. Še nikdar se niso vršile priprave tako malomarno, kakor topot. Do najnovejšega časa se razne stranke niso mogle zediniti niti glede kandidatov za razne volilne okraje. Nesložni so predvsem krščanski socialci, ki nimajo izza Luegerjeve smrti enotnega vodstva in prave discipline. Tudi med Poljaki ni prejšnje sloge, tako da se vrši volitveni boj v Galiciji prav čudno. Polsko kolo je razcepljeno v več skupin; pa naj se te sedaj še tako pobijajo, po volitvi se gotovo združijo v podpiranje vlade.
Dunaj, 6. jun. — Cesar je oporoko nadvojvode Ivana Salvatorja (Ivana Ortha) odpečatil, ko je nedavna proglasitev pogrešanca za mrtvega’zadobila končno veljavo. Vsebina oporoke je bila začasno naznanjena samo nadvojvodam. Objavi se pa oporoka vkratkem.
Z ozirom na razne slučaje kolere, ki so se pripetili v Gradcu in bili zaneseni iz Benetk, je minister notranjih zadev grof Wickenburg izdal o-krožnico na razne deželne vlade, v kateri se priporočajo stroge Varnostne naredbe, plasti je deželnim vladam naročeno, vse iz Italije, v prvi vrsti vse preko Benetk dohajajoče potnike imeti pod najstrožjim opazovanjem. V Gradcu je ukrenjeno vse, kar je mogoče, da se posamni slučaji tako osamijo, da se ^razširjanje kolere prepreči.
Trst, 6. jun. — Parnik “Saxonia” Cunardove proge, ki je doplul semkaj iz New Yorka, se nahaja v rokah zdravstvenega oblastva, ker se je na krovu nahajal bolnik, ki je kazal ko-lerosumne znake.
Bolnik je bil neki ogrski izseljenec iz Amerike, imenoma Bernis. Umrl je na vodi. Bakteriološka preiskava se vrši, in med tem je občevanje med ladjo in suho zemljo po pristanskih u-radnikih prepovedano. ‘Saxonia’ je odplula dne 18. maja iz New Yorka. U-stavila se je v Gibraltaru, Genovi in Malti, v katero zadnjo luko je doplula v petek. Bernis je šel na krov “Saxo-nije” z namenom, vrniti se v svojo domovino.
Cesar Franc Jožef zdrav.
Dunaj, 5. jun. — Cesar Franc Jožef spet opravlja svoje navadne posle in je zdrav, kakor se zatrjuje od uradne strani. Vladar je sprejel v gradu Schoenbrunn nadvojvodo - prestolonaslednika Franca Ferdinanda, kakor tudi skupnega ministra vnanjih zadev Aehrenthala in se je z gospodoma razgovarjal poldrugo uro. Raznašane govorice, da je razmerje med cesarjem in prestolonaslednikom napeto, se označajo kot iz trte izvite. Prav tako odločno se preklicuje govorica o slučajni namestitvi vladnika (regenta).
Bivšega nadporočnika Ad. Hofrich-terja, obsojenega odpošiljavca pisem s ciankalijem, je v ječi obiskala njegova sestra. Potem je imel več napadov besnosti in je skušal izvršiti samomor. Pa zastražen je najostreje.
Avstrija in Bolgarija.
Dunaj, 2. jun. — Skupni minister vnanjih zadev grof Aehrenthal se je posvetoval z bolgarskim kraljem, ki ■se je tu mudil nekaj časa. Car Ferdinand je prebil celo uro v živahnem razgovoru z voditeljem vnanje politike avstro-ogrske. Čeprav sta se raz-govarjala sama med sabo, se je vendar toliko razglasilo, da je bil sedanji položaj na Balkanu edini predmet razgovoru s posebnim ozirom na najno-vejše zadržanje ruske vlade nasproti Turčiji.
Velikanska slavnost v Rimu.
Rim, 4. jun. — Skoro milijon ljudi je prisostvovalo odkritju krasnega spomenika kralju Viktorju Emanuelu
II.	Slovesnost je bila zanimiva še pbsebno vsled tega, ker se je zajedno proslavila podelitev ustave po kralju Karolu Albertu leta 1848. Ta ustav« je še sedaj veljavna za združeno Italijo. Kralj Viktor Emanuel in kraljica Helena, kraljica-mati Margerita, ki se je prvikrat izza smrti kralja Humberta pokazala pri ’ kaki javni slavnosti, portugalska kraljica-mati Marija Pia, hči kralja Viktorja Emanuela, ter drugi člani kraljevske rodovine so bili navzoči. Na tisoče ljudi iz vseh italijanskih pokrajin je prihitelo k slavnosti. Število navzočih županov iz vseh mest in mnogih krajev je znašalo 8,000.
Spomenik je največji umotvor te vrste na celem svetu. Sfoji na levem delu kapitolinskega griča in gleda v osrčje Rima.
Slovenske novice.
— Kranjsko-slovenski dom v Pitts-burgu, Pa., je bil slovesno otvorjen dne 29. maja. V slavnostni paradi je bilo med drugim deset slovenskih Sokolov na konjih, osem podp. društev in mnogo gostov od blizu in daleč v vozovih in avtomobilih. Paradi je sledila otvoritevtdoma in zabava s plenom.
—* Slovenski politični klub so sklenili spet oživiti Slovenci v Clevelandu,
O., da se tako bolje organizirajo za volitve in spravijo kacega slovenskega kandidata v mestni odbor.
Vrl mož umrl.
V South Chicagi, 111., so v sredo pokopali telesne ostanke vrlega narodnjaka g. Antona Skala, ki je umrl v soboto za vnetjem slepiča po operaciji. Bil je član društva Vit. sv. Florijana št. 44 K. S. K. J. O njegovih zaslugah za naš narod sporoči morda kak dopis. Svetila rajniku večna luč!
Jolietski Sokol, pozor!
Velevkžno sejo ima Slovenski Sokol v Jolietu v nedeljo 11. junija zvečer ob osmih v svojih prostorih. Na sporedu je razgovor o udeležitvi Sokola na paradi dne Četrtega julija. Če je bila še katera seja Sokolova važna, bo gotovo ta. Zato pridite vsi, ki ste res sokoli! Na zdar! — Odbor.
Brezžično brzojavljenje.
Marconijeva mati je imela iznajditelja brezžičnega brzojava tako rada, da je moral spati do 18 leta v njeni sobi. Ker je bila sama izvrstna pia-nistinja, ga je pustila učiti godbo pri Rudolfu Trerrariju, a Marconi se ni učil rad godbe, marveč ga je veselila golj elektrika, kar njegovemu očetu ni bilo nič všeč. Še kot deček je pre-čepel cele ure na tleh in eksperimentiral z lesenimi aparati. Če ga je kdo vprašal, kdaj da se prične učiti, je odgovoril“Saj se učim.” Ko je bil 14 let star,'je enkrat rekel: “Dobro vem, česa se učim. Če se mi posreči, mi bodo v vsakem mestu postavili spomenik.” Nekoliko časa, predno je svojo iznajdbo naznanil svetu, so bili njegovi sorodniki v strašnih skrbeh zanj. Jedel ni, spal ni in ni nič govoril. Ponoči je skočil ves razburjen iz postelje in je relfel prestrašeni materi: “Danes ali nikoli!” Poklical je oskrbnika, ki mu je moral nesti aparate in puško na polje. Ko prideta pred neko goro, mu je naročil, naj se poda onstran gore in če bo čul, da aparat tolče, naj u-streli. Ko je nekaj časa minilo, je pričel Marconi manipulirati z aparatom. Kar poči strel. Marconi je zmagal, brezžično brzojavljenje je bilo iznajdeno.	„
Upor na Arabskem.
Hodrida, 2. jun. — Uporni Arabci v Assyru so vzeli glavno mesto Abho in ujeli 3000 turških vojakov, ki so tvorili mestno posadko. Uporniki so uplenili tudi 3 baterije in več težkih topov. i
Star ženin.
Muldrovv, Okla., 6. jun. — 92-letni farmar A. D. Dufton je tu vzel za ženo 24 let staro Rčbeko Jane Galoway. Dutton je vkljub svoji visoki starosti še vsak dan zaposlen na farmij Pravi, da mu jfe podaljšalo in očvrstilo življenje obilno uživanje boba ali fižola.
Vse je dobro, če je konec dober.
Ne smete obupati, če je videti vse proti vam. Bili so ljudje, ki so izgubili vse, celo vsako upanje, ko jih je naenkrat jasno obžarila sreča, da še je povrnilo zaupanje v samega sebe in z njim nova ljubezen do življenja in nova nada. Če vas nadleguje dolgotrajna bolezen, ki se upira vsem zdravilom, mkarte nikdar obupati. Če je bolezen prebavnih organov, pa še niste poizkusili Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina, ne obujajte. Poizkusite to zdravilo, ker je dostikrat ozdravilo baš take ljudi, ki so mislili, da je njihova bolezen neozdravljiva. Milo vam izpodbudi organe k delavnosti ter jih zajedno okre pi. Bržko prebavila zopet zaposlujejo, se vam zdravje izboljša. Uživajte to zdravilo ob izgubi slasti, ob nervoznosti, onemoglosti, malokrvnosti, zapeki, ščipanju in krčih, glavoboli, bolesti v hrbtu in vseh želodčnih ne-'prilikah. V lekarnah. Jos. • Triner, 1333-1339 So. Ashland Ave., Chicago.
Joliet, 111., 7. jun. — Prihodnjo nedeljo, dne 11. t. m., bode v naši cerkvi sv. Jožefa prelepa slovesnost prvega sv. obhajila za našo šolsko mladež' najvišjih razredov. Pri osmi sv. maš: pristopi prvikrat k mizi Gospodovi 33 dečkov in 26 deklic. Imena presrečnih obhajancev in obhajank so sledeča:
Dečki: Janez Agnič, Matija Butala, Martin Brunskole, Matija Bradeška, Nikolaj Crnkovič, Valentin Fajnik, Jožef Govednik, Frančišek Gospodaric, Anton Glavan, Jožef Korevec, Janez Kočevar, Anton Kostelec, Janez Kamnikar, Jurij Loparec, Janez Mušič, Anton Plese, Alojzij Piškur, Jožef Papež, Mihael Papež, Janez Rogina, Janez Stublar, Jurij Stonič, Karol Šušteršič, Janez Težak, Frančišek Težak, Frančišek Težak, Jožef Težajr, Jožef Tomac, Frančišek Turk, Janez Vrščaj, Jožef Videtič, Anton Žnidaršič, Frančišek Zagoda.
Deklice: Justina Bradač, Štefanija Bučar, Neža Fir, Marija Horvat, Margareta Jakša, Ana Kralj, Marija Kocjančič, Angela Kostelec, Katarina Lu-kanič, Roza Muster, Marija Malarič, Ana Mutz, Ana Mušič, Lujiza Ober-star, Marija Petrič, Marija Pirc, Marija Pazderc, Ana Prše, Doroteja Pleše, Elizabeta Stefanič, Marija Slobodnik, Marija Uremovič, Angela Uršič, Ana Vranešič, Marija Venišnik, Kristina Vergo.
nje postaje na tem svetu, to je do groba in molijo za pokoj njene duše. Na drugi strani pa ostali dobijo lepo pomoč od Jednote, ki jim olajša vsaj nekoliko bridko zgubo. Zatorej slovenske žene in dekleta v tej okolici, ne odlašajte s «pristopom v naše društvo in K. S. K. J.! Pristopite," dokler je še čas! Za majhne mesečne doneske si preskrbite za sebe in za svoje drage, kakor soproga, otroke, starše, ki so vam gotovo najdražje na svetu, lepo pomoč. S hvaležnostjo se vaš bodo spominjali ostali, ker ste skrbeli ^anje v življenju, in marsikatero hvaležno molitev bo v življenju opravil otrok za blago mamico, ki je tako ljubeče skrbela za njega še po smrti. To pa vse lahko dosežete, ako storite po zgledu pokojne Helene Rutar, da pristopite -v naše društvo sv. Ane in K. S. K. J., ki je najmočnejša slovenska Jednpta v Ameriki.
Društvo sv. Ane št. 123 dobro napreduje, kar je dokaz, da se naše Slovenke'dobro zavedajo, kako koristna so' društva in Jednota. Seveda jih je še precej, ki ne pripadajo k društvom, pa upam, da se kmalu pridružijo pod okrilje naše trdne matere K. S. K. J.
Z delom se je obrnilo zdaj na bolje, tako da;se naši možje in fantje zopet dan za dnevom ukvarjajo pod zemljo s črnim demantom. Žene imamo pa okoli doma sedaj tudi dosti poMa, ker je nastopil čas, ko v vrtih plevel rad raste.
■— Naša župnijska šola sv. Jožefa bo zaključila šolsko leto sredi prihodnjega tedna.
.— Binkoštni praznik se je pri nas prav lepo obhajal. Čisto' po staro-krajsko lepo so fantje pritrkavali na zvonove.
—	Miss Mollie Margaret Munich, sestrična našega č. g. župnika A. M. Kraschowitza, je letos z najboljšim u-spehom dovršila “High school” v Kankakee, 111., kjer živi družina Mu-nich splošno spoštovana. Jutri, to je, v četrtek zvečer bode imela naša učena in nadepolna rojakinja poslovilni govor na slavnosti v omenjenem zavodu.
—	G. Josip Koračili se je minoli teden 'poslovil od svojih mnogih znancev in prijateljev v Jolietu ter podal v staro domovino na svoj dom v Podreber pri Semiču, kjer ga željno pričakujejo njegova družina in številni sorodniki. Rojaku želimo srečno pot!
Naša naselbina dobro napreduje. Rojaki si pridno postavljajo svoja domovanja. Tako si tudi napravita naši dve društvi, namreč Postaja št. 19 Forest City in društvo sv. Barbare št. 23 K. S. K. J., večjo dvorano, ker je stara postala premajhna. Nova dvorana bo gotovo v ponos imenovanima društvoma in celi naselbini.
Dne 21. maja smo imeli v tukajšnji cerkvi sv. Antona prvo sv. obhajilo in birmo, izredno lepo slavnost; ker je bilo veliko slovenskih otrok pri sv. obhajilu in pri birmi, je bila slavnost še toliko večja.
Nekam daleč sem že zašla z mojim dopisom, in gotovo boste, g. urednik, mislili, da se nam ženskam res nikoli ne zmanjka besed. Zato sklepam ta dopis in sestersko pozdravljam vše članice in člane K. S. K. J., kakor vse ostale rojakinje in rojake širom Združenih Držav in v stari domovini. Am. Slovencu pa želim mnogo dobrih naročnikov in pot v vsako slovensko, hišo.	Josipina Hočevar.
•— Prihodnjo sredo, dne 14. t. m., bo velika parada v Jolietu, kakršnih je bilo še malo v tej državi. Parado prirede takozvani Grand Army Republic veterani, ki bodo imeli svoj letni sestanek letos prvikrat v tem mestu. Tu ostanejo tri dni. Pričakuje se jih na tisoče iz cele države. Seveda pride tem povodom tudi na tisoče drugih gostov v Joliet, da si ogledajo veličastno parado in se udeleže drugih slavnosti v Dellwood parku in drugod.
-— Letošnji ‘'Četrti'’ bode obhajan v Jolietu tako slovesno, kakor še nikdar poprej ne. Velikanska poulična parada bo najlepša točka slavnostnega programa. Vse mnogotere narodnosti v tem mestu so posebej povabljene k sodelovanju. Vse ceste, po katerih se bode pomikala ogromna parada, bodo najveličastneje dekorirane. Vse trgovine bodo tekmovale v dekodiranju svojih poslopij, in že se pripenjajo na hišnih pročeljih premnoge krasne in pestrobojne dekoracije,
•— V dolgotrajni in burni seji v ponedeljek zvečer je “Will County Trades and Labor Council” sklenil, da se delavske unije ne udeleže parade na dan 4. julija, češ, da bi udeležba pomenjala delovanje za “politi-kaše in druge” namesto za občinstvo.
— Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Gecan John, Jamnik Jožef, Kostelic Jakob, Podgornik Frank, Skutnik Janez, Tanko Imro.
Bridgeport, Ohio, 29. maja. — Cenjeno uredništvo! Upam, da mi dovolite malo prostora v priljubljenem listu, da sporočim javnosti razmere iz našega kraja?
Dne 4. maja je tukaj umrla Helena Rutar, rojena Kenig, doma iz vasi Kunce, Kočevsko. Pokojnica je bila stara šele 36 let, ko jo je pobrala neukrotljiva bolezen jetika. Tukaj zapušča soproga in štiri otroke, najmlajši še le tri tedne star, ter jedno sestro; v stari domovini žaluje za njo njena mati. Ker je bila pokojnica skrbna mati in zvesta katoliška žena, je bila tudi članica tukajšnjega društva sv. Ane št. 123 K. S. K. J. Ker je to prva članica društva sv. Ane št. 123, ki 6e je ločila za vedno od svojih sose-ster,.jej je društvo preskrbelo lep pogreb ter jej kupilo krasen venec v zadnje slovo. Društvo sv. Barbare št. 23. K. S. K. J. se je udeležilo pogreba s svojimi zastavami, da je bil sprevod še lepši, za kar se uljudno zahvaljujemo. Nobeno oko ni ostalo suho, ko smo se pri odprtem grobu poslavljali od ljube sosestre,, pošlednjikrat na tem svetu. Naj blagi pokojnici sveti večna luč; žalujočim ostalim pa izrekamo naše sožalje ob britki zgubi!
Tukaj je zopet lep dokaz, kako koristna so društva. Kako je lepo m ganljivo ob zadnjem sprevodu, ko sosestre spremljajo svojo članico do za.d-
Gilbert, Minn., 31. maja. — Cenj. g. urednik, prosim malo prostora v našem listu A. S., da naznanim našim rojakom, kako se imamo Slovenci tukaj.
Z delom gre tukaj jako slabo. Gil-bert-rudnik je popolnoma “zaštapal”; kakor pravijo, bo v tem rudniku delo ustavljeno več let. In ostali trije rudniki pa bojo- tudi slabo poslovali, ali pa še zaštapali, kakor se sliši. Potemtakem je veliko mož brez dela tukaj. Pa da bi vsaj tako bilo, da bi eni delali nekaj časa in potem drugi, tako da bi se vsaj preživljali; zdaj je pa že tako, da še oženjeni ne delajo, ki imajo tukaj svoj dom. Zatorej rojakom ne svetujem, sem hoditi dela iskat.
K sklepu pozdravljam vse rojake in rojakinje. Tebi, list, pa obilo naročnikov.	F. U.
Globe, Wisconsin, 31. maja.—Iz tega malega farmarskega okraja Vam pošiljam mal dopis, in ker nisem ravno daleč od kraja, kjer bivajo Slovenci, obdelujoč kmetije ali farme( namreč Gormans in Willard, Wis.), napisal bodem par besedi o njih. na kakem stališču so. — Izčiščene zemlje imajo že primerorha veliko, akoravno so'.se naselili šele pred dobrim letom, in tudi poslopja imajo urejena lepo. Zemlja je primeroma rodovitna, v to mi priča Sedaj spomlad, ko vse brsti in zeleni napram Minnesoti, kjer je še vse rujavo. Tukajšnji farmarji se pečajo največ tudi z živinorejo, zlasti s kravami za molžnjđ; prodajajo namreč takozvani “cream”, katerega delajo iz svežega mleka; tako so si tudi Slovenci nabavili že precej krav, da istotako delajo kupčijo. Da res, prav veselilo me je, ko sem zrl slovenske kmetije, tako lepo .urejene. Seveda, truda neizmerno, ali bodite prepričani, da ti znoji, ta trud bode obrodil stoter sad, ker Bog bo blagoslovil vaše sadeže, v to Ga prosim.
Pozdrav Vam, gospod urednik, in vsem Slovencem in Slovenkam po vsem svetu.	Leopold Stupica.
Johnstown, Pa., 30. maja. — Cenjeno uredništvo! Prosim, natisnite nam ta žalostni dopis v cenjeni list A. Sl.
Dne 22. maja je šel ml. Frank Špan zjutraj še veselo na delo in opoldan se je šel z drugimi tovariši kopat in usoda je hotela, da je utonil. Uposlen je bil pri National Radiatoier Co. Bil je mirnega značaja, komaj 16 let star, sploh vsem priljubljen, posebno pa v veliko in prvo pomoč žalujočim sta-rišem. Doma je" bil od Marije Zagorjem na Spodnjem Štajerskem. V A-meriko je prišel že pred štirimi leti in je ves čas opravljal raznovrstna dela, dasi še res premlad, pa vendar se je prizadeval z enim ali drugim poslom kruh slu|iti. Bil je tudi član dr. sv. Barbare j št. 8, spadajoče v Forest City, Pa. Pogreb je bil 24. maja pop.
