PoMmeena Itevfl-ka 1 Din mesečno, če se sprejema list v uprasi, naročnina 4 Din, na dom in po polti dostavljen list S Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru PON£DE£JSK/ SLOVENEC Uredništvo; tarjeva al. It. 6/111. Telefon št 2050 in 29%. — List izhaja vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon štev. 2992 Obletnica evharističnega kongresa 800 letnica stiškega samostana Stična, 15. avg. Stična je danes doživela svoj veliki dan. Množice ljudstva in številni cerkveni ter civilni dostojanstveniki, ki so prihiteli semkaj, da s svojo navzočnostjo poveličajo jubilej 800 letnice, odkar so prišli na ta lepa dolenjska tla beli menihi, so doživeli prizore nepozabnih lepot in velikega, zmagovitega valovanja splošnega navdušenja. Lepo vrsto praznikov je doživel v zadnjih letih nas narod: stadionske slovesnosti, evharistični kongres, Slomškovo proslavo, sedanje stiške slovesnosti pa se po mogočnosti in svečanosti, pomenu in globini. dostojno uvrščajo mednje. Slovesnosti v Stični niso bile samo slovesnosti Stične ali morda najbližjih dolenjskih krajev, bile so več: tako po udeležbi, kakor tudi po zamisli so postale verski in kulturni izraz vsega slovenskega naroda. Zbiranje ljudstva Stiški samostan je stal danes pred mnogo težjo nalogo, kakor prejšnjo nedeljo. Takrat je sprejel pod svoje okrilje okoli 5000 cvetoče slovenske mladine, danes pa je pozdravljal nad 2o.000 odraslih ljudi, med katerimi so bili fantje m možje skoraj v večini. Stična, ta ljubek kraj miru in domače idile, se je naenkrat spremenila v živahno mravljišče, kjer skoraj na cesti nisi dobil več prostora. Z obeh strani so vozili nabito polni vlaki tako z dolenjske, kakor tudi z ljubljanske strani. Posehni vlak iz Ljubljane ob 3 jiopoldne je imel kar 18 polnih vagonov. Tudi vsi redni vlaki so bili do Stične polni- Se mnogo več ljudi »a ic prišlo v Stično z vozmi, z avtobusi, kolesi, peš in celo na konjih. Sprejem odličnikov 25.000 vernih Slovencev obnavlja sklepe evharističnega kongresa pred podobo stiške Žalostne Matere božje ski zbor je pri nas redek in je ta spretni nastop stiške mladine na vse goste napravil zelo ugoden utis. Tudi cerkveni vladike in opatje so bili prijetno presenečeni. Po pozdravu se je razvil veličasten sprevod aa Doslonia letnici 1136 in 1936. ves samostan ic | Na severu se blesti veličasten evharističen križ fazsvetlicn ceVkev cerkveni stolp, ccrkveno , na visokem hribu Vinogradu, k. je razsvetljen z dvorišče ter vsa bližnja jioslopja so v žarnicah. I neštetimi žarnicami. Nočna procesija 8000 iantov in mož V soboto so dospeli v Stično opatje znamenitih inozemskih cistercijanskih samostanov, da se skupno radujejo proslave ene svojih najstarejših sester Stične. Dospela sta tudi škof dr. Srebrni« in novomeški prošt g. Karel Cerin, dalje ribniški dekan g. Skubic in drugi. „ . , Ob pol petih popoldne se je odpravila izpred ljubljanske škofije skupina nekaterih odličmkov. V avtomobile so sedli: ljubljanski škof dr. (iregor Hožman. lavantinski škof dr. J. L Tomaiič. župan sloveske jirestolnice dr. Juro Adlcšič s soprogo 111 drugi odličniki. V Stični so domačini in vse ljudstvo pripravili veličasten sprejem obema slovenskima nad-pastirjema ter ljubljanskemu županu dr. Adleši-ču. Najprej jih je pozdravilo pokanje topičev in zvonenje. Blizu stiškega kolodvora pa jih je čakala mogočna četa konjenikov, samih kmetskih fantov v narodnih nošah, ovenčanih s cvetjem ter okrašenih z državnimi in slovenskimi zastavami na prav tako okrašenih konjih. V triumfalnem sprevodu so fantje spremili oba slovenska škofa in pa ljubljanskega župana jx> cesti proti Stični. Ob dolgi cesti je stal neprekinjen špalir ljudstva, mogočen pa je bil zlasti špalir naših fantov, kakšnih' 1500, ki so prišli v Stično s svojimi okrašenimi kolesi. . , , . Sredi pota od stiškega kolodvora in Stične same so vrli stiški fantje postavili dva ogromna mlaia. S težavo so ju spravili iz gozda v dolino. Pod njima se je zbralo več tisoč ljudstva. Ko sta oba škofa izstopila, so zadoneli navdušeni klici: »Uog živi!