'Člani kakor tudi pevci iz Franklina so se v polnem številu udeležili in mu zapeli tri žalostinke za slovo. Župnik dr. C. Kajič je imel lep nagovor^ in velika množica iz okolice se je udeležila pogreba in so izkazali svoje sožalje rajnemu in žalujoči rodbini. Njegovi sotrpini in sobrati so mu podarili krasne nagrobne vence z lepimi napisi: “Zadnji pozdrav sotrpinov”, in “Žalujoči bratje.dr. sv. Barbare”. Črna peta maša se je brala za rajnega v petek dne 26. maja. Naj mu bo lahka tuja zemlja, naj v miru počiva in večna luč mu naj sveti! Da se spet vidimo nad zvezdami!
Dne 29. maja popoldan smo imeli tukaj strašen naliv in točo. Grmelo, bliskalo in treskalo je, tako, da smo mislili, da bo sodni dan. Toča je po vrtih in drevju napravila mnogo škode.
Kar se dela tiče, je prav po slabem, ker se komaj po dva dni na teden dela; čez polovico delavcev pa sploh nobenega dela nima. Kedaj bomo vendar že kaj boljšega učakali v tej obljubljeni deželi?
Pozdrav vsem čitateljem A. Sl.!
Naročnik.
kih milosti ob priliki prihoda častitega gospoda; pa je že boljši. Bog mu ohrani in dodeli vedno ljubo zdravje!
In kaj naj pa o farmi poročam? Da je bila lani huda suša, to je že stara pesem in letos je pa preveč dežja bilo do sedaj, za naprej pa ne vem. No, pa se lahko še obrne, da bo dobro in to upamo, če nas upanje varalo ne bo.
Pozdrav vsem katoliško vernim Slovencem in Slovenkam po vsem širnem svetu, ne pa odpadnikom in socijalistom; te pa le pomilujem. Vam pa, g. urednik, obilo napredka.
Marija Toleni.
Tower City, N. D., 27. maja. — Dragi list! Tu ti pošiljam en dolar kot naročnino za drugo leto. Tebe, A. Sl., najrajši berem, ker prinašaš dosti izbranih novic od vseh strani sveta.— Tukaj v Severni Dakoti sem že štirinajst let, pa toliko dežja ni padlo maja meseca še nikdar kakor letos. — Zdaj je setva že dokončana, samo lan še nekateri sejejo. — S pozdravom ostanem Vaš naročnik
M. E. Vivoda.
Minneapolis, Minn., 4. jun. — Dragi g. urednik Am. Sl.! Prosim malo prostora v našem cenjenem listu za teh par vrstic.
Tukaj nas je prav malo ^Slovencev, in še ti smo vsi raztreseni, eni S., drugi N., tako da se malokedaj skup zberemo in nam ni mogoče, kakšno društvo napraviti, eni so že pri društvu, eni so pa že prestari, tako da bomo težko kedaj imeli slovensko društvo. Naši rojaki se nič ne naselijo tukaj; če kak pride, pa spet gre. Kar se dela tiče, nismo nič kaj preveč gizdavi ž njim, je precej ljudi brez dela. Vreme smo imeli že precej toplo, do 90 stopinj.
K sklepu pozdravljam vse čitatelje Am. Slovenca, in g. uredniku želim veliko novih in dobrih naročnikov. Z Bogom!	J- Strauss.
Portersville, California, 25. maja. — Dragi urednik A. Sl.! Prosim malo prostora v našem cenjenem listu, da tudi jaz malo priobčim, kako se mi imamo. Tukaj pri nas je dela dosti, in delo se tudi dobi, kateri hoče delati na farmi. Kar nas je Slovencev, smo večinoma preobloženi z delom. Zdaj je malo bolj težko delo, ker smo začeli pšenico žeti in mlatimo; nekateri tudi v krmi delajo. Plača je po dva dol. in pol na dan in “košta”. Dozdaj še ni bilo velike vročine. Sedaj vam ne morem več naznaniti, kako se mi tukaj imamo. Želim vam prihodnjič, kaj več.	John M. Simonich.
Richmond, Minn., 5. jun. — Tukaj je bilo meseca aprila prav suho, meseca maja pa smo dobili dosti dežja, in tudi junija je skoraj vsak dan dež, tako da je zdaj dosti mokro in vse dobro kaže na dobro leto.
Naznanjam, da je dne 19. maja u-mrl moj svak John Jakša, rojen v Gorenjcih, hišni pridevek Geltnar, občina Kot, fara Semič. Tu je živel na Boldspringu. Pred njegovo smrtjo sem bil po telefonu poklican k njemu in sva se še nekoliko pomenila. Ko m se za nekaj minut oddaljil po o-avkih, je med tem izdihnil. Pokoj-k je rad hodil v cerkev. Zavarovan bil pri nekem nemškem društvu za 00, ki jih dobi njegova žena. Prosim ,e njegove brate in sorodnike, naj se i spominjajo z molitvijo.
Lepo pozdravljam vse bralce in •alke Am. Slovenca.
John Kraker.
Tioga, Wis„ 4. jun. — Vesela dneva sta bila za tukajšnje Slovence zadnji niajnik in prvi junij, ko je prihitel v našo sredino na \Y illard častiti gospod Kranjec iz So. Chicage, da smo zamogli prejeti sv. zakramente in imeli priliko slišati božjo besedo v svojem maternem jeziku. Blagi gospod nam je govoril o naši sveti veri, da naj ji ostanemo vedno zvesti, ker le ona je edina prava in zveličavna, in sveta katoliška cerkev je prava nevesta Kristusova, ktere vse sovražne sile nikdar premagale ne bodo. Svaril nas je pred sovražniki svete vere, med kterimi so žalibog tudi Slovenci. Res žalostno, da se med našim vernim narodom nahajajo take verske izdajice, ki pa bodo kmalu postale tudi narocj-ne izdajice, če že niso. Ne poslušajte jih, bežite pred njimi in vrzite proč njihove svobodomiselne časopise, ki vam jjočejo iztrgati najdražji biser iz vaših src — sveto vero.
Častitemu gospodu se iskreno zahvaljujem v imenu vseh tukajšnjih Slovencev in Slovenk, in že lihi, da bi ga ljubi Bog ohranil še mnogo let srečnega in zdravega v vinogradu Gospodovem, in da bi kaj kmalu prišel zopet v našo sredo, kar nas bo vS' srčno veselilo.
Naj. omenim tudi, da je društvo Svete Družine pristopilo z novimi znaki k mizi Gospodovi ob tej priliki. Po sveti maši so pa izbrali pravi prosjor ža bodočo cerkev, ki bo-stala na Wil-lardu na lepem prostoru blizu železni ške postaje. Kakor čujem, jo mislijo začeti kmalu delati.
Ob tej priliki- se tudi srčno zahvaljujem spoštovani in cenjeni Lunka-tovi družini na Gormansu za prijazno naklonjenost, izkazano meni in naši družini z željo, da naj ljubi Bog povrne!
Spoštovani in za vse dobro vneti rojak, ki je tudi pri cerkvenem in šolskem bdboru, g. Frank Lesar na Gormansu je bil nekaj obolel, da mu ni bilo mogoče se z nami vdeležiti red-
vensko faro sv. Družine. Mr. N. E. Foster, večkratni milijonar, nam je dal 40 akrov zemlje v namen, da jo damo na srečkanje, da si tako pripomoremo za cerkveno blagajno, da si zgradimo malo cerkev. Naša fara je inkorporirana po državni postavi. Za cerkveni odbor so bili izvoljeni: Ignac Česnik, tajnik, in Frank Lesar, blagajnik, in trije cerkveni odborniki. Naši tiketi za srečkanje za 40 akrov zemlje bodo se začeli v kratkem raz-prodavati po 50 centov vsak tiket. Zatorej prosim rojake, da si vsak oskrbi vsaj en tiket. V kratkem bodem bolj natanko poročal, kje da lahko vsak tiket vdobi.
Pozdravljam vse rojake, in rojakinje. Tebi, Am. Sl., želim obilo napredka.
Ignac Česnik, tajnik fare sv.
Družine v Willardu, Wis.
Willard, Clark Co., Wis., 5. jun. — Dragi g. urednik! Prosim, priobčite dopis v Am. Si. iz naše slovenske far-marske naselbine, da rojakom sporočim novice od tukaj.
Vreme je še zmiraj deževno. Trava je uže čez 2 čevlja visoka. Botra štor-kla je bila pridna zadnji mesec. Tri nove naseljence so krstili zadnji teden. Osrečeni so bili: Koščakovi, Bajukovi in Bukovcovi.	j
Zadnji teden nas so obiskali častiti g. John Kranjec, duhovnik iz South j Chicago. Bili šo pri nas tri dni. Imeli smo sv. mašo dvakrat. In smo imeli tudi priložnost, opraviti velikonočno spoved. Mislim, da nas je bilo čez 70 Slovencev in Slovenk pri spovedi in pri sv. obhajilu. Kako veselo in lepo je bilo slišati častitega g. duhovna, ko so pridigovali v slovenskem jeziku, je samo umevno. Častiti g. so rekli, da niso mislili, da smo mi naseljeni v tako lepem kraju. In tako jih je ta kraj zanimal, da so šli peš eno miljo, da si ogledajo, kako slovenski pijonirji gradijo hišo rojaku Martinu Kokah Kar prehvaliti niso mogli, ka ko se lepa črna zemlja razprostira po naši okolici. Obljubili nam so, da nas obiščejo ob priliki. Martin Kokal se č. g. lepo zahvaljuje, da so ga oni prvi obiskali v njegovem novem domu na njegovi farmi. In tudi zdolaj podpisani se č. g. John Kranjcu iz srca lepo zahvaljujem v imenu cele slovenske fare sv. Družine v Willard, Wis., da nas so obiskali in razveselili v tako oddaljenem kraju, in želim, da nas še večkrat obiščejo zdravi in veseli.
Slovenci na Willard in Gormans smo ustanovili pred par meseci slo-
Metlika, Dolenjsko, 19. maja. — G. urednik “A. S.”! Gptpvo bo zanimalo rojake tudi'v Ameriki o razmerah v našej okolici, ker je težko najti hišo, posebno na kmetih, da bi ne imela koga svojih v Ameriki .Vsak fant, ki nekoliko odraste, se že .spravlja v Ameriko ali pa kam drugam po svetu. Doma na Kranjskem ni več kruha kot so ga imeli še preobilo naši očetje, ki
so si doma pridelali vsega, kakor poje stara pesem:
Sira, vina, mesa — slanine,
kaj še več češ brate od mene?
Tega danes naš kmet zares nima doma dovolj. Odkar je belokranjski kmet opustil rodoljubje in je začel kupovati črno obleko od čifutov ter z isto začel nadomeščati stare že sve-tovnoznane “belokranjske breguše”j odkar so Ravnačanje opustili svojo domačo obrt in so prenehali delati kolesa za leseno os na “osem špic”, ker je mladičem bolj dopadel voz “na mi-terle”; in odkar so se stare šege ljudstva zamenjale z novimi ni več doma kruha za našo mladež; ni več obleke, ker se premalo lanu in konoplje poseje, pa še to kar posejejo jim toča stare na njivi, če pa še toča prizanese in druge uime, pa spet ni nič, ker nima kdo presti in prirejati platna. Ženske in revni starčki, ki so še doma ostali, morajo delati na polju in pri živini, mesto krepkih fantov, ki so si šli drugam sreče iskati — v Ameriko. Za to pa ni časa za prejo in belenje platna in ni drugače, mora se kupovati ''Janezovo” črno platno ža obleke, ki pa itak ne potrpi nič. Enkrat ga obleče kmet in gre v lozo z “lepo” obleko, ko pride iz loze na plan, pa bi najrajše vse slekel in vrgel v gra-(Nadaljevanjc na 5. strani.)
A. NEMANICH, preds.
M. GRAHEK, tajnik.
S. OLHA, blag.
Slovenian
Liquor
Co.
GLAVNICA $50,000.00.
Ustan. in inkorp. leta 1910
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
4»
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo.
Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmu!
. ' X
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino.
“Severov Želodčni Grenčec mi je povrnil slast in očvrstil zdravje,” nam je pisal g. Frank Teropsič, Forth Smith, Ark. “Priporočam ga vsakomur, ki trpi na želodčnih nerednostih.”
Kar boste jedli, Vam tekne
in koristi, ako boste pred jedjo užili popitek leka
Severov
Želodčni
Grenčec
Krepi slaboten želodec.
Nareja zdravo slast.
Podpira prebavo.
Prepreda zapeko.
Povrača izgubljeno moč
okrevancem.
Cena steklenici $1.00.
Ali ste nervozni?
Hitro razdraženi? Razburjeni? Ali vas malenkosti strašijo? Ali hodite počivat in vstajate utrujeni? Nič vam tako zelo ne pomore, nego
Severov Nervoton
Izkoreninja nepriliko, teši razdražene živce, krepi živčni ustroj in zagotavlja pokojno, telo poživljajoče spanje.
Cena $1.00.
Da je nebo prepozno?
Obistne neprilike utegnejo ostati dolgo časa neopažene za bolnika, dokler se ne razvijejo resne stopnje. Da o-hranite obisti zdrave, uživajte
Severova Zdravila za obisti in jetra
To je pravo zdravilo za bol v hrbtu, jetrno obolenje in slabotne obisti. Ne-rednosti v vodnih izločilih se odpravijo po delovanju tega leka.
Dvojni steklenici 50c in $1.
Vedno kupujte samo Severovih Zdravil. Lekarniki in trgovci z leki jih imajo na prodaj. Ne vzemite nikdar drugih zdravil. Če ste v dvomu glede svoje bolezni, pišite na naš zdravniški oddelek.
W. F. Severa Cc. cVs
\
KRANJSKO.

i drugi (oče, mati itd.) prosil na kateri-' sibodi način za tak dopust pri vojakih
—V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne
12.	maja 17 Slovencev in 14 Hrvatov;
13.	maja 12 Slovencev. Iz Amerike sč je vrnilo dne 12. maja. 24 Hrvatov, a 13. maja 11 Slovencev in 140 Hrvatov.
—Belokranjska železnica. Ljubljanski “Slovenec” tz dne 20. maja piše: Kakor čujemo, bodo dela za belokranjsko železnico razpisana do septembra.
—	Novi most v Črnomlju bo prava krasota Belekrajine, vreden, da ga bodo hodili ljudje oddaleč gledat. V višini mestnega trga se bo v enem loku izpenjal čez Dobličanko, tako, da bosta obe cesti pod njegovim obokom. To bo največji betonirani most v alpskih deželah. Z delom se je že pričelo. Prošli mesec sta bila v Črnomlju deželni odbornik dr. Lampe zaradi odkupa sveta in stavb, nadsvetnik Klinar, ki je dela vpeljal. Most bo do jeseni gotov.
—	Vinogradi okoli Metlike uničeni. Iz Metlike 18. maja: Danes po Radoviči in okolici toča vse potolkla, trta popolnoma uničena, ljudstvo obupano, pomoč nujno potrebna.
—	Silna nevihta. V četrtek 18. maja je bil dan nesreče za krško in le-skovško faro. Toča je popolnoma uničila štiri petmke vinogradov, in to: Brezovska gora, Reber, Selce, Volov-nik, Libelj, Ivandol, Golek, Straža, Strnorebro, Nemška vas, Dunaj, Mla-devine, Nemška gora, gorice v leskov-ški fari. Zdrave so ostale Veniše, deloma Loke, Tršljavec, Osredek in male gorice, ležeče proti Raki. Od krške fare je ohranjena le Trška gora. Poleg tega je poražena vsa strn, katera se je morala pokositi, kakor tudi krompir, fižol, koruza, kolikor je že vzklilo. Lansko leto bolj malo kruha, vina nič, in letos ta grozna nesreča! Povsod le revščina in žalost, pomoč nujno potrebna.
—	“Glavna” posojilnica pred porotniki. V prvih dveh dneh meseca junija so se z manipulacijami “Glavne" posojilnice bavili ljubljanski porotniki. Pred porotnike so prišli: Dr. Matija Hudnik, odvetnice v, Ljubljani; Leon Rogel, posojilnični uradnik; Franc Knific, knjigovodja; Franc Jošt, uradnik; Jožef Maček, posestnik in gostilničar; Josip Turk. veleposestnik in ljubljanski deželni poslanec; Josip Čad, posestnik; Anton Putrih, posestnik in lesni trgovec. — Deveti obtoženec Franc Hren, posestnik in svetnik trgovske zbornice, je pa nedavno umrl. Izid obravnave nam še ni znan.
—	Višnjegorska požarna bramba se je povodom, občnega zbora predkrat-kim na novo preorganizirala in se za tri četrtine pomnožila, tako da šteje danes čez 50 članov, ki so vsi uniformirani. Načelnik je mestni župan g. Perko, podnačelnik pa g. A. Zavodnik, blagajnik je g. Bregar, tajnik g. Al. Sevšek. Za finančno stran se je zlasti potrudil g. M. Perušek, kovaški mojster iz Višnjegore.
—	Uspeh slovenskih Sokolov. Na mednarodni tekmi v Turinu so slovenski Sokoli izvojevali vsemu slovenskemu narodu čast in slavo. Dosegli so sijajen uspeh, ki navdaja s presrč-nim veseljem in s ponosom vsakega zavednega Slovenca. Sesti medna^ rodni gimnastični turnir se je končal s sledečim vspehom: prvi Čehi, drugi Francozi, tretji Italijani, četrti Slovenci, peti Luksemburžani, šesti Belgijci, sedmi Hrvati, osmi Rumunci. Za velikanski napredek slovenskega sokolstva ima največje zasluge dr. Murnik.
—	Novakova dedščina. Ljubljanski “Domoljub" z dne 18. maja piše: Znana Novakova dedščina, s katero se pa bržkone nihče ne bo kdove koliko o-koristil, gotovim krogom še sedaj ne da miru. Dasiravno smo svojedobno natančno popisali, kaj je na vsej tej stvari in tudi povedali, kam naj se vsak obrne, kdor kaj ve natančnega o Novaku in njegovih sorodnikih, vendar skoro vsak dan dobivamo najrazličnejša vprašanja in naznanila novih sorodnikov. Najbolj čudno pa je, da izvirajo vsa ta pisma od enega človeka, ki pod različnimi imeni in za razne osebe na raznih notranjskih poštah (Borovnica, Rakek, Cerknica, Begunje, Starj trg, Travnik) oddaja pisma. Sodimo, da tu nek nepoklican človek (imena za danes še ne priobčimo) na škodo revnih ljudi kuje masten zaslužek, in.vsled tega resno svarimo pred takimi limanicami.
—	Prva cesta v Kranju električno razsvetljena. V Kranju/so dozdaj svetile zgolj petrolejke po cestah. Dne
17.	maja so pa zažarele v Kranju na cesti mimo Zvezde proti pokopališču električne žarnice, ker se jo je zavezala razsvetliti gospa Marija Mayr.
—	Dopusti vojakov na žetev. Vojno ministrstvo in ministrstvo za deželno brambo sta odredili, da smejo prosit za dopust za dela na domačem posestvu le vojaki sami in to ustmeno pri raportu. Ni pa dovoljeno, da bi kdo
se nahajajočega sorodnika.
—	Raba slovenskih krajevnih imen v uradih. Kakor znano, je kranjski deželni zbor sklenil, da se morajo vsepovsod, tudi v nemških dopisih m poročilih rabiti le pravilna slovenska krajevna imena, kakršna rabi ljudstvo. Nemške in pokvarjene spake se morajo brezpogojno povsod izključiti. Najvišje administrativno obla-stvo, c. kr. upravno sodišče na Dunaju, že vpošteva te slovenske narodne zahteve. V neki razsodbi iz zadnjega časa rabi n. pr. le imena: Grosuplje, Mirna peč, Češnjica, dosledno vseskoz. Tako je in mora biti in to bomo zahtevali od vseh,_ zlasti nižjih državnih uradov — piše ljubljanski “Slovenec”.
—Stoletnica velikega požara v Kranju. Dne 18. maja je bilo 100 let, odkar je požar uničil skoro polovico mesta Kranj ter ste postali žrtvi ognja tudi sosednji vasi Huje in Klanec. O-genj je posebno poškodoval mestno farno cerkev in mestno hišo, kjer so zgoreli važni zgodovinski akti.
—	“Matica Slovenska” je imenovala na zadnjem občnem zboru svojim čast nim članom velezaslužnega znanstvenika g. prof. Maksa Pleteršnika. V ta namen mu je izročila “Matičina" deputacija dne 11. maja izvirno diplomo, ki jo je izvršil akademičm slikar g. M. Gašpari.