« Fanfaristi Prosvetne zveze, oblečeni v narodne noše, so zaigrali pozdravno koracmco. Najprej sta oba slovenska nadpastirja pozdravila sredi poti zastopnika Katoliške akcije dr. Zit-ko in dr. Basaj. Pod ogromnim mlajem je bil glavni sprejem. Tu so sprejeli oba škofa in ljubljanskega župana stiški opat dr. Avguštin Kos e-lec, okrajni načelnik dr. Hacin iz Litije, da je opatje iz sosednih cistercijanskih samostanov, tako opat Haid iz Mehrraua, materinskega samostana obnovljene Stične, opat Ihlelons iz Marienstatta, opat Allonz iz Haredhausna, opat Štelan iz Seli-genporten, ki je bil pred leti nekaj časa župnik v Stični, opat Bonnventura iz Banjaluke, opat Placid iz Kapfenhurga. Izmed civilnih predstavnikov so se udeležili sprejema: okrajni načelnik dr. Hacin iz Litije ter domači župani: Franc Stopar iz Stične, Ignacij Pevec iz Št. Vida, Alojzij Zaje iz Velikega Gabra, namestnik višnjegorskega župana Ignacij Štrubelj in župan s Krke Jože Podržaj. Prvi pozdrav je izrekel cerkvenima knezoma stiški opat dr. Avguštin Kostclcc, ki je izrazil radost in srečo Stične, da na svoj jubilej obhaja obletnico lepega ljubljanskega evharističnega kongresa ter želel, d« bi ta obletnica zbudila milosti in blagoslov evharističnega kongresa. Prisrčno je g. opat pozdravil tudi druge goste, zlasti g. župana stolnega mesta Ljubljane dr. Adleš.ča ter povabil vse k počeščenju Evharističnega Kralja ter jim želel Njegovega blagoslova. . Prav topel pozdrav je izrekel lavantinski vla-dika dr. Tomaži?. Sporočil je pozdrave Slomškove škofije ter se obenem zahvalil Dolenjcem za njihovo udeležbo na Slomškovih slovesnostih. Ljubljanski župan dr. Adlcšič je pozdravil Stično v imenu Ljubljane, kulturnega sredinca Slovenije. _ , Sledil je nepričakovan, toda mogočen pozdrav domačih fantov in deklet. Pogumen konjenik je s konja recitiral dobre verze v pozdrav odličnim gostom in stiškemu jubileju, odgovarjalo pa mu je dekle, sodeloval pa je recitacijski zbor fantov na konjih in deklet v narodnih nošah. Recitacij- Na čelu sprevoda je šlo več okrašenih voz z udeleženci slavnosti, za tem okoli 1500 kolesarjev ter okoli 100 konjenikov, nato kolona avtomobilov s častnimi gosti. Dolga je pot od stiškega kolodvora do sainstana, pa tudi od kraja prvega kraja sprejema, vendar so skoraj vso pot zavzeli navdušeni romarji. Cerkveno dvorišče Stične je ogromen prostor, ki more sprejeti kakšnih 15.000 ljudi. Dvorišče se je kmalu po prihodu obeh slovenskih škofov napolnilo, da je na njem zavladala silna gneča. Na zajiadni strani dvorišča je bil postavljen oltar nad njim pa ogromen križ. Nadškof dr. Jeglič Ljubezen množic do častitljivega starčka, nadškofa Jegliča, si je dala v soboto popoldne zopet duška, ko se je na cerkvenem dvorišču pojavil nadškof dr. Jeglič sam. Ves čas stiških slovesnosti je bil nadškof dr. Jeglič predmet toplih in prisrčnih ovacij. „Veni Creator" Skoraj vsi v Stični zbrani dostojanstveniki so se zbrali pred oltarjem na cerkvenem dvorišču. Pod velikim križem je bilo na oltarju postavljeno Najsvetejše. Škof dr. Rožman je opravil molitev »Veni creator« (Pridi Stvarnik). Vse kitice te himne so meniaje peli v koralni melodiji sliški redovniki in šolski otroci. Škof dr. Srebrnič je imel nato cerkveni govor. Govor škofa dr. Srebrniča V glavnem je bil škofov cerkveni govor posvečen nevenljivemu spominu sv. Bernarda. Ko so se beli menihi po njegovi zaslugi prikazali v tem kraju, so jih ljudje spraševali: »Centu ste prišli k nam v naše samotne gozdove in poljane?« Beli menihi so jim odgovorili: »Prišli smo, da pred Bogom delamo pokoro, ne samo zase. ampak tudi za druge « In Bog je blagoslovil njihovo delo med ljudstvom. tistim ljudstvom, ki se je danes zbralo, da manifestira svojo hvaležnost za vse, kar je slovenski narod dobrega in koristnega prejel od Stične v teku S00 let. V knjigi zgodovine stiškega samostana je zapisano: »Kdor veruje, ne umrje, in kdor umrje, bo večno živel!« V teh besedah se skriva vsa zgodovina stiškega samostana. Svoj obširni in izčrpni govor je škol dr. Srebrnič zaključil z iskreno prošnjo, naj bi SOO-letnica stiškega samostana in obletnica evharističnega kongresa v Ljubljani obrodila bogate sadove: da bi vsi postali apostoli tistih idej, za katere se je pred S00 leti boril in žrtvoval sv. Bernard sam. Med govorom škofa dr. Srebrniča je cerkveno dvorišče polni' še vedno nov dotok ljudstva. Med pokanjem topičev in prižiganjem stoterih luck na cerkvenem stolpu in samostanskih poslopjih, ki ob krožajo cerkveno dvorišče, so se začele slovesne litanije z blagoslovom. Čudovito lep je bil pogled na pisano množico, ki so jo obsevali bleščeči snopi žarometov. Stare so že pesmi, a neminljivo, večno lepe Deset tisoč src je z njimi spletalo vence Njemu in Njej, ki jo pesem tako otroško prisrčno opeva: »Lepa si, lepa si, roža Marija ...« Pesem za pesmijo je donela po«1 lasni s.vod, druga lepša od druge: »Pridi molit« »Marija k Tebi uboge reve«, »Le za Jezusom hodimo«. Kako globoko se dojmi človeka vsa bridkost in sladkost spoznanja, ki je zajeta v dva sama verza, tista dva verza, ki ju ljudstvo poje z nekim posebnim poudarkom: »Kaj pomaga nam ta svet, treba kmlu bo umret...« .. , . „,.„, Med petjem in molitvijo se je počasi spuscal mrak na zemljo Beli evharistični križ pred oltarjem se je mogočno odražal iz zelenega ozadja in se kot svareč božji prst dvigal j>odnebo, na katerem so se kot daljne nebeške baklje začele prižigati zvezde V tih večer je zadonela še mehka melodija pesmi »Ceščena si. Marija ...« Slovesne litanije z blagoslovom so bile končane. V soboto zvečer ie sledila iqra »Jurij Koz-jak« ki jo ie nalašč za stiške slavnosti sestavil prof dr. Niko Kuret. Povest ic tesno povezana z zgodovino Dolenjske in tudi z zgodovino stis-kega samostana. Ako bi iqra, kakor si io je dra-matizator zamišljal, res bila odigrana bi odigrana pomenila krasen uspeh slovenske ljudske igre. Toda na stiško cerkveno dvorišče ie navalila množica in ic bilo zato dvorišče tako natrpano, da je bilo možno z največjo težavo odigrati samo eno dejanje, igra pa sc ni mogla dalje razvijati Stična v luči Stična doživlja velike dneve. Vsa ic okrašeno. Mlado nevesta, šc nikoli ni sprejemala v goste take množice, jc nekoliko sramežljiva. Vsi pozdravljajo Stično, vsi jo občudujejo, samostan, na katerega bi bil ponosen najbolj zmožen arhitekt sveta, je ves okrašen, toda okusno, brez vsiljivosti, brez navlake reklame. Poleg številke nn mlaju »800 let«, sc bleščita na čelu samostanske- Krono sobotnih jubilejnih svečanosti ic nedvomno odnesla nočna procesija fantov in mož. Kdor je videl te nepregledne vrste, ki so v strnjenih vrstah romale na hrib, z zbranimi mislimi in pobožno sklonjenimi glavami, kdor ie slišal te mladeniško sveže in od starosti raskavc glasove, ki so zdaj v glasni molitvi, zdaj v ubrani pesmi prosili božjega blagoslova zase in za vse druge, temu bo sliko tega čudovito lepega prizoru trajno blestela v srcu. Prvi romarji so se izpred stiške ecrkvc začeli pomikati po novi, nalašč za to priliko zgrajeni jubilejni cesti že okoli pol 11. Koliko fantov m mož ic prisostvovalo tej najlepši jubilejni svečanosti, lahko vsak zračuna sam, čc povemo, da so zadnji romarji v procesiji prikorakali na vrh šele nekaj minut pred 1 ponoči. Nepopisno veličasten je bil pogled z vrha, kjer ie bd postav jen oltar, pogled na to gorečo reko, ki se ie v slikovitih vijugah vzpenjala navzgor. Lepoto tc prisrčne nočne svečanosti se povečali šc številni kresovi - našteli smo jih 28, - ki so goreli po dalj-niih in bližnjih gričih. Od časa do časa ie izpod vrha šinil pod nočno nebo svetal pramen rakete in se razpočil v tisoč iskrečih sc zvezdah Medtem, ko sc ic procesija vila na hrib, |c del deklet in žena spodaj na cerkvenem dvorišču ob s-prcmlicvanju poštarske godbe ubrano prepeval nabožne pesmi. Drugi del deklet in žena pa sč ic zatekel v cerkev, kjer so bile spovcdni- ce oblegane vso noč. ..... . . , Fantje s fanfarami so se utaborih nekai sto korakov pod oltarjem in neumorno trobili. N|im sc jc pridružila šc višnjegorskn godbo ki ic pod vodstvom svojega spretnega kapclmkn svirala vse one pesmi, ki iih poznamo šc izza lanskega evharističnega kongresa. Oltar na vrhu ic bil ves obdan z mlaji, gir-lundumi in cvctjem. Okoli nicga so sc zgrinjale čedalje gostejše množice romarjev. Reditclii tod skorajda niso imeli kai dela. Povsod ie vladal vzoren red In lo ie žc nekaj, čc pomislimo, da ic bilo treba razvrstiti po pobočju okoli ollaria — nad 8000 fantov in možl Medtem, ko so prihajale vedno nove trume, so si zbrani romani kraisuh čas s prepevanjem Petja je bilo pri vseli lubi-Icinih svečanostih na pretek, n pesem sredi tihe poletne noči na hribu, ki ie čez dan ves samoten, ima neki posebni čar in prizvok. Proti koncu procesije je za številnimi pra-porji in cerkvenimi bonderci korakal škof dr. Rožman z Najsvetejšim. Na pripravljeni oder pod oltarjem jc stopil novomeški prošt g Cerin, ki je imel na zbrane fante m može globoko pomemben cerkven govor, ki je ves izzvenel v slavospev Kristusu Krilni — Služtio božjo jc daroval škod dr. Rožman. Po končani sv. maši ic škof dr Rožman izprego-voril nekaj toplih, prisrčnih besedi za sv. obhau-lo, ki gu ic prejelo to noč čez 5000 fantov in moz. Samaritanski oddelek Našega poročevalca ic zanimalo, v koliko ic morala ambuloncu Rdečega križa posredovati pri nezgodah od prve jubilejne svečnnosb do zadnje. Oglasil se je v obeh umbulancah - v ženski in moški. Prijazni samaritani in samaritan-ke so mu povedali, dn hujših nezgod ni Tujlo. Kronika nesreč v obeh umbulancah ie zabelczila sicer prccej »slučajev«, n bile so to some hipne slabosti. Obe ambulanci