—	40 letni jubilej. V Šmihelu pri Novem mestu so dne 2l. maja obhajali štiridesetletni jubilej g. monsignorr ja Antona Peterlina. V letu 1907. je g. župnik A. Peterlin obhajal slovesno z,ato mašo. Za njegovo visoko starost 78 let, je g. župnik zelo-čvrstega zdravja.
—	Poročil se je 17. maja g. dr. Jakob Doljan, c. kr. sodnik in sodni predstojnik v Postojni, z gospo Antonijo Dev, vdovljeno Eggenberger, hišno posestnico v Ljubljani.
—	Prva čevljarska pomočnica, katera se je izučila pri K. Hinterlechner-jevem nasl. čevljarskem mojstru g. Antonu Trtniku v Ljubljani, Francovo nabrežje 21, je gospodična Jožinka Kapele. Prestala je svojo učno dobo in napravila za poskušnjo v navzočnosti čevljarskih mojstrov gg. Al. Erjavca, M. Oblaka, Al. Polanjkota, Gačnika in pomočnika Leop. Franka krasne ženske čevlje. Izpraševalna komisija dala ji je z dobrim uspehom red. Da bi se do sedaj bila posvetila čevljarskemu obrtu, kateri je zelo naporen, kaka ženska, to se do sedaj ni pripetilo ne na Kranjskem in ne v obližju iste, da, morda celo v celi širni Avstriji. — Gospodična Jožinka Kapele je jako izborna in marljiva delavka, pa saj ni čuda, izučila se je poleg starega 611etnega pomočnika g. Ignacija Franccljna, kateri dela v eni in isti hiši že čez 32 let.
—- Smrtna kosa. V Ljubljani je U-mrl kamnoseški mojster in hišni posestnik Ignacij Čamernik, star 56 let. —Istotam je umrl 13. maja poštni poduradnik Jakob Skala, rojen 1. 1863. v Semiču, pristojen v Ljubljano; zvečer se je zgrudil na tla, ker se mu je vzdignila kri, in je bil takoj mrtev. — V deželni bolnišnici je umrl bivši trgovec Jožef Višner. — V Zg. Šiški je umrl kovaški mojster g. Lovro betina, star 29 let. — V Ljubljani je umrl g. Franc Mirt, star 60 let. -— Na Krizu pri Kamniku je umrla ga. Katarina Lukan, posestnica. —- V Ambrusu je umrl g. Karol perk, bivši nadučitelj v Mirni peči. —• V Kranju je umrla dne
18.	maja ga. Ana Štempihar, soproga advokata dr. Valentina Štempiharja, stara 51 let. Drugo jutro je pa umrla njena mati ga. Ana Jugovič, stara 75 let, bivajoča v isti hiši.
—	Pokojni Fran Hren, ki je umrl v Ljubljani dne 12. maja v starosti nad 70 let, je bil znan po vsem Slovenskem. Bil je v prejšnjih letih župan v Begunjah na Notranjskem in eden najvplivnejših političnih prvoborito-ljev.
—	Pri padcu se nataknil na kol. Dne
10.	maja se je ponesrečil 60 let stari posestnik Mustar v Kompoljah pri Dobrepoljah. Odšel je okrog 10. ure dopoldne v gozd. Ker ga zvečer ni bilo domov, so ga šli iskat in ga dobili okrog 10. ure ponoči v groznih bolečinah. Nataknil se je menda vsled padca na kak kol ali odlomljeno mlado drevo in si predrl trebuh, da so mu izstopila čreva. V takem položaju je ležal celi dan v najhujšem dežju v gozdu brez pomoči. Sicer je bil še pri zavesti, ko so ga prinesli domov, a zdravniška pomoč je bila vsled na-stopivšega vnetja prepozna in je moral umreti; zapustil je več otrok.
—	Z * britvijo si je trebuh prerezal 60 let stari gostilničar Franc Perz v Lienfeldu na Kočevskem. Umrl je v silnih bolečinah. Zapušča vdovo z o-smimi otroci.
—	Uboj pri Kranju. V ponedeljek
8.	maja je prišel posestnik Ivan Barle z dvema tesarjema istega imena — Ivan’Eržen — v gostilno Ivana Ja-kovea v Lužah pri Kranju. Tam so dobili posestnika Jožeta Prešerna tudi
iz Luž. Nastal je med njimi prepir, in temu je'sledil tudi pretep. Gostilničar je ločil pretepače, Prešerna obdržal v gostilni, ostaje pa odslovil. Toda predno so Barle in oba Eržena odšli izpred gostilne, se je iztrgal Prešeren gostilničarju iz rok in napadel nasprotnike s prazno steklenico od piva. Nastal je zopet pretep, med katerim sc potisnili Prešerna zopet v gostilniško vežo. Tam je pograbil I.van Eržen za nož in ga zasadil Prešernu v prsa. Smrtno ranjen je padel ta na tla in v par trenutkih umrl. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Šenčur, Eržana pa so izročili sodišču v Kranju.
—Bojaželjni naborniki. V .neki gostilni v Novem mestu so pili različni fantje, ki so imeli tisti dan nabor. Med nje sta prišla tudi oba hlapca, Jakšetov in Košakov, ki sta vobče zelo mirna in dostojna fanta. Nek Škrl čevljarja sin, ki se postavlja časih tudi v uniformi meščanske gardne godbe, je pa mislil, da izgubi kaj na svojem dostojanstvu, če pije v isti sobi s hlapcema in je začel rogoviliti. — Pri tem je zagnal kupico enemu v glavo, da mu je zadaj na glavi vse prebil in so dotičnemu komaj ustavili kri. Ta Škrl je znan kot pretepač. — Pri naboru v Trebnjem se je pa Martin Papež, ki hodi na delo, kjer ga dobi in ki je bil že opetovano zaprt, pred komisijo tako nedostojno obnašal, da so ga na mestu kaznovali. Tedaj se je pa uprl orožnikom in jih zmerjal, da so lumpje, smrkavci, svinje, ušivci itd. Tudi ni hotel nikamor iti. Ko so ga dobro uklenili, je šel nekaj časa z o-rožniki, potem pa se je vrgel na tla in je bil okoli sebe z rokami in nogami. Nazadnje so ga trije orožniki le spravili v zapore okrajnega sodišča, ki so seveda od Trebnjega precej oddaljeni.
—	Drago spanje. Dne 9. maja, ko je bil v Šmarju pri Škofljici sejem, je šel posestnik Ivan Virant v neko ta-mošnjo gostilno, kjer je popival pozno v poč. Ob 2. ponoči je šel nato spat precej vinjen v hlev, drugi dan pa je opazil, da mu manjka 120 K. O tatu ni sledu.
—	Goljuf. Dne 4. maja je prišel 30 let stari Josip Perko iz Rašice pri Kamniku k mizarju Mihaelu Mivšlju v Zeleni jami v Ljubljani in ga opeharil na račun svojega brata za 16 K. Jerko je sodnijsko odpuščen podčastnik in se potika po ljubljanski okolici, kjer je izvršil že več goljufij.
Topolah, pa tudi v okolicah proti Kostrivnici; vinogradi so v teh krajih za par let uničeni.
Samomora. V Dolu pri Sv. Križu tik Slatine se je dne 16. maja obesil nekdaj ugledni prevžitkar Rok Kovačič. Več let je bil že na umu bo-lan- — Ustrelil se je v Pulju prostak 87. pešpolka Jožef Šešerko.
Na Bregu pri Ptuju je v nedeljo
15.	maja zjutraj 50 let stari Dobaj grozovito razmesaril svojo 181etno ženo, rojeno Frank, 'ki je postala nezvesta m ni marala za njega.
—	Vzgoja v šulfereinskih šolah.
Pod tem naslovom piše mariborska “Straža” takole: Znano je, da postavlja šulferein svoje šole na Spod. Štajerskem v prvi vrsti za slovenske otroke. Slovensko mladino hoče potujčiti, napraviti hoče iz nje fanatične nemškutarje, ki bodo cel® življenje sovražili in zaničevali slovenski rod in slovenski jezik. Temu namenu odgovarja cela vzgoja na šulfereinskih šolah. Če prideš v tako šolo, zapaziš takoj na hodnikih vse polno kričečih napisov, na primer: “An dich, du deutscher Knabe!” Ali drugi:	“An dich, du
deutsches Maedchen!” — Zraven pa sledi cel slavospev na nemško kulturo iil jezik i. t. d. Otroci vse radi verujejo, kar vidijo in slišijo. Zato so kmalu prepričani, da so Nemci. To tudi vsakemu povejo, kdor jih vpraša: “Naši stariši so slovenski, mi smo pa —taič!” Po hodnikih vidiš tudi fotografije vseh šulfereinskih šol, zloleite v obliki hrasta. Temu pravijo: “itii--fereinski hrast.” Kot pozdrav je bil na neki šoli oficielno uveden — ‘Heil!’ Posamezni šolski predmeti se redno porabljajo v to, da se vtepa naši slovenski deci nemškutarija v glavo. Pri lepopisju se vadi deca pisati: “Rede deutsch!” Pri pevski uri pojejo: “Ich bin ein deutscher Knabe!” ali: “Ich bin ein deutsches Maedchen!" Potem zapojejo kak gornještajerski jodler: "Hola-di-e-di-e”. Naših milih slovenskih pesmic otrok v šoli nikdar ne sliši. Pri risanju rišejo prusko trobojnico. Svinčnike rabijo take s pruskimi barvami. Učitelji radi vidijo, da si pripenjajo otroci vsenemške znake. Nekateri učitelji tudi sami nosijo Suedmark-znake v šoli. In taki naj deco vzgajajo v patriotičnem duhu! Iz zgodovine se morajo otroci jako natanko učiti o starih Germanih. O Slovencih pa čujejo k večjemu kako zaničljivo opazko. Tako je rekel na neki šoti učitelj: “Rajši grem1 z Nemci v pekel, kakor s Slovenci v nebesa!” Vsled konferenčnega sklepa se otrokom zabiča: Vi ste na nemški šoli, torej morate povsod in zmiraj nemško govoriti. Razume se, da se slovenski ne učijo popolnoma nič. \Še brati in pisati ne! Tako se čisto metodično iz slovenske dece fabricirajo hemšku-.tarski renegati. Šulfereinske šole so za Slovence na Spodnjem Štajerskem velika nevarnost. Že dosedaj jih je 24. Zidajo pa še vedno nove, n. pr. v Peklu pri Poljčanah. Leto za letom se po več tisoč otrok odtrga od slovenskega roda.
—	Slovenec diplomiran na trgovski univerzi v Kelmorajnu. Dne 18. maja je bil na glasoviti univerzi v Kelmorajnu z odličnim uspehom diplomiran prvi Slovenec g. Franjo Korošec, celjski rojak.
—	Toča na Blanci in pri Rajhenbur-gu. Dne 18. maja popoldne je toča pobila več katastralnih občin pri Raj-henburgu in na Blanci. Hudo je klestila toča po Velikih Rofenah, zlasti
—	Čudež na Koroškem. V obmejni občini Št. Janž na Mostiču s6 našteli leta 1900 le 54 Slovencev poleg 1919 Nemcev, pri lanskem ljudskem štetju pa so vendar morali izkazati 227 Slovencev poleg 1907 Nemcev.
—	Iz najkrasnejših slovenskih postojank na Koroškem je občina vern-berska ob jezikovni meji ob Dravi blizu Beljaka. V občini, ki je v slovenskih rokah, so naseljeni poleg kake stotine Nemcev tudi Čehi. Uspeh zadnjega ljudskega štetja je jako zadovoljiv in svedoči o lepem napredku. Našteli so s slovenskim občevalnim jezikom 1673 oseb (1. 1900. le 1351), z nemškim 652 (1900. 1. 896) s češkim 27 in 15 Nizozemcev.
—	Nabor v Celovcu. Pri naboru v Celovcu dne 16. maja je bilo izmed 186 fantov iz občin Št. Peter pri Celovcu, Trdnjavas, Pokrče, Grabštanj, Gospa Sveta, Otmanj in Št. Tomaž potrjenih samo 37. To so same nem-škutarske občine!
—	Naj višje odlikovanje. Presvetli cesar je podelil stolnemu kapitularju in članu koroškega deželnega šolskega sveta, mil. g. dr. Jožefu Somerju, red zlate krone tretjega razreda. Odlikovani je Slovenec.
—• V koroški deželni kulturni svet je poklican tudi Slovenec g. Fr. Muri, bivši deželni poslanec na Jezerskem.
—	Ustrelil se je 12. maja zjutraj ob 7. uri na svojem vrtu Jožef Just, posestnik, gostilničar in tovarnar pušk v Borovljah.
—	Bivši deželni glavar grof Goess je dne 15. maja umrl.
polnoma neudeleženo osebo. Ranjenca so na Azorskih otokih oddali v bolnico, Čeligoja pa takoj po prihodu parnika v Trst izročili policiji.
—	Ribolov v Jadranskem morju. Glasom uradnih objav se je vlovilo preteklo leto v Jadranskem morju 48,526,181 rib, ki so tehtale 13,082,112 kg. Vredne so bile 9,741,194 K. Največ se je polovilo sardel, in sicer 5,-369,206 kg in najmanj jegulj 120,552 kg. Zaposlenih je bilo v letu 16,351 ribičev s 4837 ladjami, v vrednosti 1,-852,400 K. Če se prištejejo k vrednosti čolnov in ladij še druge ribiške priprave, znaša skupna vrednost 3,-316,222 K. — V olju konserviranih rib različnih vrst se je pripravilo v tekočem letu za 5 milijonov 797,574 K. Od teh jih pride na Istro za 2 milijona 750,063 K. in na Dalmacijo za 3,074,-571 K. •
—	Za župana v Lokavcu je izvolil novi občinski zastop enoglasno veleposestnika in trgovca Frana Hmelaka.
—	Smrtna kosa. V Št. Petru pri
Gorici je umrl dne 16. maja podžupan g. Jožef Bizjak v 38. letu svoje dobe, zapustivši bolno soprogo in sedem nedoraslih otrok. — V Kobaridu je umrl popravljavec strojev Gregor Jerman, roj leta 1837. v1 Šmarci, okraj Kamnik.	'
HRVATSKO.
— Poboj na visokem morju. Na krovu parnika1 “Aliče” Avstro-Ameri-ške družbe sta se na prekmorski poti sprla mornarja Čeligoj in Zauchi. Čeligoj je potegnil v prepiru samokres in ustrelil na nasprotnika. Zadel pa ni Zauchija, marveč neko tretjo, po-
—	Zblaznela sta nenadoma 24 let stara Ida Savornik in 38 letni delavec Martin Sila v Trstu. Oddali so jih v blaznico.
—	Hrvaške zahteve v ogrsko-hrva-’ škem državnem zboru. V seji ogr-sko-hrvaškega državnega zbora dne
16.	maja je govoril poslanec Radičevič o željah in pritožbah Hrvatov glede na železniško in prometno politiko. Želi, naj se kmalu zgradi Liška železnica. V skupnih uradih na Hrvaškem naj se nastavljajo zgolj hrvaški uradniki. Uspešno naj se podpira hrvaška industrija. Hrvaški poslanci bodo glasovali za proračun. Justhovec grof Batthyany izjavi, da so hrvaške želje deloma upravičene in izpolnjive. Pravi pa, da toliko časa Hrvatje ne bodo imeli simpatij, dokler bodo nastopali energično proti Budimpešti, udano pa nasproti Dunaju.
—	Nov letalni stroj Hrvata Merče-pa. Zagrebški aviatik Hrvat Merčep je izdelal svoj monoplan, ki je dolg devet metrov in deset in pol metra širok. Merčep upa z letalnim strojem, ki je opremljen z motorjem 50 konjskih sil, doseči 70 km brzine na uro.
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna N. W. telefon 8)8
*02 Ohio Street JOLIET, ILL
------ ZA NAJBOLJŠI --
PREMOG
po primerni ceni telefonajte do
M. Truby & Son.
Chicago tel 241.	N. W. tel. 61.
Wilmington Lump, tona po $4.0A
Pena, tona po.......|3J*
Wash Nut, tona po.
Popravljamo
Delo jamčimo.
KLOBUKE
kupljen« pri nas urejujejo brezplačne*. NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI
V MESTU.
Brennan & Olander
305 Jefferson St, Joliet Illinoia.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zopoc ogenj pojdite k
ANTONU SCHAGER
North Chicago Street v novi hiši Joliet National Bank« Če imate opraviti s sodnjo pojdite do
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati.
Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET. ILL.
Frank Opeka
gostilničar
Corner State and 11 th Street, NORTH CHICAGO, ILL.
Telephone 213.
Prodaja na drobno in debelo najbolji«
califomijska vina.
POZOR, ROJAKII Moderno gostilno National Buffct
r katerej bodem točil najboljše pof>> ‘erjevo pivo, izvrstno žganje, doaafa riuo in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH, f 203 Rubjr St
N. W Phone 825.	Joliet A
SVOJ« K SVOJIM!
Važno za vsacega rojaka!
w
i
Kadar pošiljate
denarje v staro domovino
ali kadar nameravate potovati v staro domovino, ali vzeti sorodnike, ali prijatelje iz stare domovine v to deželo, obrn te se za
parobrodni in železniški listek
s popolnim zaupanjem na
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortlandt Street, New York City,
ali na podružnico
6104 St Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
Tisoče in tisoče rojakov in rojakinj se je že tbmilo v teh zadevah na to tvrdko, a nikdo ni zgubil centa, in vsakdo je bil uljudno in pošteno postrežen.
Kdor Vam drugače svetuje ni Vaš prijatelj in neče Vam dobra. ^3
SV O JI K SVOJIM!
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči	1	(y1
račun ter je obrestuje po čistili	/O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 5,000.000.	Rezervni sklad K 500.000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC. TRST, SARAJEVO, GORICA.
'.f i
A-MËRIKANSK1 Si/3 VENEC
Ustanovljen 1. 1891.
edii
Prvi, največji in edini slovens! i-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdija ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Telefoni:
Chicago in N. W. S09.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and the only Slovenian Cathobc Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the tLOVENIC-AMERICAN PTG. CO
Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois.
edno bolj napada in ga vleče, da bi jedel sad prepovedanega drevesa.
Vedno novi križi težijo nad njegovo revno osebo. Nekatere nosi, druge vleče dokler se ne zgrudi ob hladnem grobu. Taka je zgodovina človeškega, živ.ljjenja. To življenje je nepre-nehljiva smrt, ki se začne pri zibelki.
Nesrečnež,— kdor se ne zna ravnati po praktičnem navodilu. Še bolj nesrečen, kdor ne zna živeti po veri, luči, ki odžene temo trpeče duše, ki tolaži — ki vzdigne človeka skoro do nadnaravnega življenja. Po veri dobro delo postane krepost, a krepost je vodnica nravnosti: po nji naše delovanje postane krepostno — postane molitev — večno plačilo.
Iz potrebe učiniti krepost, je bolj kristjansko kot filozofično in smelo smemo reči: Kdor se ni naučil trpeti, ta se ni naučil živeti.
Če želimo srečo svojim, gojencem in hočjemo vživati sad svojega truda, učimo jih potrpežljivosti, hrabrosti v prenašanju težav in tako v težavah najdejo ono tolažbo, ki stori trpljenje nele lahko, ampak tudi prijetno, kajti le tedaj nam bo resnično prijetno v življenju, če junaško, hrabro prenašamo trpljenje.
Bolest kakor veselje traja le malo časa a na dnu keliha, z žolčem napolnjenega, so sladke tolažbe. — Kdor joče, bo potolažen.
Naj bo vedno na ustnah oni nasmeh, ki bo v tolažbo tistemu, ki trpi in upa žarek trajajočega miru. Učimo se živeti! — S. P.
prepričanje apostolov neomajljivo trdno, da je bil Kristus pravi Bog. Vsled tega so radi svojo kri prelili; spomnili so se, da jim je Kristus obljubil boljše življenje po smrti — v večnosti.	(Dalje sledi.)
v svobodo ženskega prebivavstva sa-| mo odgovarja celemu položaju kitajske ženske. Še vedno je v polnem smislu besede blago, kupen in prodajen predmet.
“PRISELJEVANJE IN ZLOČIN.”
V državi Texas.
Ogromne razmeri države Texas so našle izborčn izraz v dogodkih zad-Iz predavanja sodnika Rosalskega: I njih dni, ko so v enem kotu države Delež tujerodnega prebivavstva new- železniški vlaki obtičali v snegu, do-yorškega na hudodelstvu je mnogo čim so bile v Houstonu na prodaj zre-manjši, nego v deželi rojenega prebi- le jagode za Sc kvart. Domoljubno vavstva. Leta 1910. je bilo samo časopisje v državi, katere znak je sa-enajststo tujerodnih zločincev obsoje- motna zvezda, se pa tudi ponaša s tem nih, nasproti pa šestnajststoindevet- prigodkom in opozarja na to, da je ni deset Američanov.”	v-| države v tej deželi, ki sneg in jagode,
led in sladoled (ice cream), drsalice in pijačo iz gozdne mete ob istem času
Te številke imajo mnogo večji pomen, kakor bi se kazalo iz razmerja v inozemstvu in v tej deželi rojenih pre-
prideluje in lahko rabi.