je od sobote dopoldne do opolnoči vodil zdravnik dr. Vrbnjak, od polnoči na nedeljo dalje po dr. Pogačnik. Vrli sa-: maritani in samoritanke zaslužijo za svojo vest-1 nosi in požrtvovalnost, s katero so se zavzeli za i vsak posamezni primer, vse priznanje in pohvalo. Nedeljske slavnosti Davi ob 6 se je ogromna stiška samostanska cerkev zopet napolnila. Cerkveni govor je imel lavantinski vladika dr. Ivan Josip Tomaiič. Govor škofa dr. Tomaiiča G. škof je v začetku dal zgodovinski pregled o delovanju stiških menihov in nadaljeval: In danes? Vsestransko razširjena in popravljena samostanska poslopja; vzorno urejeno gospodarstvo; pred vsemi ta veličastna, krasna cerkev z novim oltarjem: to nam izpričuje, kaj premore z božjo pomočjo pobožnost srca in previdnost delavnih rok. Te množice vernega ljudstva pa, ki se vce raj in danes zgrinjajo v Stični, te sijajne slovesnosti nocojšnje noči in današnjega dneva — v spomin 800 letnice stiškega samostana tn prve oblet niče ljubljanskega evharističnega kongresa, te množice pravim, in te slovesnosti nam dajejo poroštvo in prepričanje, da se mi ne bomo dali omajali Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovenca ne gane, da si mi ne bomo dali vzeti vere v Boga. ljubezni do Jezusa v presveti Hostiji, zaupanja do božje in naše Matere Marije. . . .. Potem je škof govoril o češčenju Device Marije in zaključil: ..... . . Je veselo danes v Stični, je bilo sijajno pri lanskem evharističnem kongresu v Ljubljani, s tolažbo napolnjuje vernega človeka, če vidi ali sliši, v kako velikem številu se udeležuje dobro naše krščansko ljudstvo cerkvenih pobožnosti in prireditev kako se verniki gnetejo okoli spovednic in obhaplnih miz. Na drugi strani pa nam svet nudi temno in žalostno sliko; splošna in resnična je tožba posameznikov in človeške družbe, da živimo v zelo budili časih. Kje je izhod, kje rešitev? Edino pri Bogu. Le božja milost in moč more človeški rod odvrniti od propasti, v katero drvi, obvarovati časne m večne nesreče, ki nam preti. . , In ko pridejo nad nas temne in težke ure trpljenja, bridkosti in žalosti, takrat nam bodi Žalostna Mati pod križem pomočnica in tolazmca ... Po govoru je sledila slovesna škofovska masa. Ob 8 zjutraj so se pričela stanovaska zborovanja, in sicer mož, fantov, žena in dekleta. Vsakega teh zborovanj se je udeležilo po več tisoč udeležencev in udeleženk. Kljub temu, da so skoraj vsi udeleženci noč od sobote na nedeljo pre-čuli, največ v molitvi in pri spovedi, so vztrajali ludi pri svojih stanovskih zborovanjih. Prihod dr. Korošca in bana dr. Natlačena Prijetno presenečenje sta nnpravila tisočem udeležencev stiških slavnosii minister za notranje zadeve dr. Anton Korošec in ban dr. Marko Na-llafen. Okrog 0 dopoldne so dospeli iz Ljubljane minister dr. Korošec, ban dr. Natlačen, divizijski poveljnik general Nedeljkovič, ljubljanski zujian dr. Adlešif, zastopnik rektorja ljubljanske univerze univ. prof. dr. Luknian. glavni urednik »Slovenca« dr. Ahčin. Ljudstvo je že med r>otjo navdušeno pozdravljalo voditelja Slovencev dr. Korošca. Nato so nadškofa dr. Jegliča cerkveni dostojanstveniki in javni odličniki v spremstvu zastopnikov številnih organizacij in ljudstva spremili do oltarja na prostem pod ogromen križ. Zastopanih je bilo |>oleg Prosvetne zveze (dr. Pesnik) tudi več organizacij, med katerimi je treba zlasti omeniti naše vrle poštarje, ki so poslali na stiške slovesnosti svojo godbo, pri slovesnostih pa jih je zastopal predsednik njihove organizacije g. Penko. Na cerkvenem dvorišču je bilo zbrano ogromno ljudstva, ki pa je bilo danes čudovito disciplinirano. Ko sta se pojavila med ljudstvom nadškof dr. Jeglič in minister dr. Korošec, se je dvignil vihar navdušenja. Vsa ogromna množica je vzklikala dr. Jegliču in pa voditelju Slovencev dr. Korošcu. Na oba je padal dež cvetja, dekleta pa so jima poklanjala šopke. Slovesna služba božja Na širokem in prostornem dvorišču pod ogromnim belini križem je sledila nato slovesna služba božja. Cerkveni govor je imel ljubljanski škof dr. Rožnian, ki je med drugim izvajal: Govor škofa dr. Rozmana Le težko si moremo predstavljati, kako so živeli naši predniki pred f'>00 leti, ko so prišli sem v Stično sinovi sv. Bernarda in ustanovili tu samostan. Cislercijanski red prvotno ni bil uslanovlien za dušno pastirstvo in misijonc — a polreba tedanjih dni je menihe jirisilila, da so poleg svojih molitev in bogoslužja, poleg svojega ročnega dela na posestvih, posegli tudi v dušno pastirstvo, saj vprav skrb zn lastno dušo jih je nagibala, da so skrbeli