KRANJSKIM SOCIJALISTOM-ODPADNIKOM V RESEN PREVDAREK.
Piše Rev. I. Kranjec.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.
¡¿TRADES f?£S] COUNC1L i
CERKVENI KOLEDAR.
11.	jun.	Nedelja	Sv. Trojica.
12.	<<	Pondeljek Janez Fak., sp.	
13.	(	“Torek	Ant. Padovanski.
14.	“	Sreda	Basilij.
15.	<(	Četrtek	Sv. Rešnje Telo.
16.	a	Petek	Frane Regij, sp.
17.	a	Sobota	Adolf škof.
UČIMO SE ŽIVETI!
Cilj vzgoje, naučiti se živeti; od tega odvisi sreča posameznega človeka in blagostanje človeštva. Ker je vzgoja take važnosti in je treba trpeti celo življenje pogreške, ki so se storili pri vzgoji, zato je vsak vzgojitelj dolžan, resno se poprijeti tega dela. Da ne zavozi v Svojem delovanju, naj ima vedno pred očmi zadnji cilj. za katerim vsi hitimo na tem viharnem morju, v čolnu, ki smo ga dobili v svoji vzgoji. Vsikdar naj pomni na svojo nalogo, da vcepi v srce svojih gojencev zdrava načela, ki morajo liki močan čoln prenašati in voditi mladega veslarja po morju njegovega življenja. Razsvetliti mora njegov razum, pokazati mu pot do cilja, do’ katerega ima dospeti, postaviti mu pred oči lepoto in vzvišenost tega cilja, vzgajati v srcu dečka hrepenenje in slednjič nakloniti njegovo voljo h kreposti, ki ga edina more osrečiti.
Žalibog, da mnogo vzgojiteljev ne misli na to resnico. Nekateri se omeje v tem, da napolnijo glavo učencem z nekoliko navodili, izpustijo jih iz šole brez vsakih dobrih načel, ki bi jim služila v življenju. Taki učenci ne poznajo svojega cilja, neiskušeni so v življenju in nepripravljeni za boj. Neoboroženi stopijo na bojno polje in ob prvem hipu zadeti, nesrečno izginejo v valovih. Mladeniška doba polna življenja, polna upanja, polna cvetja in veselja, brez skrbi o prihodnjo-sti, sevnam stavi pred oči kot polje dišečih rož brez vsakega trnja. Mladina noče misliti o resnici, ki pravi, da je človeško življenje bojevanje in da človek mora trpeti.
Človek se ne more umakniti trpljenju; zato obstoji sreča vsakega človeka v tem, da se nauči trpeti, prenašati trpljenja, kakor nas nauči nas Zveličar: Kdor hoče iti za menoj, naj zataji sam sebe, naj vzame s voj k riž in naj mi vsak d a n sledi.
• Bog — človek, najpopolnejši vzor moralnega življenja, v teh besedah objema ves svoj nauk o moralnosti in nam daje edino sredstvo, s katerim dosežemo svoj cilj — požrtvo-v a v n o s t. Glejte sredstva, pota k našemu cilju. Celo naše življenje nam je dokaz tega. Komaj dete zagleda svet, že močijo bridke solze njegove nežne oči. Komaj začne deček rabiti svoj razum, že se mu je bojevati s svojimi malimi nepopolnostmi in strastmi, ki mu zatemnijo, kakor gosti, črni oblak, dobro in lepoto njegovih dni. Mladenič čuti vedno bolj rasti svoje strasti, ki slednič, ako ne pazi, zamore v njegovem srcu deviški čut do kreposti, do dobrega. Teman oblak se dvigne iz njegovega srca in zakrije svetli blišč kreposti. Odrasli človek čuti, da ga moč in sila nizkih strasti
(Nadaljevanje.)
Slišali ste že večkrat kakega človeka, ki je rekel: Prav je imel mož, a ker je moj nasprotnik, zato sem mu nagajal, pobijal njegove trditve. Tak človek govori torej ne iz prepričanja, temveč iz zlobnosti; tako govori človek, ki koprni po maščevanju ter so mu resnica in skupni blagor deveta briga.
Kaj pa naj rečem o onih, ki dvomijo o tej ali oni resnici? Ali dvomijo vsled tega, ker so prepričani? Ne! Kjer je prepričanje, tam zgine vsak dvom. Dvom torej i ni prepričanje, ampak le pomanjkljivo znanje. Če pridem do razpotja in dvomim po kateri cesti bi jo naj udaril, da pridem do zaželjenega mesta, tedaj ni vse eno, če jo mahnem po tej ali oni poti, češ: nič ne de, bom že pravo zadel zato, ker mislim (dvomim), da je prav, kar sam mislim (dvomim). Dvom torej ne more izpodbiti dvoma; dvom ni prepričanje.
Kdor n. pr. dvomi, da je bil Kristus Bog, dolžan je iti k duhovniku, ki je to resnico temeljito proučavat, ne pa h kakemu nevednežu ali zlobnežu, ki se ali ne briga zd resnico, ali pa je Kristusov nasprotnik iz sebičnih namenov, ker se mu gre le za groš kakor Judežu, ki ga je prodal za 30 sre brnikov. Da, da, naši brezverci prekašajo Judeža v svoji zlobnosti, ker zadnji je pripoznal svoje podlo deja nje z besedami: “Grešil sem, ker sem izdal nedolžno kri.” Naši odpadniki pa vstrajajo v svoji hudobiji, se proti vijo Kristusu in njegovi cerkvi.
Oglejmo si torej natančneje naše brezverce! Ali*ne verujejo zato, ker so tako trdno prepričani, da je njih nevera opravičena, da Kristus torej ni od smrti vstal, da ni delal čudežev, da ni bil Bog? Kakšne dokaze pa imajo za svoje zanikanje? Nobenih! Ce se drznejo tajiti zgodovinska dejstva, če si upajo tajiti Kristusovo rojstvo, njegovo življenje, čudeže, smrt in častit ljivo vstajenje, potem morajo celo zgodovino v koš vreči. Kratkomalo ne smejo verjeti, da je kdaj Napoleon živel, ker ga videli niso; zanikati mo rajo vse njegove čine, ker niso bil njih očividne priče, ampak so le zapi sani na papirju — v zgodovini. In glejte čudo: Da je živel Napoleon, da je bil zmagonosen v tej ali oni bitki ni bilo treba nikomur v potrdilo te resnice svojega življenja žrtvovati Bilo je pa 12 apostolov — priprostih ribičev., ki s^o vsi razven jednega u mrli mučeniške smrti. Njih prepriča nje v Kristusovo božanstvo je bilo to rej tako veliko, da je bil izključen v^ak dvom. Videli so namreč njego ve čudeže, bili priče njegove smrti in pozneje njegovega častitljivega vsta jenja. Sv. apostol Pavel dokazuje svojo vero v Kristusa z besedami "Ko bi ne bil Kristus od smrti vstal bi bila prazna naša vera; toda Kristu je od smrti vstal, zato verujem, da j sin božji.” Ko bi ne bila resnica, da .je Kristus od smrti vstal, da je delal čudeže, potem bi bila naša vera v nje ga strašna prevara. Da, ko bi mi mo gel kdo dokazati, da Kristus ni b Bog. potem bi bil jaz prvi, ki bi takoj slekel duhovniško suknjo ter šel med svet.
Sv. Peter je bil križan v Rimu z na vzdol obrnjeno glavo. Ali si je sploh mogoče misliti, da bi kdo prostovolj no svoje življenje žrtvoval, da bi šel
kaznilnice.
Sodnika Rosalskega številke potrju jejo pač staro, samo po sovražnikih tujcev m “knownothingih” verolomno oporekano resnico: da je priseljujoče se prebivavstvo v veliki celoti redo- in akonoljubno. Celo “Črna roka”, ki estaja iz števila samo majhne skupi ne jugoitalijanskih desperadov, ima komaj toliko in tako morivskih zloči nov proti življenju in lastnini na.ro vašu, kakor naši bombometavci, ki se ponosno bahajo s svojim državljan stvom. Kakor je tudi linčarsko morjenje pristno američansko zločinstvo.
Navesti bi se dali marsikateri razlogi za pretežno večino števila ameriških hudodelcev. Tako predvsem po-sirovelost in razuzdanost ameriške mladeži, njena rana zrelost, njena de lomržnost: razni “gangi”, ki spravlja jo New York v nevarnost pravcati “apahi” ameriške metropole — se nabirajo skoraj izključno iz tu rojenih, ali vsaj iz mladega tu odgojenih dečakov: oni zalagajo po ogromni večini število hudodelcev.
Predaleč bi zašli, ako bi hoteli razpravljati vse vzroke za pretežno veči no tu rojenih življev v kazenski statistiki.—To spada bolj v okvir družboslovnega spisa v kakem magazinu. Toda Rosalskijevi podatki in gori očr tana pojasnila k istim zadoščajo, da se vedno spet ponavljana trditev o "zvezi med priseljevanjem in zločinstvom” za vsacega pravično in pametno mislečega -in sodečega človeka zavrne v kra ljestvo debele laži.
najkrutejšo smrt za neresnico, izmis ljotino, pravljico? Ne, tega bi tudi
največji norec ne storil. Ko bi odnehal od svoje trme poprej, prekli cal bi svojo zmoto vsaj tedaj, predno bi ga na križ pribili, ter se rešil grozovite smrti. Sv. Peter bi si bil lahko rešil svoje življenje z jednostavnim preklicom: Laž -je, kar oznanujem laž, da je Kristus delal čudeže, da je od smrti vstal! Čim grozovitejša bila torej smrt apostolov, tem bolj moramo priti do spoznanja, da je bilo
Turisti potrošijo $30,000,000 leto v Švici.
vsako
Peščenec vsrka galon ali več vode 1 na kubičen črevelj kamena.
bivavcevl Novodošlec, ki ne pozna jezika in deželnih razmer, je mnogo bolj izpostavljen izkušnjavam bede. tiske, obupa, ki vodijo k zločinu, nego tukaj vzgojeni človek: in vendar je število amerikanskih zločincev več-e, nego število priseljencev, ki so prišli tukaj v kaznilnico?! K temu prihaja še nadaljnja okolnost: da inozemec tukaj nikdar ne uživa tistih raznovrstnih vplivov, ki ga oproščujejo kazni.	.
za storjeni zločin, dočim Amerikanec °?e’ kl. nayad! svoje otroke„ pnd“ le prevečkrat najde priložnost, da se s nostl' b°’>e skrbl zan’e- ne®° ce Jlm pomočjo političnega ali družabnega | zaPustl ogastt o. pulla” ali potiska reši obsodbe in
Samo ena desetina prebivavstva Združenih Držav je nemešanega po-kolenja.
skega poglavarja Parisija, ki je hči premožnega posestnika in se sama ponosno imenuje Eleno Parisi, se je postavila na čelo roparski četi svojega ljubimca. V slepem sovraštvu proti oblastem počenja s svojimi ljudmi strašna grozodejstva ter strahuje celo okolico Valerna. Pred kratkim je pustila ujeti nekega policista, ki so mu potem žgali podplate z razbeljenimi podkvami, da bi “ložje tekel k oblastem ovajat”, kakor se je sama za-smehljivo izrazila. Tej razbojnikovi nevesti, o kateri trdijo, da je zelo lepa in stara šele 19 let, pripisujejo tudi ra-zna druga hudodelstva. Oblasti so razpisale nagrado za njeno glavo.
DRUŠTVO PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV.
štev. 23, S. H. Z. na Calumet, Mich.
Uradniki za leto 1911:
Predsednik: John Kambich, Box 572. Podpredsednik: Mike Pavlich. Prvi tajnik in zastopnik: Jos. B. Me-tesh, Box 625. Drugi tajnik: John Šu-
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Tel. 101	Joliet, Ul.
ČITAJTE!
Ukšžem Vdm cestu k štastiu. Dokazal som to tisicel’udoma dokažem to a j Vam, ako nadobudni t štastia. Odpište mi svoju adressu a pošlite 2c štemp-lik a ja Vim pošlem tiplny nš-vod a tajnosti, z čoho sa budete radovat.
ELSDON NOVELTY CO.
3515 W. 51st ST., CHICAGO. ILL.
ANTON VOGRIN, ČREVLJAR
210 Ruby St.	Joliet, Illinois.
Prebivavstvo Združenih Držav troši na leto za slaščice $101,578,000; za likerje, smotke itd., $964,306,594.
Chicago je imelo leta 1830. po vladnem ljudskem štetju 60 prebivavcev; 350 leta 1833., in leta 1855. pa že 80,-000.
Pristen bankovec, ki ga je izdala kitajska cesarska banka 1. 1399. pr. Kr., se nahaja v petrograjskem carskem muzeju.
Noben ptič ne more leteti nazaj, ne da bi se obrnil; leteči zmaj pa to lahko stori in nadkrilja lastovico po hitrosti.
tej. Blagajnik: Math Sotlich.
Odborniki za dve leti so: John Z Kure, Joseph Staudohar, George Mi-helich, Jos. Schueler.
Odborniki za eno leto so: Marko Mourin, John Sajnich, John Weiss in John Bohte.
Maršal: Andrew Ženko.
Poslanec: Steve Verderber.
Bolniški obiskovalec: Anton Male-rich za Mohak in Ahmeek.
Zdravnik: Dr. Raunavaara.
Društvo ima svoje redno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v italijanski dvorani na 7 cesti vselej točno ob 2. uri popoldan.
Slovensko-Hrvačka Zveza izplačuje svojim članom v slučaju smrti $800.00. Za izgubo ene noge $300.00. Za izgubo ene roke $300.00. Za izgubo enega očesa $150.00.
Popravljam in izdelujem moške, ženske in otroške čevlje po zmerni ceni
WMVAWVWAVW.VAVA\
“Knovvnothingi” so pristaši politične stranke izza leta 1853., katere namen je: preklic naturalizacijskih za-pravi | konov in oddaja služb rojenim Američanom.
Imenovano društvo spada h S. H. Z. in plačuje svojim članom v slučaju bolezni $1 na dan za dobo šest mesecev, potem pa plačuje S. H. Z. drugih šest mesecev $20 na mesec. To je edino društvo, ki plačuje tako podporo. K obilnem pristopu vabi odbor.
Jubilej “Hlahola”. Najboljše češko pevsko društvo “Hlahol” v zlati Pragi je slavilo sredi zadnjega meseca svojo petdesetletnico. Povodom te proslave so prihiteli v Prago pevci iz vseh slovanskih dežel.
Najstarejša žival na svetu, o kateri je starost dognana, je aldaberska žel va, ki je zdaj v angleškem živalskem vrtu. V London je bila pripeljana pred 170 leti. In že takrat je veljala za jako staro. Tehta nad 300 kg in je 4 metre dolga in 2(4 m široka.
JUNAKI ZNANOSTI.
V Baltimoru, Did., se je sedemnajst dijakov, učencev profesorja dr. Charles E. Simona, ameriškega strokov njaka za zdravljenje raka. dalo istemu na razpolago kot poskusni predmeti.
Dijaki so že več mesecev prisostvovali poskusom, ki jih je dr. Simon izvrševal na živalih, in ti poskusi so zdaj po sebi zaključeni. Sedaj gre za to, na nižjih stvareh dosežene uspehe
Ustanova za boj proti jetiki. V New Yorku je umrl na jetiki milijonar Pa-tien. Zapustil je ustanovo 2 milijonov dolarjev za preiskovanje in zdravljenje jetike. Pred nekaj leti je vse učilišču v Illinoisu dal v ta namen 5 milijonov dolarjev, tako da je v ta na men dal skupno 7 milijonov dolarjev.
Profesor ustrelil sebe in družino. V Castrogiovanniju v Srednji Italiji, se je dogodila grozna družinska dra-
preizkusiti na ljudeh. Kajti trpečemu ma. Realčni profesor Bruno je ustre-
človeštvu
imajo pač služiti posledki dravniških preiskav in zasledovanj Dr. Simon je čutil pač z/upraviče nim ponosom dokaz skoraj neomeje nega zaupanja, ki tiči v tej blagodušni požrtvovalnosti njegovih učencev, ven dar je izjavil, da ponudbe ne more sprejeti brez pomisleka. Šele pozneje naznani svoj končno veljavni sklep.
Ti sedemnajsteri dijaki pa so junaki. Pravi junaki v besede najlepšem, najresničnejšem, najobsežnejšem in najplemenitejšem pomenu. Vojak gre I označujejo pogumno v smrt. To je ob
lil svojo ženo, oba svoja otroka in na to samega sebe. Ko so ljudje udrli v stanovanje, so našli v rokah mrtvega profesorja najmlajšega otroka. Kaj je vzrok groznemu činu, ni znano.
Praktično. V Bretaniji na Franco-kem je v nekih krajih navada, da mlada, za možitev zrela dekleta prihajajo ob določenih praznikih na ples v rudečih jopicah, ki so okrašene z belimi ali rumenimi trakovi. Ti trakovi doto deklice. Vsak bel sebi u-1 trak predstavlja srebro in označuje
mevno; kajti vojna je njegova obrt, in 100 frankov letnih dohodkov; vsak ru-smrt na bojišču smatra za najčastnejši | men trak pa predstavlja zlato in ozna-završek vojaškega življenja.
Neskončno več višjega telesnega in
moralnega poguma, nego zreti nepre-strašeno smrti v obraz na bojnepi po 1 j u, je pa treba, v polni zavesti drznega čina ponuditi zdravo, krepko telo v svrho zdravoslovnega poskusa, ki utegne lahko povzročiti eno najstraš nejših bolezni z neizrečeno mučno smrtjo. Pri tem se prinaša ta žrtev, brez vsake nade na dobiček,’ edinole v službi človekoljubja in v prid znanosti.
Mladi Baltimorci niso prvi in ne bodo zadnji učenci zdravilske vede, ki poskušajo na lastnem telesu in so pri tem v nevarnosti, plačati izkušnje s trajno hiravostjo ali življenjem. Odkrijmo se pred temi prvoborci znanstva, temi dobrotniki človeštva! Kot junaki žive, trpe in umirajo ter zaslužijo v najvišji meri, da jih kot take častimo.
cuje 1000 frankov letnih dohodkov. Ako li kojemu zakonoželjnemu ugaja kaka deklica, že ve, koliko dote bo imela.
V spanju umoril ženo. V Biaricu je umoril v spanju 32 letni železniški čuvaj Arnold Swezer svojo ženo. Pri orožništvu je izpovedal, da se mu je sanjalo, da ga preganja neka gijozna žena. Skušal se je je oprostiti. Vrgel jo je na tla, začel daviti, kadar je ženska začela grozno vpiti. Ko se je zbudil iz svojega groznega spanja, je spoznal z grozo, da kleči na truplu svoje mlade ljubljene žene. Ko je mož to izpovedal, se je začel obnašati kot nor ter poizkušati izvršiti samomor, kar pa so mu preprečili. Njegovi sorodniki so izpovedali, da je že od nekdaj imel hude sanje.
Izseljevanje Kitajk.
Malo je menda znano, da so od velikega izseljevanja kitajskih delavskih moči v skoro vsa mesta Amerike in Avstralije ženske popolnoma izklju-lga.”
Koliko je veljala ena tiskarska na paka. 200 let je že od tedaj, ko je nek angleški tiskar izdal prevod sv. pis ma. Ob tej priliki se mu je dogodila tiskarska napaka, sedma božja zapo ved se je namreč glasila v tem sv. pi smu: “Poželi imetja svojega bližnje Danes bi popravek napake ne
cene. Na tisoče Kitajcev si služi svoj I veljal mnogo. Stran, na kateri je bila kruh v naših velikih mestih kot do- ta napaka, bi se nanovo natisnila. Ta mači uslužbenci, kot imetelji pralnic krat pa je bilo drugače. Izdajatelja in kot trgovci. Kakor se'čuje, se pri- je obsodila oblast vsled te napake rfa čenjajo Kitajci naseljevati tudi v ev- 300 funtov šterlingov globe in uničili ropskih velikih mestih, v Londonu, v so mu vsa natisnjena sveta pisma. Od Parizu in tudi v Berlinu. Po vseh teh one naklade je ostal samo eden izvod naselbinah pa bi zaman iskal Kitajk, ki je sedaj v britskem muzeju.