tudi za zvcličanic drugih Zlasti pri nos Slovencih jc bila pred 800 leti lako krvava potrebo Najprej so menihi prevzeli sosednjo šentvidsko faro, ki je bila lako obširna in veliko. Polagoma so prevzeli še druge — tih tudi sami ustanavljali in zidali podružnice, da so ljudje vsaj nekajkrat na leto imeli v bližini službo božjo Tako sc je delovanje stiških menihov razširilo, da so koncem 17. slolelia imeli 21 fara in 255 podružnic in nc samo po Dolenjskem kot Si Peter jiri Novem mestu, Škocjan Smarieta. Bela Cerkev, Raka, - Trebnje, Žužemberk, Srna-rije Sv. Križ — marveč tudi na Štajerskem v Sa-vinisi dolini (Žalec, Sv. Pcler, Sv. Martin ob Paki, Teharje ild.). Vse te župnije ic oskrboval stišk' samostan, ali je pošiljal tja svoje menihe, ali pa je nastavljal svetne duhovnike, katerih delo jc vodil wi nadzoroval. Sc večjega pomena je postal stiški samostan /m verski živeli naših prednikov, ko jc dobil od oglejskih patriarhov pravice in oblast arhidiakona, J. j. škofovega namestnika. S tem so mogli stiški opati še mnogo več storiti za pravilen razcvit verskega življa. Pa tudi v drugem oziru je bila Stična vzor in zgled. S svojimi podložniki jc bila v ozki medsebojni povezanosti. Drug drugemu so pomagali. Kadar je bil samostan v stiski in gospodarskih težavah, so ljudje in farc pomagale s svojimi dohodki; kadar pa so bili ljudje v potrebi, se niso nikdar zastonj zatekli v samostan, saj ie skozi vsa dolga stoletja bila znana njegova dobrodelnost in gostoljubnost. Iz tega zgodovinskega pregleda se učimo zelo važno resnico za današje razmere: Ljudstvo in Cerkev praviloma spadata skupaj. Saj je Kristus Cerkev za ljudstva ustanovil, za vse narode sveta. In duhovniki so kot posredovalci božjih milosti za ljudstvo izbrani in postavljeni. Narodi imajo v Cerkvi Kristusovi svojo mater, v duhovnikih svoje očetovske prijatelje. Danes pa so težave še večje, ker so tisti, ki hočejo ljudi v srečo pripeljati, zgubili pravo pot. Kapitalizem jc hotel ljudi osrečiti, a ni šel po pravi poti, nekaterim maloštevilnim jc pridobil bogastvo, večino ljudstvo pa pahnil v revščino. Socializem je skušal rešit« obubožano množico, a m hodil po pravi poti ter sreče našel ni. Komunizem se danes ponuja — tudi pri nas, — da nas izpelje iz današnjih stisk, a tudi ta je zgrešil pravo pol, in k sreči človeštva nikdar prrjeljati ne bo mogel, ker je prvo njegovo delo, da Boga vrže iz človeške družbe in ljudem vero v dušah ubije — potem še le misli na to, da bi jim kruha dal Kdor zgubi pravo pot, mora pač nazaj ih do kažipota, da vidi, kje je zapustil pravo pot. Tako je danes človeštvo (ljudje) zašli v stiske in težave. Kam zdaj? Še dalje naprej v še večjo zmedo? Kar tja v en dan, v gotovo pogubo? Nazaj zo toliko, da pridejo do prvega kažipota, ki ga je postavila Cerkev Kristusova, in kamor kaže ta, tja usmeriti svoje potovanje, pa bo prav, ker le od Boga začrtan pot vodi iz stiske in krivice k pravičnosti in ljubezni. Pot brez Boga in brez vere vanj vodi le v še hujšo stisko telesno in duševno. Tega se naučimo ob 800-letnici stiš-kega samostana. Slovesno službo božjo je daroval nadškof dr. Jeglič. Med službo božjo so pevci in vse ljudstvo krasno prepevali evharistične in druge nabožne pesmi. Manifestacijsko zborovanje Takoj po službi božji je sledilo na dvorišču veličastno manifestarijsko zborovanje, ki ga je otvoril predsednik Katoliške akcije dr. Zitko. Pozdravil je predvsem vse navzočne cerkvene kneze in opate ter izrekel Stični čestitke katoliškega ljudstva k 800 letnici. Dalje je pozdravil vse predstavnike oblasti, zlasti voditelja Slovencev ministra dr. Korošca (vihar aplavza in ovarij dr. Korošca), generala Nedeljkovič* in druge. Predlagal je nato naslednje brzojavke, ki jih je ljudstvo sprejelo z velikim navdušenjem: Brzojavni pozdravi Njegovi Svetosti sv. Očetu Piju XI. Rim. — Nad 25.000 katoliških Slovencev s svojimi cerkvenimi in političnimi voditelji na čelu, zbranih na 800 letnem jubileju belih sliških menihov cister-cijanskega reda, ki so krščanstvu v deželi polagali temelje in za katoliško Cerkev v vseh časih stali na braniku, izraža sv. materi Cerkvi in njenemu apostolskemu poglavarju z jubilejno Stično vred najglobljo sinovsko vdanost in zvestobo. Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II. Bled. Nad 25.000 katoliških Slovencev, zbranih v Stični na 800 letnem jubileju najstarejšega, za verski, prosvetni in gospodarski socialni napredek domovine prevažnega samostana, sporoča z belimi menihi vred Vašemu kraljevskemu Veličanstvu popolno vdanost in zvestobo. Nj. Visokosti knezu namestniku Pavlu, Brdo pri Kranju. Ob ohnovitvi lanskega evharisličnega kongresa in ob 800 letnici cisterrijnnskega samostana v Stični, ki je najstarejši, za verski, prosvetni in gospodarsko socialni napredek slovenskih dežel nad vse važen samostan, se je zbralo nad 25.000 Slovencev, ki Vam enodušno z očeti cister-cijani izražajo svojo popolno vdanost in zvestobo. Prvi slavnostni govornik je bil stiški opat dr. Avguštin Kostelee. ki je v svojem lepem in jedrnatem govoru naglašal predvsem nalogo stiskih menihov, da delajo za versko moralo slovenskega ljudstva. Važno misel je povdaril predvsem, ko je označil nevarnost razdiralnih teženj v sedanjosti. Kakor v preteklosti, tako naj se Slovenci tudi sedaj zatekajo pod okrilje Žalostne Matere božje. Kakor v zgodovini, tako naj bo tudi v sedanjosti in bodočnosti Stična zaščdnica naroda pred vsemi Slicna — bazilika Po slavnostnem zborovanju je škof dr. Rožman na željo vernikov blagoslovil znake, ki 30 jih imelj udeleženci, obenem pa je sporočil razveseljivo vest, da je sv. oče odlikoval Stično s tem, da je podelil njeni samostanski cerkvi značaj bazilike. — Obiskovanje te cerkve je združeno i istimi verskimi prednostmi (odpustki), kakor baiilike v Bimu. Sporočilo Skola dr. Rotmana je sprejela množica z velikim navdušenjem. Povsod Boga I Po manifestacijskem zborovanju so cerkveni dostojanstveniki in predstavniki oblasti odšli v spremstvu duhovščine in ljudstva v sprevodu proti samostanu. Ljudstvo je navdušeno prepevalo himno >Povsod Boga« ter evharistične pesmi. Navdušene manifestacije dr. Korošcu Nadškof dr. Jeglič in minister dr. Korošec sta bila zopet predmet viharnih ovacij. Dr. Korošcu je zlasti mladina, fantje in dekleta, navdušeno vzklikala: »Živel naš voditelj dr. Korošec! Minister se je toplo zahvaljeval za te izraze simpatij. Ko je minister odšel v samostan, se je pod oknom zgrnila ogromna množica, ki je neprestano vzklikala dr. Korošcu. Končno se je dr. Korošec v družbi opata dr. Kostelca prikazal pri oknu, nakar so se ovacije podvojile. Ko se je dr. Korošec umaknil, pa se množica pod oknom ni hotela raziti ter je ves čas prirejala pozdravne manifestacije. Burno pozdravljen je minister dr. Korošec nazadnje sam stopil med ljudstvo ter se prijazno rokoval i narodnimi nošami, z mladino in z redovnicami. Minister dr .Korošec je dokazal sijajen spomin, saj je spoznal celo nekega otroka, ki ga jo lani videl v Mariboru. Dr. Korošec je bil seveda oblegan tudi od številnih fotografov, ki jim je bil nekaj minut na razpolago, obkrožen z narodnimi nošami. Minister uotrnnjili nadev je na dvorišču sprejel tudi raport oroiniškega poveljnika Martina Jordana iz Stične, ki je vodil vso varnostno službo v času stiških slavnosti ter preprečil, da se v Stični oba dneva ni pripetila nobena večja tatvina ali kakšna druga nereduost.. Glavna jubilejna procesija Po dopoldanskem manifestacijskem zborova-vanju so se ljudje začeli polagoma vračati na svoje domove — nekateri peš, drugi t vlakom, tretji z vozovi in avtobusom, četrti na kolesih. Živahno vrvenje, ki je vse dopoldne in tudi čez noč vladalo okoli stojnic z odpustki in drugod, se je za spoznanje umirilo. Ostala pa je v Stični še vedno tolikšna množica romarjev, da je bila [»opoldanska gluvna jubilejna procesija veličastna in slikovita, kakor jih imamo le redkokdaj priliko videti. Zlasti je presenetilo izredno veliko število društvenih praporov, ki jib je bilo nekaj nad 100. Po razvrstitvi, ki je potekla v najlepšem redu, se je procesija med pokanjem topičev začela pomikati izpred cerkve po cesti proti kolodvoru. Za Križanim sta dva majhna dečka nosila vsak po eno banderce, takoj ca njima pa se je v rokah postavnega zastavonoše mogočno zibal umetniško dovršeni prapor ljubljanske Prosvetne zveze, obdan od brhkih deklet v narodnih nošah in fantov s fanfarami. Vseh narodnih noš je bilo v sprevodu nad 200, kar je vsekakor lepo število, čo upoštevamo, da se je nekaj narodnih noš — moških in ženskih — vrnilo domov že po dopoldanskih svečanostih. Za narodnimi nošami so stopale sestre redovnice, njim pa so sledili romarji iz dekanije Žužemberk s svojo godbo. Za praporom Marifine družbe iz Ambrusa so korakali Trebinjčani, potem občani dekanije Semič, Ribničani in Višnjegorča-ni s svojo godbo, na katero so opravičeno lahko ponosni. Za deklicami Marijinega vrtca in duhovščino, ki je bila to pot izredno številno zastopana, je pod baldahinom nosil Najsvetejše škof dr. Rož- nevarnostmi ki ogrožajo njegov obstoj. Govor g. man. Za Najsvetejšim pa je korakala še nepre-opata je bil