Samo v izrednem slučaju bi utegnil
najti kako Kitajko, kajti ženskam jel Grozodejstva roparjeve neveste. Iz
na Kitajskem prepovedano, se izselje- Milana poročajo: Nevesta pred nekaj vati v inozemstvo. To kruto vtikanje časom usmrčenega razupitega ropar-
Vratolomna igra.
“Kateri je najboljši način, hitro
bogateti?” je vprašal mršavi finan-
čnik svojega tovariša.
‘Jemati denar od drugih ljudi, ki hočejo hitro obogateti.”
Oscar J. Stephen
g-S.
Sobe 201 In 202 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAAM NOTAR
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tud. življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko sl.oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško. WWWVVWUWAfldVWWWWVWV
Albert Weiss Land Go.
Red River Yalley Farme.
slavnoznanih Richland Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn.
KailoDše fame ¡a sveta.
Jos. Steblaj
PRODAJALNA
smodk, duhana, slaščic
in mešanega blaga
ZAVARUJEM PROTI OGNJU. Tajnik Slovenskega Stavbinskega društva.
1840 W. 22 St., CHICAGO. ILL
In se prideluje vsevrste žito, pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd., ter imamo farme v Woodsdae, Colo.; Rock Creek, Wyoming in San Antonio, Texas in nekatere teh farm so jako pod ugodnimi pogoji. Torej rojaki pridite in vprašajte. Tudi lote in hiše imamo na prodaj v Jolietu.
L EBERHART, glav. zastopnik
za sev. države Illinois.
Sobi 1 in 2, Fargo Bldg., Joliet, IIL
Slovenski zastopnik, Anton Zelnikar.
Rojaki! Slovenci!
Največ ja in najbolj varna hranilnica v stari domovini je

Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3-, KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1910 je imela 564 MILIJONOV KRON; VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po 41% brez vsakega odbitka
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA z vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI” in NE v kako drugo manj varno “šparkaso”. NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo za Vas denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNOl
Compagnije ^ G-enerale ^ Transalanitque
FRANCOSKA PROGA.
(ratka «veza z Avstrijo, Ogrsko la Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P LA SAVOIE aa.ooo H. P.
LA LORRAINE 33,000 H. P,
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo irezplačno hrano na parnikih družba, tnažne postelje, vino, dobro hrano la asna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Pier 57 North River foot I5th St.,
New York City.
Glavni z as top na 19 State St, N. Y.
Maurice Kozminski, gL zastopnik za zapad, 139 N. Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent; 9479 Ewing Av e., So. Chicago, IIL A. C. Janko rich, igent; 2127 Archer Ave., Chicago, IIL Paul Starič, agent, 119 South lfti St, St Louis, Mo.,	L. Stern & Son, agenta, Joliet HL
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1896.
Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois.
GLAVNI ODBOR.
predsednik:.....Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:..........Marko Ostronich, 49 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:.....Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:............... .Josip Zalar, 1004 N, Chicago St., Joliet, 111.
pomožni tajnik:...........Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik:.... .John Grahek, cor. Broadway & Gran'te Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec,9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
pooblaščenec: .............. Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik..'--Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago Št., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
,	Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, N. Chicago, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
(	Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111.
Leo. Kukar, Box 426, Gilbert, Minn.
PRISTOPILI ČLANI
K društvu sv. Šteiana 1, Chicago, 111., 17507 Mihael Stekar, roj 1884, zav. za $500, 3. razred; 17508 Mihael Papež, roj 1872, zav. za $500, 5. razred, spr. 4. jun. 1911.	Dr. št. 169 članov.
K društvu sv. Jan. Krst. 11, Aurora, 111., 17509 Martin Zelenšek, roj 1893, zav.
za $1000, 1. razred, .spr, 4. jun. 1911.	Dr. št. 37 članov.
K društvu Vit. sv. Florijana 44. So. Chicago, II!., 17510 Anton Gorjup, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred; 17511 Martin Vukšinič, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 1. jun, 1911.	Dr. št. 176 članov.
K društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 17512 Anton Černič, roj 1891, zav. za $ 1000, 2. razred; 17513 Anton Kuzma, roj 1889, (zav. za $1000, 2. razred; 17514 Matevž Vranešič, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred; 17515 Nikolaj Miketič, roj 1877, zav. za $1000, 4. razred, spr. 4. jun. 1911. Dr. št. 54 čl. K društvu sv. Cirila iq Metoda 90, So. Omaha, Nebr.) 17516( Nikolaj Cvetajs, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred, spr. 2. jun. 1911.	Dr. št. 9 članov.
K društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 17517 Alojzij Kerkič, roj 1892, zav. za $500, 1. razred, spr. 4. jun. 1911.	Dr. št. 45 članov.
K društvu sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 17518 Matija Kokulj, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred; 17519 Anton'Sporčič, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred,, spr. 2. jun. 1911.	1	Dr. št. 46 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Obio, 17520 Josip Hribar, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred; 17521 Franc Gliha, roj 1872, zav. za $1000, 5. razred, spr. 4. jun. 1911.	Dr. št. 43 članov.
K društvu sv. Martina 126, E. Mineral, Kans., 17522 Franc Sigler, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 17523 Alojzij Planinšek, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 28. maja 1911.	Dr. št. 30 članov.
K društvu sv. Družine 136, Willard, Wis., 17524 Franc Čampa, roj 1867, zav. za $500, 6. razred, spr. 4. jun. 1911.	Dr. št. 16 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., k društvu sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 13961 Valentin Erjavec, 28. maja 1911.
I. dr. št. 50 članov. II. dr. št. 76 članov. Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, Iti., k društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 5200 Mihael Arh, 5. junija 1911. I. dr. št. 229 članov.
II. dr. št. 44 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 290 Mihael Starašinič, 6. jun. 1911.
Dr. št. 115 članov.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 15564 Ivan Terdič, 28. maja 1911.
v	Dr. št. 3^8 članov.
K društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 5223 Josip Papič, 4. jun. 1911.
Dr. št. 43 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 1^921 Jurij R. Špehar, 15044 Matija Fortun, 9479 Ivan Kure, 6642 Josip P. Grahek, 13321 Alojzij Klajnšček, 11031 Nikolaj Ivanič, 11338 Peter Sterbenc, 28. maja 1911. Dr. št. 331 čl. Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 7050 Metod Tomec, 15964 Marka Cavlovič, 30. maja 1911.	Dr. št. 141 članov.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 16147 Anton Arko, 15273 Anton Prebil, 5. jun. 1911.	Dr. št. 119 članov.
Od društva Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 10714 Ivan Frankovič, 16173 Jakob Crnekovič, 29. maja 1911.	Dr. š. 42 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 14019 Matevž Lavriša, 31. maja 1911.
Dr. št. 204 člane.
Od društva Jezus Dobri Pastir 49, St. Louis, Mo., 13650 Jurij Vorih, 31. maja 1911.	Dr. št. 77 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 3898 Ana Podjed, 31. maja 1911.
Dr. št. 69 članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 16117 Simon Sučič, 16115 Jožef Murunič, 31. maja 1911.	Dr. št. 76 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 17232 Anton Verhovc, 17231 Anton Verhovc, 31. maja 1911.	Dr. št. 44 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 4964 Frančiška Urh, roj 1889, zav.
za $500, 2. razred, spr. 1. jun. 1911.	Dr. št. 70 članic.
K društvu sv. Treh Kraljev 98. Rockdale, 111., 4965 Marija Ljubič, roj 1878, zav. za $500, 4. razred, spr. 4. jun. 1911.	Dr. št. 8 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., k društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 3472 Elizabeta Arh, 4. jun. 1911.	I. dr. št. 119 članic.
II. dr. št. 26 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 3538 Jera Žagar, 29. maja 1911.	Dr. št. 62 članic.
IZ URADA GL. TAJNIKA.
Vse cenjene gg. zastopnike(ice) krajevnih društev K. S. K. Jednote naj-uljudneje prosim, da dopošljejo denar za mesec junij na Jednotinega blagajnika kakor hitro mogoče, da tako zaključim šestmesečno Jednotino poslovanje dne 30. junija 1911, ter predložim knjige gg. nadzornikom ob pravem času v pregled. Vsako zadržavanje z denarjem od strani društev mi onemogočuje točno in pravočasno izdelanje polletnega finančnega poročila. Vsled tega upam, da bodo gg. zastopniki(ice)■' storili (e) uradniško dolžnost, ter denar ob Pravem času na pristojno mesto odposlali(e), za kar naj jim bode vže naprej bratska hvala.
Dalje naj tudi omenim, da je minulo že lepo vrsto let, odkar so članice zavarovane pri Jednot; jednako kakor člani, tod& vedno se še najde med čla-uicami, da imajo one starodavne certifikate izdane za tri sto dolarjev. Nedavno je umrla neka članica, ki je imela certifikat izdan le za $300, zavarovana pa bila za pet sto. Toraj če se hočemo ravnati točnp po certifikatu z izplačilom posmrtnine pripada dedičem potemtakem le $300.00. Zakaj torej ne bi ysak član ali članica se prepričal (a) ima li certifikat (ali takoimenovani testament) ali ne. Kako je isti izdelan in kdo so dediči? Zakaj plačevati za pet sto dolarjev in imeti certifikat izdan le za tri sto? Čigava krivda j^ v tacem slučaju? Gotovo bode marsikdo rekel: ‘"To je društvena in Jednotina krivda.” V vseh tacih slučajih je vedno društvo ali Jednota kriva, vendar pa je stvar ravno nasprotna. Kriva je vsaka članica sama. In zakaj? Ob času Povišanja posmrtnine iz $300.00 na $500.00, se je določilo in zahtevalo, da se ysi oni certifikati izdani za $300 vrnejo na Jednotin urad, ter na njih mesto se 'zdajo certifikati za svoto ki je članica zavarovana. Vse one članice, ki so to storile, so tako tudi prejele nove in pravomočpe certifikate, druge pa, ki tega mso napravile imajo še vedno certifikate za $300.00. Ker se pa novega certi-bkata ne more preje izdati, kakor da je stari vrnjen, je torej samo ofj sebi umevno, da je krivda na strani one članice same, ki do danes še ni poslala starega certifikata (za $300) nazaj. Po desetih letih mislim, da je vendar čas, 4a se prizadete članice potrudijo in v najkrajšem času vročijo društvenemu tajniku(ici) starinski certifikat, da se na njih mesto izda novi in pravomoćni. Lokler je čas se še vse lahko popravi kar je napačnega, vsled tega se je treba Potruditi ob pravem času, da ne bode prepozno.
Upam, da se ne bode katera izmed članic vsled tega čutila užaljena, kajti moje mišljenje ni s tem koga žaliti, marveč s tem sem hotel le one članice, « so v tem prizadete opozoriti na njih dolžnost, kar je njim samim kakor tudi Jednoti v hasek.
Z bratskim pozdravom ostajam udani Vam sobrat
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
Willard, Wis., 4. jun. — Naše dru-
pa tudi. Vsak naj voli kot je prav in se naj ne briga za soseda, pa bo že šlo. Potem, pa vera naj ne sili v politiko, tudi odpadniki in škrici ne smejo vere v politiko mešati, a vsakemu naj dajo njegovo prostost, pa bo vse prav.
štvo sv. Družine štev. 136 Ki.S. K. J. je opravilo svojo velikonočno dolžnost dne 31. maja. Ob tej priliki nas je obiskal Rev. John Kranjec iz So. Chicage, ki se je mudil pri nas dva dni. Prelepi govori v milem maternem jeziku so nam segali do dna srca in marsikatero oko je bilo rosno, ko smo slišali božjo besedo v potrditev sv. vere. V resnici so so. chicaški Slovenci lahko ponosni, da imajo tako prijaznega duhovnika v svoji sredini. Le prehitro nam je čas potekel in morali smo se ločiti od njega. V slovo nam je obljubil, da nas bo ob priliki še obiskal. Na tem mestu izrekam č. gospodu v imenu dr. sv. Družine iskre no zahvalo in mu kličem: Bog Vas živi, da bi še mnogo let oznanjevali besedo božjo!
Pozdrav na vse člane(ice) K. S. K. Jednote.	Fr. Perovšek, tajnik.
Dopis iz Metlike.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
ben. Trnje mu namreč vso obleko razpara. Ni več tako močna obleka kot je bila stara bela kamižola, in hlače nikakor ne nadomestujejo bre-guš. Torej vozovi “na miterle”, črno "Janezovo” platno za oblake in druge take naprave, so krive, da ni pri nas za vse kruha. Vse te novotarije stanejo denarja, a prejšnje stvari si je kmet doma sam izdelal, za to tačas je doma ostalo v skrinji veliko starih "križevatcev”, ki so pa šli po svetu. Kriva je temu razvada in pa še druge mnoge reči. katere pozna le nekateri stari Belokranjec, ki še vedno nosi staro kamižolo za petek in svetek, ter postrani gleda na sprideno mladino, ki le kaj “pisanega” zahteva za obleke ali pa popolnoma črno. Še se vidi stara narodna noša ponekod, tudi pri mlajših ljudeh, a “aptoha” na ženski glavi in “mestev” na moških nogah ni več. To je nekaj česar ni več med nami. Aptohi so se nadomestili z ži-danimi robci in mestve pa s škornja-mi — meksikanaricami ter štifleti na kvič, za to pa navadno pri takih ne najdeš v žepu več — nič.
Pred nekaj desetletji se spominjam ko sem slučajno zahajal v sosedno vas, pa so dekleta po zimi ob večerih predla do polnoči, da je bilo dovolj za platno preje. Sedaj se kaj podobnega redkokje vidi. Prejšnje čase so le po mestih vedeli kaj je petrolej. Na kmetih so svetili s svečo ali pa trsko in lojem. Sedaj pa le redkomakje vidiš kaj drugega kot olje, ki pa mnogo stane. Le kupovati je treba vedno več, prodati ni kaj, zaslužka m nobenega, za to, hajd v Ameriko — kjer denarji cveto in kjer se živi veselo pri “akelcu” ali pa v salunu. ^fantje večinoma pozabijo na dom in se tam o-ženijo, tako je konec. Hiša doma in drugo poslopje leze na kup in na zadnje pride še stari boben, ki prav po domače ropoče — nič po novej modi, ter naznanja konec te ali one stare in svoječasno premožne kmetije. Še najdeš ponekod Belokranjca stare korenine. Tuđi njegova deca nosi domačo obleko in njegove lesene osi še tudi včasih “cvilijo”, ako ni nikjer v rebri “polža” ali pa doma sala, da bi jih namazal. Ta pa ne gre po svetu, tudi ni zanj davek previsok in breguše domače niso pretrde ter mu za to nič bolj ne sive lasje, ako mu os še bolj cvili. Saj je vse doma priredil. Če se potere ali raztrga, bo pa drugo napravil. pa bo mir. Drugače pa je pri onih, ki “janezovo” sukno kupujejo in ki imajo vozove “na miterle”, koji.so večkrat več vredni kot “b.šice”, ki voz skoro prazen komaj vlečejo.
Vedno se narod pritožuje, da ne dobi nobene podpore od vlade, za ceste, vodovode in železnico ter druge naprave. Vlada je že nekaj tudi kriva, a ne vsega. Kriva je naša nesloga, ki je takorekoč že podedovani greh slovanskih narodov. Že zdavnej bi imeli Belokranjci železnico, a kaj če vlada? Ako jo spelje na Črnomelj iz Novega mesta, ni Metličanom prav, če na Metliko, pa pride pritožba iz Črnomlja. Tako tudi glede vodovodov, cest in drugih naprav. Za to pa se stvar tako dolgo vleče, da je nazadnje vse šlo rakom žvižgat. No železnica bo, kot pravijo, a jaz ne verujem dokler ne pride “luka-matija” res k nam.
Potem se pritožujejo, da so naši državni in deželni poslanci le podrepniki gotovega političnega strankarstva. Eni so zoper “pope”, a drugi so zopet le z “gospudi”. Če rečeš, 'da boš volil liberalca, si preč odpadnik pri enih, a če rečrfš, da boš volil klerikalca pred naprednimi, pa te imajo celo življenje za “farskega petolizca”. Jaz mislim, da je najbolje,, če človek plača eno krono in pol kazni, če je volilec, pa potem ima vsaj mir od ene in druge stranke, ni vsgj nič kriv, če so slabi nasledki, vsaj dokler se narod bolj politično ne izobrazi, da ne meša politike ž vero in trgovino. Ni čudo, da poslanci nič ne narede za narod. Saj je skoro polovica njim nasprotna, a če hočejo kaj svojim političnim prijateljem koristiti, nimajo tudi dati kaj svojim nasprotnikom, ker skupaj zmešano žive, za to pa vse koristi dobe od poslancev in vlade le kolovodje stranke, ki ima roke na krmilu. Drugi so pa le za to, da volijo in poslušajo bolj pametne. Dokler se politika na Kranjskem ne razdruži bolj na pameten način, tako dolgo ne bo napredka. Kdor je liberalec je lahko dober, če je klerikalec
Toča tukaj kaj rada bije. Dne 18 t. ni. je potolkla vse poljske pridelke v občini Radoviča, in v vaseh ondotne okolice. Začela je padati nekako o-poldan ter je regljala kot bi kokošja jajca sejal skoro pol ure. Pobila je mnogo šip na poslopjih ter je v zemljo zabila up revnega kmeta. Trtje jc vse otolkla, da je vse rujavo in po-tleh. Mladike so bile skoro 1 meter dolge, ter polne kot resje, a sedaj ne dobiš grozdeka in mladice ne, vse je odbito. Strn je vsa pošundrana, ne bo nič žetve. Sedaj bodo morali kmetje sejati rano debelačo in drugo setev, da se kaj pridela. Tako je, da je res žalostno! Toča je uničila skoro vse pridelke v Radoviči, Radoših, Krašnjem vrhu, Bojanji vasi, Boldra-žu, Brašljevici, Novigori, Vidošičih in Drašičah. Tudi sosedne vasi je malo dosegla, pa ne tako hudo. V Repici ni povsod potolkla, tam bo že še nekaj grozdja ostalo. Škoda je ogromna in revni kmet — trpin.
Toča tolče, da je groza. Jaz se spominjam ko je bil na Radoviči še stari župnik Sch. pa ni bilo nikdar toče. Tudi dokler ni bilo toliko dekl. m. družb ni v Drašičih tolklo, a v Bojanji vasi je le hišo treslo, sedaj pa čim več je tega tem bolj tolče toča. Če bi v Metliki potolkla toča, bi se ne čudil, ker tu so liberalci in škrici, ki le k 8. maši hodijo, a oni kmeti po “hribih” s kapelami in1 belimi cer-kvami kaj takega res ne zaslužijo, ako res “popi” točo delajo. Jaz ne verujem, ker poterrt bi po Metliki in Črnomlju tolkla, a ne na Radoviči in Drašičah, kjer je dobil g.. Gangel, liberalec, le po enega izmed sto oddanih glasov ob drž. zb. volitvi. Morda pa jih za to Bog “tepe”, ker jih tako ljubi. Žalostno — res! Ali. pa jih za to, ker niso volili za moža, ki je sin ene najodličnejše družine v Metliki in za moža ki je več spisal že sedaj v blagor in prid naroda kot vsi Pfeiferji ali pa Jarci na svetu. To pa rečem kot mož ki pozna stranke in nisem pristaš ne liberalcev in ne klerikalcev. Obe stranki sti zreli za kup na kresni večer, ki se naj bi zapahi na Gorjancih, da ga bo videti do Kulpe, Nanosa in Triglava. Potem bo saj več pameti, ker politika nam vsem mnogo škodi.
Ko bo naš kmet oblekel zopet bele breguše n kamižolo, setve pa zavaroval proti toči, pa ravnaška kola in osi, ki cvilijo, začel rabiti pa bolj se doma ahtal, mu ne bo toča in drugo glave belila.
Pozdrav vsem rojakom v Ameriki in vsepovsod, ter ostajam z rodoljubnim pozdravom	Rupec.
Ali se vam noge znojijo?
Če trpite vsled vročih, znojnih, oteklih in bolestnih nog, natrosite nekoliko Severovega Praška za noge v svoje obuvalo in nogavice, in brž se počutite olajšane. Zoperni duh vsled znojnih nog se prežene in prepreči po njihovi rabi. Napravljajo novo ali pretesno obutev lahko in udobno. Cena 25c. Na prodaj v lekarnah in trgovinah z leki. Izdeluje W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 2-4
Svarilo rojakom.
Podpisani naznanjam, da se rojaki čuvajo enega John Vene, kateri je mene opeharil za kvartir in košto pa še mojemu bratu vzel $20.00. Tukaj je govoril, da je pentar, in da je prišel iz Cleveland, Ohio, prišel pa je iz Sheboygan, Wis. Opeharil je tudi druge. Doma je iz Škocijanske fare na Kranj skem, Vas Tevčice pri Dolih.
Frank Kapler,
9412 Ewing Ave.,	Chicago, 111.
Plačajo se vnaprej.
Kdor išče dela, za enkrat.........$0.10
Kdor išče delavcev, za enkrat... 1.0C Kdor išče znanca itd., za enkrat. .25
Zahvale .......................... 1.00
Naznanila, od vrste, za enkrat... .10 Oglas—ime, stan in naslov, na leto $5 Oglasi v “A. S.” so najuspešnejši.
KJE JE CHARLES A. SEVER? Pred nekaj časom je stanoval na Hibbing, Minn., 112 Second Ave., ter je bil tam za tolmača pri družbah itd. Kdor ve zanj naj nam naznani njegov naslov, ali se pa naj sam javi, ker je jako važna zadeva. Arne-rikanski Slovenec, Joliet, 111.
IŠČEM ROJAKA JOHN UKOVIČ, doma je iz fare sv. Križ Čemeča vas. na Dolenjskem. Pred 5. leti je bil tu v Clevelandu ali sedaj se nahaja nekje pri Pittsburgu, Pa. Kdor rojakov ve za njega in njegov naslov naj se mi naznani zaradi važnih vzrokov. John Pišek, 1087 E. 64th St., Cleveland, Ohio.
RAD BI VEDEL KJE JE MOJ brat Janez Lovrač. Biva nekje v Ameriki. Doma je iz Valovnega dola občina Peče, Gorenjsko, okraj Kamnik. Prosim naj se mi javi. Anton Lovrač, La Salle, 111., Kanal St. -No. 1145.	2t
V NAJEM HIŠA S 5. SOBAMI ALI se pa proda po primerni ceni. Mart. Fink, 706l/2 N. Ottawa St., Joliet. Ill
ali pridite k njemu, in oa
PRIPOROČAMO »VAM
DOKTOR IVEC
DR. MARTIN J. IVEC,
900 N. CHICAGO STREET	JOLIET, ILLINOIS,
(Water Doctor)
kot najboljšega in najizkušenejega zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! To* raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno maj* hno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnoga ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor’'.
On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo 0-zdravi vsako bolezen mož m žena, ako je ta sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznosti kilo ali bruh, srbtčino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-sče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
F. KERŽE OO.
2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKU POŠILJAMO ZASTONJ
JOL1CT.1LL.
PIVO V STEKLENICAH
Bottling Dept Cor. Scott and Clay St
Both Telephones M.
1
Pooblaščeni Agent od vsili
Parobrodskih Družb,
za So. Chicago in okolico je
Frank Medosh
9483-85 Evving Ave., So. Chicago, 111, le en blok od naše cerkve.
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensko perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St, Joliet N. W. tel. 218. Chicago tel. 1308L.
Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt!
Geo. Laich
SALONER IN *
AGENT PAROBRODNIH DRUŽB.
se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLU 3501 E. 95th St So. Chicago, 111.
Mi hočemo tvoi denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vse-tej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre, desk in »inglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar
W. J. LYONS
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
John Grahek
... Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway, JOLIET, ILL.
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. štefaniču če* treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri ,
Wat. Stefanič-u,
400 Ohio Street	Joliet» 111*
N. W. telefon 1257.
Jos. Zelnikar gostilničar
200 Jackson St,	Joliet, IIL
Prijateljem in znancem naznanjam, da sem kupil Mauserjev salun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in druge pijače.
VSI DOBRODOŠLI!

črni kirasirji.
(Iz češčine.)
Po žetvi leta 1813 je prišel v vas N. polk “črnih kirasirjev”. Brez okol-ščin so vdrli na posestva, se razdelili po skednjih, po dvoriščih in vrtovih, kjer je le bilo možno. Dobra polovica polka pa se je morala zadovoljiti s prenočiščem pod milim nebom.
“Črni kirasirji” so bili izbrani možje, v jeklenih kirasih in s perjem na čeladah, pravi obri. Ljudje so se jih bali, ker so bili na slabem glasu in so puščali za seboj povsod slabe spomine.
“Črni kirasirji” so ohranili verno pusto nrav stare “soldateske”; v miru razbrzdani, v vojski pa vsak mož na svojem mestu.
“Hudiča! Raj pa trepečeš, jazbec bojazljivi!” je zakričal na dvorišču ne preveč prijateljski stražmojster ter spremljal svoje besede z glasno kletvico.
Kmet, ki so mu veljale te besede, je stal na pragu, mečkal v zadregi svojo »kapo ter se tresel na celem telesu.
Stražmojster je skočil raz konja, dva častnika pa sta hitela v hišo.
“Želim dober dan, gospodje vojaki!” je izpregovoril kmet in zobje so mu dregetali.
“Pusti pozdravljanje in nam daj, kar imaš. Od ranega jutra smo na nogah. Še nikoli nisi imel take gospo-'de pri sebi kakor danes. Torej hitro; so že v sobi in koprnijo od žeje kakor mi.”
In res, častnika sta bila že v sobi; starejši je počival na klopi za hrastovo mizo, mlajši pa, mož izredno visoke postave, se je oziral po sobi. Njegovo temno, globoko oko se je naenkrat zaiskrilo; podal se je k peči, kjer je sedela na klopi Micika, najlepša deklica iz cele vasi ter Si zakrivala s predpasnikom oči pred temi tujimi gospodi, katerih se je radi njih slabega glasu bala bolj kot strašil.
Častnik pa se je zabaval nad dekličino zadrego.
“Imaš lepo hčerko!” je rekel, ko je stopil v sobo kmet s polnim vrčem in kmetica s skledo, na kateri se je rumenilo surovo maslo.
Kmet ni mogel spregovoriti niti besede.
“Bodi brez skrbi! Dokler smo mi tukaj, ji ne pade niti las z glave”, je rekel mladi častnik na pol češki in na pol poljski.
Kmet si je oddahnil globoko, častnik pa se je vsedel, toda jedci je malo in pil je tudi zoper svojo navado izredno malo.
Zato pa je dišalo tem bolj njegovemu tovarišu, ki je imel do golega postriženo glavo, male, živahne oči in razjedeno čelo.
Mlajši častnik je oprl glavo ob levo roko ter se zamislil. Njegovo zagorelo lice je dobilo prav čuden izraz.
Na dvorišču so razbijali vojaki brez prenehanja; proklinjali so celi svet, najbolj pa francoske garde. Kolikokrat so se že bili ž njimi, nekateri gotovo že dvajsetkrat, a še jim ne dajo miru!
Toda predno bodo s temi gotovi, zarjave meči “črnih kirasirjev” gotovo v nožnicah.
“Slišiš, kmet", je spregovoril naenkrat v sobi častnik, “če se povrnem iz vojske, se ustavim pri tebi in te povprašam po roki tvoje hčerke. Razumeš!”
Kmet ni odgovoril, pogledal je samo nezaupljivo na častnika.
“Ne verjameš? — Jaz šem grof, nimam niti očeta niti matere, niti bratov niti sester, moje imetje je večje kakor vaše štiri' vasi —”
Častnik je naglo utihnil; zdelo se mu je nedostojno, da je prišel v svojem govoru tako daleč. Njegov tovariš je dremal za staro, hrastovo mizo v svojem težkem orožju.
Kmetica se je tresla radi čudnih besed nenadnega gosta, od radosti ali pa je slutila nesrečo? — Tega sama ni vedela.
"Ne vrjameš mi; imaš prav, da mi ne verjameš. Ne poznaš me, toda ženina svoje hčerke mora vendar oče poznati. Ali spoznaš me, kakor poznam tudi jaz tebe že davno in tvojo hčerko. Ni se zastonj ustavil pri vas naš polk.”
In grofu-častniku je zaigral okoli listen čuden smeh. '
Kmetu se je zazdelo, da so ti “črni kirasirji" hudiči iz pekla in da je ta častnik lucifer sam. Bog sam ve, zakaj mu je prišlo to na misel, zakaj je pri tem obledel, da je bil Bolj bel kakor mrličeva srajca in zakaj se mu je vzbudil v glavi spomin, o katerem je mislil, da je že davno pokopan v globočini preteklosti.
Micika si ni več zakrivala obraza s predpasnikom. Sedela je v žaru zadnjih solnčnih žarkov, ki so prodrli v prostorno, zakajeno sobo.
Častnik je stopil štiri korake bližje ter uprl sedaj svoje temne oči na deklico, ki je hotela od strahu zakričati; toda krik ji je ostal v grlu ter se spremenil, v jok, ker so prišli ogledi tako naglo, tako nenadoma in da oče ni spregovoril niti besede. Čudni oče! Stal je sredi sobe, kakor bi bil okamnel, kmetica pa se je smejala; ni slišala hčerinega joka, vrtelo se ji je v glavi, saj bode imela hčerko grofico. Se čudnejša mati.
V sobi so ostali samo stari častnik ter kmet z grofom.
Na nebu so se spuščale zvezde druga za drugo, se zasvetile pred očmi in
jedva so se razsvetile, že so se pogreznile v nezmerne globine.
Starejši častnik je počival na pol razorožen na mehkih kmečkih blazinah. Glasno smrčanje je svedočilo, da spi dobro.
“Ne taji! Ali me več ne poznaš?” je zakričal grof kmetu v uho. “Hitro si pozabil na tisto noč, neverjetno hitro."
Kmet je zadrževal šiloma sapo, da bi mu ne ušel niti eden vzdih, po katerem bi mogel častnik spoznati njegovo razburjenost.
“Tema je, kmet-sodnik, razsvetiva si, da se bolje vidiva.”
“Gospod — bilo bi sumljivo.” “Zakrijeva okno.”
“Nimava s čim.”
“Z mojim plaščem.”
“Gospod —”
“Truden sem, hitro, sodnik!”
“Saj imate mojo roko na pravico do mojega otroka", je izbruhnil iz sebe kmet, ki je bil v vasi, o kateri govorimo, sodnik, kakor kadar narekuje' mrlič s svojimi zadnjimi močmi poslednjo voljo.
“Ste slišali, gospod grof?” je rekel sodnik, toda mirno, kakor bi mu v tem trenutku padel težek kamen raz srce.
Trobenta se je oglasila na vasi že v drugič, po grebenih za vasjo so zagoreli ognji in tupatam so se stresla okna, kakor bi se zibala zemlja v svojih tečajih.
V vasi je zasvetilo na stotine bakelj. V sodnikovi sobi je bilo svetlo kakor po dnevu, kmetov obraz je pa še bil bled kakor mrličeva srajca.
Stari častnik, polkovnik,- je bil naenkrat na nogah in oblečen.
“Hudo — ritmojster!”
“Dosedaj ne! Naši se umikajo gotovo od Draždan. Koerner je prišel najbrž prezgodaj.”
Ritmojster še ni izgovoril in v sobo je vdrl ordonančni častnik iz glavnega tabora. PriklonihTe je ter izročil starejšemu častniku listino.
“Razsveti, bedak!" je zakričal polkovnik. In sreča za sodnika, da je vstopil v tem trenutku v sobo častnik z bakljo v roki.
“Ven, hlapec!” je zarjovel zopet pol kovnik na kmeta, ko je prečital na tihem list.
Poročilo se je glasilo:
“Bonaparte je prišel s 60,000 pred Draždane. Generalu Moreau-ju ste odstreljeni obe nogi. Ugibamo se na Češko. Vaudame je v naši zemlji. Takoj na pot! Naglo!”
Podpisan je bil Colloredo.
In predno je preteklo četrt ure, je zajahalo več kot 4000'konj proti Toplicam.
* * *
Še le sedaj si je oddahnil kmet, kakor se spodobi ih ž njim cela vas.
Toda ljudje niso šli spat. Smolm venci, navešeni na droge po višinah tje do Toplic so goreli z mogočnim plamenom, in to ni bilo dobro znamenje. Približno v desetminutnih odstavkih so se stresla okna in če je kdo priložil uho na zemljo, je slišal nepretrgano otlo bobnenje, kakor oddaljeni grom.
“Francozi se umičejo!" so ugibali po vaseh in niso se motili.
Zjutraj so prišli mimo novi polki, cesta je bila polna konjenikov.
H koncu je prišla dolga vrsta kozakov. Kamor so prišli, povsod so povpraševali, kako daleč je do Pariza, da gredo že dve sto milj in da še Pariza vedno ne vidijo.
Vsakemu so zaprisegli na svojo dušo, da gredo nad Napoleona.
Imeli so na sebi kožuhe, na glavah kozaške kape, okoli bokov pase, ob strani rjaste, zakrivljene sablje, ,v desnici pa dolgo kopje.
■ * * *
Ne dolgo pozneje so se pripeljali mimo vozovi z ranjenci, v pravem pomenu besede prenapolnjeni. Nekoliko kozakov je tvorilo vedno stražo. Siromaki so mnogo pretrpeli od njih, naši kakor Francozi brez razločka.
Pogosto so vrgli zraven mrliča iz voza tudi še na pol živega ter se peljali dalje. Če se je kdo usmilil nad nesrečnežem, je bilo dobro, sicer je moral umreti od gladu.
Za ranjenci so prihajali vjetniki, -cele tolpe Francozov, zopet ob'koljene od kozakov. Ti niso poznali nikake-ga usmiljenja. Gnali so uboge kakor kako čredo, in ko so prišli zvečer na prenočišče, so jim odtrgali iz ust vsak grižljej, ki jim ga je kdo dal, kajti kozaki so imeli glad brez prenehanja.
Francozi so bili fantje, še skoraj o-troci. Plačali so za grižljaj z zlatom, toda zastonj. Kozaki so jim vzeli zlate in grižljaje.
Grozno so se maščevali za požar Moskve in za carski Krcmel. Strašno toda pravično.
Tudi Vaudama so vedli seboj. Toda ravnali so z ubogim generalom hujše kot s psom. A Vaudame je divjal zoper Napoleona, da ga je poslal za to v to nesrečno vojsko, da bi se ga mogel iznebiti, kozaki pa so se smejali iz polnega grla generalovemu preklinjanju. Pripovedovali so mu drug za drugim, da pojdejo na ^tusko, naravnost v Moskvo, h kremelskim razvalinam.
* * *
Bil je hladen dan meseca vinotoka. Nad našo vasjo so viseli oblaki kakor peroti velikega netopirja.
“Črni kirasirji” in ž njimi grof rit-
mojster se niso povrnili. Gotovo sc šli v Pariz.
Kmet si je pri tej misli vsakokrat mel roke, tudi kmetica si ni več želela, la bi bila njena hčerka grofica.
Edino Micika je bila žalostna, da, :lan za dnem žalostnejša, ne za to, ker se ženin ne povrne in ne pride po njo, temveč za to, ker se povrne in jo od-,-ede Bog ve kam in jo naredi za grofico. In njeni mladi glavi se je zdelo, kakor se čita v pravljicah, da si je prišel po nevesto neznani gospod in jo idpeljal v neznani kraj, kjer je ni ni-kdo nikoli več videl, ker je baje zapisal pred leti oče hudemu duhu z lastno krvjo svoje dete. Take misli so se ponavljale vedno živeje dan za dnem ter ji trgale srce.
Ljudje so si pripovedovali, da Micika boleha od teh dni sem, kar so bili tu “črni kirasirji”.
Temnilo se je že in v vas je prišla še ena tolpa jetnikov. Danes so šle mimo že tri, toda ta je bila največja. Francozi niso. mogli dalje od utrujenosti. Drug za drugim so padali na cesti, toda vedno jih je zopet dvignil na noge kozaški bič, če tudi samo za trenutek.
' Sodnik se je veselil, da bode danes vendar enkrat brez prenočevalcev, toda komaj se je vlegel, je vdrlo v sobo nekoliko Rusov s kapitanom na čelu ter zahtevalo za se in “modrosuknje-že” zajutrek, obed ifi večerjo obenem.
Kmetica je vedela dobro, kaj pomeni kuhati zajutrek, obed in večerjo ob enem. Nasipala je v ničke do polovice moko, zamesila ter naredila cmoke, kakor so kolači, in ko je začela voda v kotlu vreti in so bili kuhani, so se spravili kozaki sami nad nje, niti dočakati niso mogli.
Francozi pa so sedeli ob strani ter obračali poželjivo oči na kotel.
Najbolj oddaljen je bil mladi gardist. Pod nosom mu je poganjal šele mah, na prsih je imel trak častne legije, v desnici pa grčasto palico. Njegovo sivo oko je gledalo pred se topo, skoraj brezčutno.
Njegovi tovariši, sojetniki, so prosili gospodarja za kak pogrizek ter mu ponujali za grižljaj zlate dukate.
Samo mladi gardist ni prosil. Tupatam ga je streslo, kakor bi prihajala nad njega omotica, toda vedno se je zopet premagal.
Micika je dala vsakemu, ki mu je mogla, kaj malega, toda skrivaj, da b: kozaki ne videli, pri tem pa so iskale njene modre oči vsakokrat mladega jetnika, ki je stal kakor brez življenja, in vsakokrat je preletela njena lica lahna rudečica, kakor odsvit večerne zarje.
Tako rada bi mu dala kaj, toda on ni prosil, niti ganil se ni. Neka sila jo je vlekla k njemu in približala se mu je.
Mladi Francoz se je ozrl. Njegovo medlo oko je obstalo na deklici, levica, ki mu je visela na ruti. se je nehote premaknila in njegove ustnice so zašepetale nekaj v napol znanem jeziku, ljubko kakor glas zvona.
Micika je pristopila bližje ter mu podala kruha in sira. Jetnik je odprl zopet v njo oči ter segel po daru; toda tudi bradat kozak je segel takoj po Micikini roki.
“Meni kruha — meni sira — ti dev-če! Temu itak nič ne koristi!"
Toda tudi mladi F'rancoz je drža! za oboje; kozak pa se ni dal ugnati.
“Daj sem, daj! Tebi da sv. Peter v nebesih ali pa hudič v peklu!” se je zasmejal kozak in ze je tudi imel Fran cozovo roko v svojih pesteh.
“Nazaj!" je zakričal F'rancoz naglo po poljski, iztrgal z vso silo kozaku desnico ter stopil za dva koraka nazaj.
“Poljak!"
“Prokleti Leh!"
“Pes!”
Kakor iz enega grla so kričali kozaki in štiri zakrivljene sablje so za-bliščale ubožcu pred njegovimi očmi.
“Vodka! —• Vodka! —• Vodka! — gospodje kozaki!'’
Na ta klic so porinili kozaki bliskoma sablje v nožnice ter se gnjetli k sodnikovi hčerki, ki je nalivala vodko iz sodčka v lonce ter jo podajala gospodom molodcem.
Kozaki so pili kakor za stavo, da jim je postalo gorko v glavah in mislili so, da so ob Donu, da jim igra slepec žalostne pesmi, in zopet, da so vrgli Napoleona, da ga peljejo v Moskvo, da ga vržejo tam v'železno kletko ter bodo potovali ž njim po Ruskem.
“Po koncu, vi lenuhi, vi otroci psov, vi kolibje glave!" je zakričal kozaški kapitan nad jetniki ter tolkel po njih neusmiljeno s sabljo.
Kozaki so vstali neradi od vodke, ker so imeli polno glavo 'rožnatih misli. kakor kadar so doma pri Židu o polnoči.
Tudi Francozi so se neradi vzdignili, komaj so se držali na nogah.
In ko so bili zbrani iz vseh hiš na vasi, so jih obkolili kozaki ter jih tirali na pokopališče.
Ko so prišli na pokopališče, so jih gnali y sredino kakor čredo, zaprli za njimi duri, poskakali raz konje, uŽgali okoli zidu ognje ter preštevali zlate, ki so jih vzeli jetnikom.
Noč je bila še mokrotnejša kot dan, megle so se zgostile ter padle še nižje.
Francozi so se Opirali ob križe, ob grobove, in trepetali od mraza ter plakali od jeze; na glas se niso smeli, kajti kozaki so imeli neznansko veselje nad francoskimi solzami in potem so jih mučili še huje. Marsikateri jetnik je zavidal mrličem njihov tihi mir.
Edino eden izmed vseh tri sto je počival ob topli peči v prostorni, za-(Nadaljevanje na 7. strani.)
J. P. KING*
Oba telefon	T^eni
štev. 8	ljesill
»♦♦»»»»trgovec.
Clinton in Dtsplaines St». Jo'iet
yinanapr
Rojakom priporočam moja izvrstna vina, novo vino muškotel ali črno vino po 30c gal., resling 35c gal., rudeči zin-fandel 35c gal., vino od leta 1909 muš-katel ali črno vino 40c gal., resling 45c gal., staro belo vino 50c gal., drožnik ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal.
Vinograd in klet St. Helena, naslov za naročila;
Hill Grit Vineyard”

i %
Stefan Jakše, lastnik.