sprejet z velikim navdušenjem. gledna vrsta romarjev, ki so ob spremljevanju * godb prepevali nabožne pesmi. Govor predsednika katoliške akcije dr. Žitka Nato je sledil drugi slavnostni govor predsed: nika katoliške akcije dr. Zitka, ki je jx>dal krajši zgodovinski pregled in nato nadaljeval: Tako so prišli beli menihi tudi med naše prednike kot pravi apostoli in kot kulturni delavca. Dušnopastirsko delo stiških očetov kmalu ni bilo omejeno na okoliš njihovega samostana. Skrbeli so a v o ji mi duhovniki za nad dvajset slovenskih far, ki so bile znatno večje kakor danes. Daje Marijino češčenje v našem narodu tako ukoreninjeno, gre hvala v prvi vrsti belim menihom. Njim se moramo Slovenci tudi v veliki meri zahvaliti, da se je L u t r o v a kriva vera mod našim narodom le malo razširila in kmalu docela izginila. Skrbeli pa so tudi za izobrazbo svojih vernikov; gojili so slovenščino od vsega početka svojega delovanja v Sloveniji; skoraj prvi primeri pisane slovenščine so ohranjeni v stiških rokopisih; malo preden je bilo njihovo delo ustavljeno, so že pred več kot 150 leti kot prvi izvedli v svojem okolišu organizacijo ljudske šole. Ko so prišli, so učili naše prednike, kako je treba z večjim uspehom obdelovati polja, prinesli so boljše orodje, boljše sadeže; gradili so ceste, poslopja, cerkve in sami dajali zgled s pridnim ročnim delom. Ob času številnih turških vpadov so naii predniki našli v utrjeni Stični zavetje in pomoč, kolikor ga jim je le mogla nuditi; bila je tudi sama enkrat od Turkov popolnoma porušena. Večkrat je radii turških roparskih vpadov in radi slabih letin nastopila lakota in takrat so se odprle samostanske žitnice in zaloge in beda ljudstva je bila vsaj nekoliko olajšana. Sploh so stiški menihi vedno polagali največjo važnost na oskrbo revežev. sirot im bolnikov. To delo je vršil in nadaljeval stiški samostan vse do tedaj, ko je cesar Jožef v znamenju lažne prosvitljenosti zatrl tudi Stiški samostan z neštetimi drugimi. Kako drugače bi zgledal danes stiški samostan, če bi se to ne zgodilo, koliko za kulturno zgodovino slovenskega naroda važnih dokumentov in umetnin bi ostalo ohranjenih. Spomin na Stično pa je v narodu živel dalje, preveliko je bilo zaupanje v bele menihe, da bi jih mogel narod pozabiti. Božja previdnost je pred ne še 40 leti zopet poklicala cistercijance nazaj v Stično. Zelo se je za to potrudil naš vladika nadškof dr. A. B. Jeglič. In zdaj zopet delujejo v Stični beli očetje in je danes njihov samostan bolj poln življenja, kakor kdaj preje. Stična je zopet središče katoliškega prosvetnega dela v tem okolišu. Ko se gradi organizacija KA, je Stična najboljša šola za vzgojo apostolov KA. Pa tudi za gospodarsko izboljšanje svoje okolice skrbi samostan vedno bolj s svojo podjetno in preudarno gospodarsko delavnostjo. Ko vidimo, kako je ogromna večina slovenskega naroda strnjena okrog katoliške cerkve in svojih duhovnikov, katerim polno zaupa, ker dobro ve, da so res pravi narodovi prijatelji, pravi narodni delavci, potem nas mora kljub vsem socialnim gospodarskim in drugim težavam zajeti tako potreb"" zdr»v optimizem, zdrava zadovoli-nost v zaupanju na Božjo pomoč in duhovno in telesno zdravje našega naroda. Pri samostanski pristavi je procesija zavila med travnike. Slovenski trakovi in rdeči dežniki narodnih noš so sredi bujnega zelenja blesteli kot sredi žitnega polja zibajoče se makovo cvetje. Od-ondod se je procesija, ki je štela nad 0000 udeležencev, vrnila nazaj na samostansko dvorišče. Zaključek Sliške jubilejne slovesnosti so bile zaključene s petjem in litanijami, fiosvetitvi jo in blagoslovom. Prostrano cerkveno dvorišče je spet napolnila gosta množica vernikov, ki je na koncu ubrano zapela himno »Povsod Boga«. Proslava 800 letnice stiškega samostana in obletnice evharističnega kongresa je tako nad pričakovanje sijajno uspela. Napolnila je z novim ognjeni srca naših ljudi in jih še bolj utrdila v veri do Kristusa Kralja ter v otroški vdanosti sv. Cerkvi. Ta veličastni jubilej bo v zgodovini belih menihov in slovenskega naroda samega še poznim rodovom žarel kot mogočen svetilnik iz daljne davnine in jim kazal r>ot, l>o kateri morajo iti. Še tesneje sc bo slovensko ljudstvo oklenilo svoje duhovščine, ki z njim čuti in trpi že dolga stoletja in bo čutila in trpela še stoletja in stoletja, dokler bo le še en sam slovenski človek oral zemljo, iz katere je vzrastel. Sleherni, ki se je udeležil stiskih slavnosti, je odnesel s seboj mogočen vtis tega velikega kulturnega in verskega dogodka Organizacija prireditve je bila ves