Box 657,	Crockett. Cal
GEO. MIKAN
MODERNA (JOSTILSA
Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba.
Popolnoma varno naložen denar
-JK PRI-
N. W. telefon 1251.
202 Ruby St. JOLIET, ILL.
Hranilnici in posojilnici za Kandijo in okolico,
REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAZVEZO.
Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov a vsem svojim premoženjem.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obrt. stujejo po 4% odstotke na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem.
Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni “Dom” v Kandiji pri Nove« mestu. — Naslov:
HRANILNICA IN POSOJILNICA V KANDIJI, KRANJSKO, AVSTRIJA
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstv ..
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
R. Pilcher, predsednik.
Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir.
F. W. Woodruff, ass’t kasir.
Citizens’ National M
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, I1L
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banka v stari domovini.
3%
O
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolieta.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.
Joliet, 111.
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N, >V. 344
fih
t
*
i
*
«
«
*
*
*
*
«
*
«
%
Zgodnji znak sušice.
Ta grozna bolezen, ki pomori tisoče naših ljudi, je skoraj ni mogoče spoznati, dokler že ni prepozno. Vsi zdravniki zatrjujejo pa, da je ozdravljiva, ako se jo pravilno zdravi in sicer v pravem času. Prvo znamenje jetike je
bleda barva
Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče ne misli, da je to prvi znak sušice. Bledi ljudje vedo, in bi morali vedeti, da njih kri ni v redu, nima dovolj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi zamogla prav rediti truplo. Koža izgubi svojo naravno rudečkasto barvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. Živčevje in mišičevje oslabi, želodec noče več pravilno delovati in celo telo polagoma oslabi. Radi tega je potrebno ustvariti novo, čisto in bogato kri, vendar tega ni mogoče doseči, dokler želodec ne sprejema dovolj dobre in redilne hrane in dokler narava sama ne postane tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse ono, kar je škodljivega, ker le če se zgodi, se zamore napravljati zopet čista in zdrava kri. Poznamo samo eno sredstvo, s katerim se to doseže, in to je:
TrinerjevoZdravilnoGrenkoVino
To zdravilo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih zelišč, koja so skrbno izbrana, okrepi želodec, tako da je zopet sposoben za pravilno delovanje. Po tem bodete zopet lahko jedli in prebavah vašo hrano. Vaša kri bode postala zopet čista in močna, vaša polt bo zadobila zopet\ pravo barvo in gladkost. Naj že bode vaši bledosti karkoli vzrok, rabite TRINERJE-VO ZDRAVILNO GRENKO VINO.
Izguba teka
Nepravilno prebavljanje
Slabost po jedi Običajna zabasanost Glavobol Nahod
Kolika in krč
Izguba moči
Rumenica
Onemoglost
Nekatere ženske bolezni
Izbruhi
so nekatere bolezni, ki se odpravijo z rabljenjem Trinerjevega Zdravilnega Grenkega Vina.
To sredstvo je bilo na razstavi, v Seattle leta 1909, odlikovano s zlato kolajno in veliko nagrado (najvišjo nagrado) na razstavah v Londonu in Bruselju 1911.
keuiieni laboratorij,
1333-1339 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL.
ijb
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
JOSIP KLEPEC
JAVNI NOTAH
jideluje vse v notarsko delo spndajoie listine 100*1 N’. CHICAGO ST,
.TOI.IKT
S traka
vam očisti in pogladi obleko.
Čistimo razno brago iz kože ¡n dlakasto, rokovice, ženska krila, suknjiče, moške obleke vseh vrst.
Mi delamo dobro in prav. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes.
Oba telefona 488.
Joliet Steam Dye House
Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CO.
Office and Works, 642-644 Cass Street
Branch Office Cor. Ottawa and Van Buren Streets.
Bray-eYa Lekarna
Sepriporoča slovenskima clčinstiv v Joliet a. Velika zaloga.
Nizke cene.
104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet SLOVENSKI PRAVNIK.
R. F. Kompare
ADVOKAT
¿f*
Telefon S. Chi. 439.
SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVE SO. CHICAGO, ILL.
Pozor Rojakit
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M. B. Schuster
Young Building.
Frank Žagar
KROJAČ,
55 Indiana St	Joliet, 111.
N. W. telephone 962. ivam, popravljam in čistim obleke.
C. W. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet.
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno,
Phoenii Buffel
kjer te toči vedno sveže pivo, žgan ter najboljša vina. Tržim tudi ,	. domače smodke.
Ant. Sfe.ofT
N. W. Phone 609.
»Si N. Hickorj St«	JolU
Frank Terlep
NOVA GOSTILNA
1134 N. Hickory St,	Joliet, 111.
N. W. tel. 503.
Svojim mnogim znancem in prijateljem naznanjam, da sem otvoril lep ®oderen salun na vogalu N. Hickory in Ross ulic, kjer me lahko posetite. Postrežem vam z najboljšimi pijačami in smodkami. Vsi dobrodošli!
Emil Bachman
1719 South Center Avenu«. CHICAGO, ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvrdka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPOVA itd.
Joliet M
voglu Chicago in Clinton ulit tAZPOSlLJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih, koji šaljemo na zahtjev svakome badava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše me 10 po najoižji ceni? Gotovo! V mesnic
J. & A. Pasdertz
sc dobijo najboljše sveže in preka iene klobase in najokusnejše meso
Vse po najnižji ceni. Pridite toraj it aoskusite naše m«so.
Nizke cene in docra postrežba j> aaše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone III.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljr in fimežev. Izvršujejo se rta bar varska dela ter obešanje steaskegi papirja po nizkih cenah.
ara
N. W. 927.
A lexander H
f^Chi. Phone 376.
KiritičicBros
Cor. Columbia in Chicago St's'.
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočamo.
PREMOG.
PRODAJA PREMOGA. Najboljši Lump, Egg in Nut premog po $4.00 tona.
NAJBOLJŠI PREMOG ZA GRETJE
M. PHILBIN
515 Cass St., Joliet, 111.
Oba telef. 5. Chi. tel stanov. 2191 M4.
Spital in prebitni sklad $100,000.00.
ROBt. T. KELLY, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik C. G. PEARCE, kasir.
Kadar imate s sodiščem opraviti obrate se na slovanskega odvetnika
JOHN J, WELLNITZ,
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, IH.
2 njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor iti to je
Tie A. Ohm Drog Gl.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois.
Slovanska lekarna
Kadar rabite kaj zdravil ali pojasnila v bolezni oglasite se pri nas, kjer se domenite v domačem jeziku.
(Nadaljevanje s 6. strani.) kajenj sobi sodnikovi. Počival je brez skrbi, kajti kozaki so imeli možgane zmešane od vodke, za pasi zlate in o-koli “modrosuknježev” je bil zid. Na to, da bi mogel kdo uteči ali da bi kateremu bolje ugajalo prenočišče v sobi, kakor na grobovih, gospodje mo-lodci niso prišli niti v sanjah. Micika je prosila za Boga, da bi reveža ne izgnal. Sodnik je imel srce trdo kot skala, tod^ Micika je delala s svojo besedo skoraj čudeže. Celi dan ni odmaknila očesa od mladega gardista.
Poljaku pa se je sanjalo, da je v svoji mili Poljski,, da se je dvignil dvor, ki so mu ga Rusi užgali, iz razvalin, da je.stal 6če na daljnjem pokopališču ob bregu Visle, da se mu bratje vračajo drug za drugim, jeden iz Prage (predmestje Varšave), a dčjigi iz Maciejovič, tretji iz Sibirije v domači dvor, in on, najmlajši, da se pripravlja k svatbi z nevesto iz daljnjih, neznanih krajev, da blagoslavlja ta zakon mati, da ga dobro poljsko ljudstvo pozdravlja ob cesti in da mu prinaša veliki francoski car kot svatbeni dar ubogi nevesti celo nekdanjo gospodstvo njihovega- rodu . . .
To vse je videl mladi Leh, častnik slavne Napoleonove garde, v sanjah v modrih očeh sodnikove hčerke,' ki mu je rešila danes skoraj življenje, kajti ako potegne kozak sabljo, je ne potegne nikoli zastonj.
Sodnik je hodil po sobi nemirno ter zrl tupatam na mladega vojaka. Spomnil se je zopet na dogodek, ob katerega spominu je obledel vsakokrat, kakor zid, in pri tem spominu je videl bodeče oči in rumeno lice. Danes so ga zopet mučili ti spomini, ko so prijezdili ti kozaki in ko se je zagledala njegova hčerka v jetnika Poljaka.
"Pri Lipskem da ste bili?”
"Pri Lipskem.”
"Toda ušli ste?”
"Samo levico so mi poškodovali.”
Sodnik je prikimal ter oprl zopet oči ostro v Poljaka.
"In o "črnih kirasirjih” niste nič slišali?”
"Da, slišal! Pri Hlumu jih je padla prva in pri Lipskem druga polovica.”
Sodnik je bil zadovoljen s to vestjo ter si odkašljal.
Miciki so se zasvetile oči in za to poročilo bi padla brez pomisleka mlademu možu v naročje.
“Rešilo se jih je nekoliko. Mi smo stali nasproti njihovima dvema eška-dronama, toda bili so menda s hudičem v zvezi, kajti kroglje se jih niso dotaknile in naše sablje so se jih ugibale. Njihov udarec pa je bil vsak smrtni in niti ena kroglja iz njihovih pištol ni zagrešila cilja.”
Jetnik je obmolknil za trenutek.
“In zakaj si vprašal po teh?” je dejal na to Poljak.
“Spomnil sem se na nje. Pogosto smo slišali govoriti o njih. Nekoč je šel tu mimo njihov polk.”
S težavo je govoril sodnik in zopet se je sprehajal nemirno po sobi.
“Med temi, ki so se rešili, bi mogel biti ravno on!” je pomislil.
“Med temi je bil gotovo on!” Sodniku se je zdelo, da mu je zašepetal nekdo te besede na uho.
“In vi ste iz Poljskega?”
“Da”.
“In vaši stariši “Ne žive.”
“In vaši bratje?”
“Ne žive.”
“In vaše sestre?”
“Nisem imel nobene.”
“Nimate nikogar?”
“Niti domovine nimam.”
Sodnik ga je zopet pogledal. Zadnje besede so se mu zdele tuje. “Hočete reči, da nimate doma?” “Nimam.”
“Da niti doma nimate?” je zašepetala tiho Marica ter sklenila rol^e, oči pa so se ji zasolzile.
“Toda ste vendar plemič?” je dejal sodnik.
"Plemič brez domovine, brez posestva, brez podanikov?” je ponavljal glasno ter si dejal pri sebi, da bi za takega ne dal niti počenega groša.
In zopet mu ni bilo po volji, da je ostal pri njih, da mu je dal prenočišče, za kar mu še odvede mogoče hčerko.
S čudnim pogledom se je ozrl po ubogem poljskem plemiču, ki bi bil, ako bi videl ta pogled, gotovo raje s svojimi tovariši na pokopališču ‘v temni noči, kjer bi bil varnejši, kakor tukaj pri sodniku.
Sodniki so bili za časa robote, torej nd početku našega stoletja in skoro celo preteklo ter pol sedemnajstega posebna vrsta ljudi, sužnji in ob enem domišljavi, ljudje brez studa in časti, ki so jih mogli gospodje “poglavarji” in gospodi “justiarji”. porabiti za vse.
/‘Micika, mati že spi, idi in pripravi postelj”, je dejal sodnik naglo.
Micika je ubogala, pogledala še enkrat mladega plemiča, zašepetala nekaj, nemara mu voščila “z Bogom” ali pa “lahko noč”, sodnik pa se je obrnil k njemu ter nadaljeval razgovor.
“Toda vaš oče je imel vendar premoženje?”
“Veliko. Ne bil bi ga mogel pre šteti. Toda prišli so Rusi, vžgali nam dvor, očeta ubili, dva brata ž njim, tretjega so poslali v Sibirijo, kjer je tudi že umrl, jaz pa sem utekel z materjo, iz domovine. Napisali so na mene tiralnico, toda bil sem že na Pruskem, na francoski meji. V Parizu mi je umrla mati in vse, kar mi je ostalo po stariših, je bila očetova sablja in očetovo neoskrunjeno ime. In to sabljo in to ime našega rodu sem položil v cesa-rski palači k nogam Napoleonovim. Pri Lipskem so mi jo
razbili ha tri kose, v roki mi je ostala samo ročaj.”
Za nekaj časa je ugasnila zadnja luč pri sodnikovih. Pri durih pa se je pojavila temna postava, ki je namerila naravnost na pokopališče, nad katerim se je rudečila svetloba kozaških ognjev.
* * *
Ni se še danilo, ko so se oglasili po vas^ kriki podobni kletvicam.
Ljudje so še spali, tudi pri sodnikovih se še ni mkdo gibal; toda na dvoru so že stali kozaki in par jih je vdrlo v sobo.
Jetnik je spal trdno.
O sodniku ni bilo niti sluha, odpeljal se je baje pred kako uro na sejem.
Kozaki so napravili na ognjišču o-genj in jedva so se zaiskrili prvi plameni, so zapeli na glavami njihovi biči in trije udarci so vzbudili mladega moža, ki mu je postlala Micika pri peči.
"Za Prago!”
“Za Maciejovice!”
“Za Moskvu!”
“In za prenočišče pri peči, pasji sin!’ Kozaki so pretepali mladega moža kakor za stavo; izlivali so si nad u-božcem svojo jezo, kajti iz pokopališča jim je ušlo več kot trideset Francozov.
Toda Poljak je molčal, imel je zaprte oči ter jih odprl šele, ko so se odprle duri in se je pojavila v njih mlada deklica z razpuščenimi lasmi— njegova osvoboditeljica.
Toda Kozaki so imeli v prsih mesto srca kamen in v glavah mesto usmiljenja od nekdaj zavist nasproti Poljakom.	1
Zastonj se je vrgla k njihovim nogam -Micika, zastonj je zakrivala reveža.
Gospodje molodci so jo vrgli v stran in v tem trenutku bi pozabili ce-o vodko, ker so vedeli o tem jetniku, da je iz rodu, prokletega od belega carja do zadnjega kolena. In kozak da za b.elega carja svojo neumrjočo dušo, za Poljaka pa bi se zapisal vra-
1.
“To. ni Francoz, to je Leh, bratje! Hlapčevski Leh!” so se bodrili kozaki, da jim je nastopil na čelu pot.
In častnik Napoleonove garde je o-brniL naposled svoje oči. na deklico pri durih, dihal hitreje in hitreje, z lica mu je tekla kri curkoma in iz ranjene roke — — —
Kozaki so odjezdili, ko je napočilo jutro.
Pri mladeniču je klečala deklica in mu umivala rane s svežo vodo.
“Tvoj oče — — —”
Revež, je hotel nekaj povedati, toda ni mogel. Iz levice se mu je zopet vlila kri, glava mu je klonila nazaj in konečno je izdihnil svojo dušo.
In še predno se je povrnil sodnik iz sejma, so pokopali bičanega pri križu. Nikdo mu ni poškropil groba in “oče naš” je molila za njim na celem svetu edino sodnikova Micika.
Francoski orli se niso več dvignili. Peroti, potrte pri Lipskem in Hlumu, jim niso več zrastle. Saške ravnine so se napile krvi proslulih gard. Na Češko so se povrnili polagoma cesarski polki na svoja stara mesta, toda zelo zredčeni, rekel bi, da so se povrnile iz boja samo razvaline polkov.
Toda “črni kirasirji” se niso povrni-
li.	Sestavil se je novi polk, toda ti novi niso imeli od svojih prednikov niti lasu, bili so enaki drugim kakor jajce jajcu. Samo glas o njihovih predhodnikih, ki so ostali pri Hlumu in pri Lipskem, jim je še dajal nekoliko slovesa.
V vasi,.o kateri pripovedujemo, so bili nastanjeni dragonci. Bili so sami novinci.
Nekega večera je prijezdilo v vas-kakih pet jezdecev, odetih v bele, raztrgane plašče.
Pred sodnikovo hišo so se ustavili. Eden je hitro skočil raz konja ter hitel v hišo.
Sodnik se je napravljal ravno k “ju-i sticiarju”, kajti včeraj se je v gostilni par mladeničev preveč napilo in si dovolilo napade na strohleno “sodnikovo pravico.”
“Še živ, sodnik? — In Micika še svobodna? — Hola, sodnik, me ne poznaš?”
Sodnik se je ozrl ter se opotekel. “Ne vstraši se!”
“Svobodna, gospod grof, čaka do danes.”
“Moram s teboj obračunati.”
Sodnik je bil zopet bled kot smrt. “Gospod grof, sva že obračunala.”
“Bodeva šele.” —-------
“Imel si pri sebi kozake, sodnik, kaj ne?”
“Da.”
“Peljali so seboj vjete Francoze?” “Da.”
“Med temi Francozi je bil mladi Poljak?”
“Da.”
“Tvoji hčerki je ugajal?”
“Ne vem, gospod.”
Sodnik je postajal vedno drznejši in pot se mu je izgubljal s čela.
“Ste ga pustili v sobo?”
“Da. Usmilil se mi je.”
“In ker se ti je usmilil, si šel povedat kozakom?”
“Gospod grof, ne, pri moji ubogi duši, pri svojem zveličanju —”
“Molči kmet! — Potem si navzlic odšel na nek sejem.”
“Moral sem.”
“Kozaki so prišli sem in so bičali Poljaka do smrti.”
“Ne morem za to, gospod grof!” “Ne taji, vem vse! Kozaški kapitan se je s tem ponašal in poslal sem ga, kamor je spadala njegova duša že davno. — In veš, kdo je bil ta Poljak? — To je bil moj bratranec!—Tvojo hčer-(Nadaljevanje na 8. strani.)
It doesn’t pay to netflect
ÜL i* m . mm	11 Irni 11 • ■ c c e cere e e eeY
your
če pridete domov boltii, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in ' potem obolite za nekaj tednov?
Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER
poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite.
Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice.
čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime.
F- AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., New York, N.Y.
Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. ali 50c.)
Edini slovenski samostojni kamnosek v Jolietu.
Priporočam cenj. rojakom širom Amerike svojo veliko zalogo krasno izdelanih nagrobnih spomenikov iz graneta in marmorja, kakor tudi najnovejše vrste s trpežnimi zlatobliščečimi porcelanskimi slikami Izdelujem kamenitne podobe in nimam agentov, za- , torej so cene pri meni najnižje.
Spomenike pošiljam tudi v druge dele Zjedinjenih držav kakor tudi obrise na izbero.
Izdelujem ograjo (fene) za lote, kakor tudi vse druge v mojo stroko spadajoča dela.
Kadar nameravate kupiti za vašega nepozabnega pokojnika ali pokojnico trajni spomenik, naročite ga pri rojaku ne pa pri tujcih, ki vas v sili ne poznajo.
SVOJI K SVOJIM!
Za obila naročila se priporočam,
S1M01T ŠETIKA
SLOVENSKI
KAMNOSEK
1011 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL.
J. J. KUKAR
Cor. Lade & Utica Sts. Phone 182. WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Brewing Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna.
Prodajam tudi trd in mehak premog
ter ga razvažam. Blago najbolje — po zmerni ceni.
Joliet Citizens Brewing Co.
North Collins St., Joliet, 111.	4
IPijte “lETk: Brand"	\
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.	j
*«»»»*0*0404040*04<Ht>^>400*0404 040440>C»040V0404040(
AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA
Najpripravnejša in najcenejša paro brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom Trstom in Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na dvi vijaka:
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA.
Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka ol sredah ob 1. popoldan in Trsta ob so botah ob 2. popoldan proti New Yorku Vsi parniki imajo brezžični brzojav električno razsvetljavo in so moderne urejeni. Hrana je domača. Mornar ji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško.
Za nadaljne informacije, cene iz vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO.
General Agents
2 Washington St.,	New York
Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni.
J0S. ANSIK
slovenska gostilna mesarija in grocerija.
8911 Greenbay A ve., So. Chicago, IlL
Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje.
Ana Vogrin
Izkušena babica
210 Ruby St, N. W. 1727, Joliet, 111
ZAL VAM BO
ako še danes ne pišete po lep in zelo obširen ilustrovan slovenski cenik, prve in jedine slovenske trgovine te vrste v Ameriki. V njem najde vsak nekaj. Ljubitelji glasbe: grafofone in slovenske plošče, ljubitelji lova: puške, ljubitelji zlatnine in srebrnine: krasne ure, verižice, društvene prstane i. t. d. Pišite po cenik, v njem najdete vse to in še sto druzih stvari; prepričajte sel
A. J. TERBOVEC & CO«
(nasl. Dergance, Wideticb & Co.) 1622 Arapahoe St« Denver, Colo.

(Nadaljevanje s 7. strani.) ko si vzamem seboj za ženo za prejšnji dolg in tega novega zločina ti ne odpustim. — Hej, fantje, zvežite! ga!"
Štirje starejši vojaki so poskakali raz konje in vrgli vstran bele, raztrgane plašče. Bili soj “črni kirasirji. Brez besede so izvršili ritmojstrov ukaz.
Grof je odjezdil k poročniku, ki je prebival pri sosednjem posestniku, govoril ž njim nekoliko časa in za nedolgo so odvedli sodnika zvezanega na okrožni urad.
Hčerka je zrla na očeta, ko so ga zvezali*, in ko je proklinjal uro svojega rojstva in svojo kri do poslednje kapljice, je stala mirna, kakor bi ji oko okamenelo, niti ene solze ni pretočila za njim..
In ko jo je vzel ženin seboj na konja in jo zavil v raztrgani plašč, je še vedno molčaja, kakor bi izgubila dušo.
Kmetica je lomila roke, klicala na pomoč vse svetnike, toda “črni kirasirji” so bili hujši kakor pa kozaki.
Dragonci novinci so prišli povsod pred vrata, da'bi, si dobro zapomnili, kako so izgledali nekdanji “črni kirasirji”, kajti ti so bili iz celega polka zadnji ter so se vračali iz francoskega jetništva.
Pred kakimi šestimi letmi mi je pripovedoval to dogodbo starček, ki je pomnil v dotični vasi že dve koleni,
“In veste, dedeček, kaj je zagrešil sodnik?” vprašam starčka.
“Da, vem! Sodnikov rod je že davno izumrl in vam torej morem povedati. Jezdili so tod mimo ulanci s polkovim denarjem. V naši vasi so prenočevali. Blagajno so pustili pri sodniku in poročnik, poljski grof, se je tudi naselil pri sodniku. Sodnik je dal ulancem piti, kolikor so hoteli, nalival jim je sam, največ poročniku. Bilo je za časa žetve in vojaki so tudi imeli dvojno žejo,- Vojakom se ni hotelo vstran in šele, ko je bilo zjutraj solnce že visoko, so se poslovili. Od teh dob je postal sodnik pri gosposki skoro prva oseba. Toda po vasi se je raznesla ob enem tudi vest, da so ulanci prinesli mesto tolarjev same bakrene novce, da so štiri mučili do smrti in da je bil poročnik, ker je bil poljski grof in so mu mogli vzeti nje govo premoženje, za kazen prestav ljen k\ “črnim kirasirjem.” Stari grofov sluga, je slutil, kako so prišli v blagajno bakreni novci, sami dunajski groši, — toda molčal je kot grob, naj sedaj še tem bolj molči. — Nekoč sta opilila k sodniku zvečer dva popotnik^ ,jia prenočišče. Sodnik je bil edini po koncu, pozabil je zakleniti duri ter je prešteval srebrne tolarje. Bili so popolnoma novi. Popotnika sta vrgla naglo raz sebe cunje, sodnik je prebledel kot stena in ko je začutil na prsih dve 'pištoli, je priznal, čegav je denar. Toda grof mu je baje radi Micike odpustil še v tem trenutku ter odnesel seboj tolarje drugi dan. Ne vem, zakaj se mu je ta deklica tako dopadla.”
“In o Miciki ni bilo nikoli več slišali?”
“Nikoli, gospod; odkar je odjezdil ž njo “črni kirasir”, je kakor bi padla v vodo.”
“In kmet-sodnik?”
“Umrl je v ječi. Pravili so, da si je segel sam po življenju. — Selka se je zopet omožila, toda z novim možem je bila nesrečna. Čez leto dni je sledila prvemu. — Ko so prišli v štiridesetih letih mimo ulanci, je bil zraven tudi poročnik, tudi poljski grof. Ta je vedel o vsem. Ugibali so, da je to Micikin sin. Bil je sodnikovi hčerki podoben, samo imel je temnejše oči in rujave lase, gotovo po očetu
or made without my being sufficiently informed regarding the said Kranjec and Sustersic. I make this retraction and declaration of my own free will and for the purpose of undoing as far as I may wrong done to said Kranjec and Sustersic by means of such statements or publications.”
Signed: Martin Konda.
Slovenski prevod se glasi: Jaz, Martin Konda, s tem zanikavam in preklicujem vsa sporočila objavljena v ‘Glasu Svobode’ št. 16, z dne 19. aprila, 1907, s katerimi je bila na krivičen način napadena čast, neomadeževanost in moralnost čč. gg. Ivana Kranjca in F. S. Šušteršiča. S tem jaz izjavljam, da je bilo omenjeno poročilo spisano brez vsake podlage in da so bile one obdolžbe objavljene, ne da bi se bil zadostno poučil glede g. Kranjca in g. Šušteršiča. Jaz zanikujem in preklicujem one obdolžitve prostovoljno in z namenom, da popravim kolikor morem z ono objavo omenjenima gospodoma storjeno krivico.
Martin Konda, 1. r.
Istočasno sva dobila z g. Šušteršičem tudi sledeči javni preklic: “Mi spodaj podpisani Jakob Tisol, Anton Duller in Joseph Duller s tem javno prekličemo vse, kar je bilo priobčeno pod naslovom javno vprašanje v 16. št. “Glas Svobode” z dne 19. aprila, 1907, zoper čast in poštenje Rev. F. S. Šušteršiča in Rev. John Kranjca nad našimi podpisi". Obžalujemo, da smo dotična gospoda župnika na tako nesramen način obrekovali in izjavljamo, da smo bili k temu zapeljani od Martina Konda, ki si je izmislil to nesramno obrekovanje.
Jakob Tisol, 1. r.
Anton Duller, 1. r.
Joseph Duller, I. r.
Opetovano sem v svojih člankih o-čital Kondatu nedoslednost. Tem potom ponavljam svoje očitanje in ga vrhu tega še imenujem vsled zgoraj omenjene lastne izjave 1 a ž n i k a in tata dobrega imena.
Dokaz: “Glas Svobode” 19. aprila 1907 — zgoraj doslovno naveden preklic — in “Glas Svobode” 2. junija 1911.	John Kranjec, župnik.
bec, Ignac Papeš, John Lekan, Frank Skinar, Mihael Klobučar, Geo. Babich, Martin Jurejevčič, Peter Kočevar, Frank Skubic, Owen McGouly, Peter J. Rozich, J Mutz, Anton Fritz, Frank Kocjan, J|ohn Živitz, Frank Horvath, Frank Ževitz, Marka Nema-nich, Anton Korevec, Fr. Nemamch, Peter Klobuchar; po 10c: W. Hudy.
Ta svota je bila meni vročena, da naj isto odpošljem na društvena Zastopnika društev 58, Haser, Pa., in 68, Irwin, Pa., spadajoči h K. S. K. Jednoti.
S tem torej potrjujem, da sem prejel zgoraj imenovano svoto, ter nakazal bratu John Bohinc, Haser, Pa. svoto $31.13, ostanek v znesku $31.12 pa sem nakazal na brata Leopold Stock, Hermine, Pa.
V imenu nabiralcev kakor tudi v svojem imenu izrekam vsem cenj. gg. darovalcem najsrčnejšo zahvalo in Bog Vam povrni!
Vam, zatiranim štrajkarjem, pa kličem: "Stojte složni in ljubite se med seboj! Vaše zahteve so upravičene in ne bode dolgo, ko bode' prišel čas, da bodo te male čez vse poštene Vaše zahteve tudi od debeletrebušnih pre-mogarskih baronov pripoznane. Bolje je pošteno umreti, kakor pa nositi ime Scab ali olepšalno besedo — Blue Bird. — Zdravi!
Joliet, 111., 8. junija 1911.
Jos. Zalar.
Urtuerljcna 1I71.
MARTIN KONDA po lastni izjavi — lažnik in dobrega imena tat.
Lastnik “Glas Svobode” se je v 22 Št. prav srdito zagnal v mojo osebo a s tem še nikakor ni odgovoril na moje članke, ki so bili priobčeni v “Am. Slov.”. V svojem (jopisu divja kot stekel pes, se zvija kakor kača kadar ji stopiš na rep. Martine, če se ne bojiš ljudske sodbe, če ljubiš res nico, potem priobči moje članke v svojem listu na eni strani, svoje odgovore na drugi. Treznomisleče ljudstvo pa naj izreče svojo sodbo in naj pove, kdo ima prav. — Kar se pa tiče onih lažnjivih izbruhov na moje zasebno življenje z mirno vestjo lahko poživljeni svoje nekdanje farane v Pittsburgu in svoje sedanje v So. Chi-cagi, da se oglase, ako mi morejo kaj hudega dokazati; zajedno pa pribijem v javnost, da je Martin Konda lažnik in sicer je to že sam izjavil in lastno ročno podpisal. Dejstvo le kratko za-biležim in prepuščam sklepno sodbo javnosti.
Bilo je leta 1907, ko je “Glas .Svo bode” dne 19. aprila nesramno napa del mene in rtiojega nepozabljenega prijatelja g. F. S. Šušteršiča, blagega spomina. — Potegnila sva se sodnij skim potom za svoje dobro ime in Konda je bil primoran preklicati, ali kakor pravi sam v svoji izjavi: Prekli čem prostovoljno. Med svojimi pa pirji imam spravljen akt, ki je vsakomur na razpolago na ogled in se glasi doslovno:
/	“I, Martin Konda, hereby withdraw
and retract all those statements, which appeared m “Glas Svobode” Nr. 16 under date of April 19th., 1907, touching and referring in a derogatory manner to the honor, integrity and moral conduct and rectitude of Revs. John Kranjec & F. S. Sustersic. I declare them to be statements made without any foundation and that such articles or statements were published
IZKAZ MILODAROV, nabranih v Jolietu, 111., za slovenske štrajkarje v Westmorelandu, Pa.
Že nad 14 mesecev vihti kapitalistična roka krvavi meč nad ubogim trpinom-premogarjem in njegovo rodbino v okraju Westmoreland, državi Pennsylvania. Vsakteri Slovenec ali Slovenka si lahko predstavlja, koliko go morali naši dragi rojaki v teh dol-zih mesecih prestati. Kakor posnemamo iz listov, bilo je teh nedolžnih žrtev 20 ubitih po biričih, najetih od premogarskih baronov. Koliko pa je bilo ranjenih? Kdo zamore povedati število onih? Gotovo nihče! Kajti število je preveliko in marsikedo bi ne hotel tudi vrjeti. Vrjame in občuti pa lahko oni, ki je bil že v tacem položaju, ki mu je delavski stan pri srcu in se za ubozega trpina zanima. Mi Slovenci smo- delavski narod. Mi nimamo milijonarjev med nami, da bi se na nje ozirali in od njih pričakovali pomoči. Mi si moramo sami sebi pomagati in drug druzega podpirati. Res je, da se nahajamo v bogati deželi “Ameriki.” Res je, da so Amerikanci jako radodarni in se radi kažejo, da veliko darujejo. To so pokazali, kadarkoli se je kaka velika nesreča pri petila kje v Evropi, ter so nabrali in odposlali na tisoče in tisoče dolar jev bodisi na Italjansko ali Francosko ali Nemško, in zakaj? Samo, da so se pobahali, da imajo groš! Kedo pa se zmeni ali usmili izmed onih bo gatašev, ki razsipljejo svoje tisočake v druge dežele, za naše trpine štrajkarje? Nihče! Ali oni sploh delavca prištevajo k ljudem? Če misliš, dragi bralec ali bralka, da, po.tem se motiš. Delavce imajo le za osle in mule, za živino, katera jim vlači milijone na kup. Da je temu tako, nam kaže in nas uči vsakdanja skušnja. Vsled tega se tudi naš štrajkar ne zanaša na podporo od tacih ljudi, marveč na pod poro svojega lastnega naroda. In res, dan za dnevom se nabira med našimi rojaki širom Zdr. Držav milodare za sotrpine Slovence v Westmoreland Co. Tako se je sprožila misel tudi v tukajšnjem mestu in res težavni posel sta prevzela rojaka gg. John Vide-tich in Math Judnich, ter pričela nabirati darove. Nabrala sta skupno $62.25. Imena darovalcev so:
Darovali so: $5.00, Rev. A. M. Kra-schowitz; po $2.00: John'Grahek in Josip Zalar; po $1.00: Rev. Jos. F. Stukel, Anton Terdich, Geo. Stonich, Sterns, Petrič & Legan, Simon Šetina, John A. Težak, Martin Pechavar, Franc Kadunc, Geo. Loparc, John Stefanich, Josip J. Pleše, Dr. M. J. Ivec, Wm. Grahek, Stukel Bros., Frank Juričič, Ferko Bros., Filip Gorup, John Videtich, Josip Senekar, Anton Oberstar, Math. Grahek, Josip Klepec, Ogulin & Sitar, John Simec, John Starašinič, Josip Tekavčič, John Jakofčich, Michael Kochevar, Math Judnich, Tomaž Stefancich,- John Žel-ko; po 65c: Josip Stukel st.; po 50c Frank Kolentz, Anton Skoff, Anton Kosiček, John Jerman, Math. Golo bitch, J. & A. Pasdertz, John Liber-sher, Josip Wellnitz, Josip Muhič, Josip Gersich, Mihael Wardjan, Avgust Zobel, Geo. Požek, John Filak, John E. Fir, L. Jansekovič, Nik. Vranichar. Fr. Završnik, Anton Nemanich, Josip Videtich, Ant. Golobitch, Louis Pa-nian, Štefan Stukel, Anton Šraj, John Jaklič, Blaž Kuglič, Luka Pleše, Dr. Struzinsky; po 2Sc: Jakob Judnič, Frank Pezderc, Tony Gornik, Anton Brajkovič/Frank Lokar, John Skra-
The Will County National Bank
Of Joliet. IUinoia.
Prejema raznovrstne denarne «lof ter poiilja denar na vse dele aveta
Kapital in preostanek $300,000.1
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. M. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kasir.
KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte
za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Blagemu očetu v spomin.
(Jožetu Simonich, umrlemu v Ru-četni vasi pri Črnomlju, dne 27. aprila 1911.)
Česar sem se že dolgo bal, se je zgodilo. O, neusmiljena smrt, ker pobrala si mi ljubljenega očeta! Tako sem se zjokal, ko sem prejel iz domovine od brata in ljubljene mamice črno obrobljeni listek z nepričakovano vestjo, da so moj ljubljeni oče zatisnili za vedno oči. Oh, ugasnilo je o-ko, dragi oče, ki je nas otroke tolikokrat tako ljubeznivo pogledovalo! Utihnila so usta, ki so nas toliko let učila in svarila pred vsem hudim. Kako ste bili skrbni za nas otroke in po-^Ie! Kako je morala cela družina po lepi krščanski navadi moliti skupno vsaki večer sv. rožni venec! Kako ste skrbeli, da se je nedeljo in praznik posvečevalo s službo božjo! Kako ste bili skrben gospodar, bodisi na polju ali pri živini, kar vas je posebno veselilo. Gostilna pa Vas ni videla, ra-zun v potrebi. Koliko dobrega ste storili tudi revežem! V Vaših mladih letih ste bili tri leta pri vojakih, ter
Oba telefona 17.
Washington St., JOLIET, ILL
Mirovni sodnik
ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS
Judge Murphy
f
ste morali tudi vojsko prestati.
Ob Vašem grobu žaluje sedaj Vaš sin, bivajoč na Vašem posestvu; drugi sin, bivajoč na Nemškem (Linz, a. D. graben 26); štiri hčere točijo grenke solze za Vami tam ob jezeru v Minnesoti; solznih oči vzdigujejo roke k molitvi in molijo za Vas; druga hčerka živi v drugem mestu na Kranjskem solznih oči. In jaz, dragi oče! v tej tuji domovini: kako mi trga žalost srce, ker nisem mogel ob Vaši smrtni postelji stati in slišati Vaših zadnjih izdihljejev! Kaj hočem druzega zdaj ko moliti za Vas? Pisal sem Vam in voščil veselo alelujo, ali vi ste jo obhajali gori nad zvezdami.
Spavajte sladko, dragi oče, v tihem grobu! Tolažimo se le s tem, da — Vse boljše vidite zdaj oče, ki našim ste očem odvzeti. Zamaknjeni v rajske sreče, kjer našlo mir vam bo srce, ozrite na otroke svoje se trpeče, ki vsi za Vami se solze.
Portersville, Cah, 25. maja 1911.
Hvaležni in žalujoči sin
John M. Simonich.
Krasni lasje na zdravi lobanji.
Da se pospešuje rast in lepota las da se prepreči njihovo izpadanje, odstrani skrlup, uteši srbečica in raz-dražba, je pogostno izpiranje s Seve rovim Zdravilnim Milom v zvezi z rabo Severove Tonike za lase navadno uspešno, ko drugačno zdravljenje ne pomaga. Da se koža ohrani čista in lepa, da se preprečijo opahi in ozdravijo grda uljesa, tvori in prišči od mladosti do starosti, je to čisto milo brez primere. Na prodaj v lekarnah in trgovinah. Cena 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 2-4
Marljivi učenec.
Učitelj je razkladal, da se človek vedno česa veseli in da to veselje vzpodbuja k delavnosti in marljivosti.
Nato se obrne k učencu, sedečemu v prvi klopi, in pravi: “Pomisli nekoliko, Milko, ali se tudi ti morda česa veseliš?”
Milko ne premišlja dolgo, nego reče: “Veselim se, ker bode šola kmalu minula.”
National Studio
(R. PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Joliet, III
Edina slovanske fotografija v Jolietu.
Zmerne cene.
Najboljše delo.
ANGLEŠČINA brez učiteljal Sloven-sko-Angleška Slovnica, Tolmač in Angleški Slovar stane samo $1.00, in j« dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St, New York, N. Y.
Največja zaloga slov. knjig. Pišite po ceniki
222 Jefferson St. nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St.
Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše
“The U. S.” 10c. in “Meerachaum” fc Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
lOS Jefferson Street. Jeliet, II
Ugodna prilika za varčevanje
Vzajemno Podporno Društvo
19 Kongresni trg. v Ljubjani reg. zadrugi z omej. jamstvom. Ustanovljeno 1.1893. Sprejema in obrestuje hranilne vloge
PO Al %
Denar se zamore pošiljati Daravnost, lahko ga se vloži tudi pri vsaki večji amerikanski banki PROTI draftu na ‘‘Kreditni zavod za trgovino in in obrt” v Ljubljani. Darft naj se potem pošlje NAM, mi pa Vam nato pošljemo hranilno knjižico.
Lastno Umstveno premoženje Koncem L1910 K, 407,520.
Slanje hranilnih vlog Koncem 1 1910 oKoli K 3 156.206.83.
Vabim rojake
da me obiščete kadar se mudite v našem mestu v moji lepi gostilni, ker imam na razpolago vsakovrstnih dobrih pijač ter najboljše žganje, domača kalifornijska vina in lepo dišeče smotke, ter imam prenočišče. Postrežba dobra, cena zmerna. Se Vam priporočam
N. W. telefon 577.
«Josip» Bozioh
101 Indiana St. N. W. Phone 384 Joliet,111
John Libersher
gostilničar
1014 N. Chicago St, Joliet, Ilk
Naznanjam rojakom, da sem izkupil svojega druga, zato sem sedaj sam lastnik moderne gostilne, kjer točim najboljše pijače.
Bodite pozorni in ne opuščajte prilike, ki se vam ponuja, da boste lahk® postali sami svoji s tem, da boste z delom svojim rok postali samostojni in'ne sužnji kapitala, tako tudi vaši otroci. Pripravite si lastno ognjišče in dom za svojo deco, da bo neodvisna. Tam boste živeli v miru in zadovoljstvu vi in vaši otroci ter otrok deca — na svoji zemlji. Nova občina in fara se organizira še tekom tega leta. Tudi Slovenci lahko dobelepe zemlje za svoj® kolonijo v severnem Wisconsin-u, na lahke obroke in po nizki ceni. Za podrobnosti in pojasnila pošite na:
F. M. ČMELJA
1827 Blue Island Ave.,
CHICAGO, ILLS.
Stanje vlog dne 31. decembra 1910 čez 21 mil. kron Denarni promet do 31. decembra 1910; čez 85 mil. kron.
Lastna glavnica 608996.84.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenjel
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Mikloštčeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela “Union” za frančiškansko cerkvijo
Y LJUBLJANI
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
4i%
.sp
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kro« čisti 4:50 kron na leto.
Vrijih trg-
Dr. Ivan Šušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki; Anton Belec, posestnik, podjetnik m trgovec v Št. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, državni in deželni poslanec. Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg p. B. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blagajnik "Ljudske posojilnice’. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
NaroCite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
ter je najboljša pijača.
E. Porter Brewing Company
Oba telefona 405.	S. Bluff St., Joliet, 111.