čas na višku ter zato zaslužijo stiški cistercijani in pa njihovi pomočniki od Katoliške akcije vse priznanje. Ljubljanska tvrdka Doberlet je dala na razpolago tudi brezplačno zvočnike, ki so prenašali razne govore in pa zvoke požrtvovalnih godb. Za krasni usjieh stiških slavnosti ima velike zasluge tudi Prosvetna zveza ter druge katoliške organizacije. Kronika dveh praznikov Trojni družinski jubilej. Naš prijatelj g. Pepe Lončar, ugledni in priljubljeni gostilničar pri »Starem tišlerju« v Kolodvorski ul., in njegova gospa soproga Marija, trgovka na Starem trgu, sta te dni obhajala 25 letnico svoje j>oroke. Poleg tega je gospa Lončarjeva obhajala še prav lep življenjski jubilej in pa 30 letnico, kar je samostojna trgovka. Prijatelju Pepelu in njegovi gospej soprogi prav iskreno čestitamo in prosimo Boga. da bi iu ohranil še dolgo vrsto let zdrava, srečna in zadovoljna. Slike nam g. Pepe ni hotel dati na razpolago, zato ovsod so sc bliskali noži in v ljubljanski bolnišnici leži cela vrsta žrtev pretepov. Alkohol in nož sta zopet slavila orgi je... Vlak povozil neznano žensko do smrti Med postajama Zalog in Laze so v soboto dopoldne našli ob progi nezavestno žensko s hudimi poškodbami po vsem telesu. Z vlakom ob pol 12 so jo pripeljali na ljubljanski kolodvor, odkoder jo je reševalni avto prepeljal v bolnišnico. Ženska se ves čas ni nič zavedla in je danes popoldne podlegla poškodbam. Pri njej niso našli nobenih listin in znakov, da bi mogli ugotoviti njeno identiteto. Stara je 50 do 60 lel, oblečena pa je bila silno revno. Ženska jc bila najbrže naglušna in je hodeč ob progi preslišala bližajoči se vlak. Ni pa znano, kdaj se je zgodila nesreča, r-Hi, kateri vlak jo je povozil. Uprava bolnišnice prosi one, ki bi mogli ugotoviti identiteto ponesrečenke, da se zglase v njenem uradu. Oče in sin žrtvi pretepa V Zapužah je bila v soboto veselica, na katero Ma prišla tudi 51-letni mizarski mojster Berlič Alojz in njegov 24 letni sin Lojze. Ponoči pa je pri nekem omizju nastal hud pretep, pri katerem so stopili v akcijo tudi noži. Oba Berliča 6ta po pripovedovanju očividcev poskušala miriti, toda sta jo pri tem sama hudo izkupila. Očeta je nekdo sunil s tako silo v gornji del desnega stegna, da mu je prerezal žilo odvodnico, in nato še v roko, kjer mu je tudi poškodoval glavno žilo. Sin pa je dobil močan sunek v levo roko in desno nogo. Oba ranjenca, ki sta izgubila mnogo krvi, je ponoči reševalni avto prepeljal v ljubljansko bolnišnico. Stanje starejšega Berliča je resno, ker je izgubil veliko krvii. Orožništvo preiskuje zadevo. Številne žrtve pretepa V soboto je bila veselica tudi v Spodnjih Ga meljnah. Tudi tu je prišlo v večernih urah do pretepa, v katerem je nekdo z nožem sunil pečar-skega pomočnika Ingliča Franca iz Šmartna 74 pod Šmarno goro v spodnji del trebuha. Inglič je ležal več ur v nezavesti. Reševalni avto ga je prepeljal v ljubljansko bolnišnico, kjer se zdravniki trudijo da bi mu ohranili življenje, kajti njegova rana je smrlnonevarna. — Iz Tomačevega so prioeljali z vozom v ljubljansko bolnišnico dva poškodovanca, in sicer hlapca Marušiča Jožeta in mizarskega pomočnika Povheta Alojzija. V pretepu v soboto ponoči pred cerkvijo v Tomačevem sta oba dobila poškodbe 3 nožem. Marušič je bil ranjen v levo roko in je danes že zapustil bolnišnico, Povhe pa je dobil toliko sunkov po obrazu m vsem telesu, da je njegovo stanje zelo resno. — Hude poškodbe z nožem ima tudi Dolenc Blaž z Viča, ki je miril pri nekem pretepu. Zlasti je nevarna rana, ki jo ima tik levega očesa. — Poleg naštetih je ljub Ijanska bolnišnica sprejela še več drugih poškodo vancev, ki imajo poškodbe lažjega značaja »Junaštvo noža« se krasno razvija in se pretvarja že v sistem! Dinamit mu je eksplodiral v roki Na prepovedano pot se je podal 31 -letni brez poselni zidar Kokalj Franc iz Štude pri Domžalah in je lo zelo drago plačal. V noči od sobote na nedeljo je šel v neki potok lovit ribe z dinamitom Pri tem pa najbrž ni znal prav ravnati z razstrelivom, zakaj naboj dinamita mu je eksplodiral v roki. Eksplozija mu je raztrgala obe roki z zapestjem vred. poškodovan pa je tudi po nogah in obrazu. Kokalja je danes ljubljanski reševalni avto prepeljal v ljubljansko bolnišnico. Ko bo ozdravel, se bo moral pa še zagovarjati pred sodnijo. Dr. Nikola Subotič novi minister za pravosodje Belgrad, 16. avg. m. V imenu Nj. Vel. kralja Petra H. je z ukazom kraljevskega namestništva imenovan za pravosodnega ministra dr. Nikola Subotič, minister v pokoju. Novoimenovani pravosodni minister je prisegel danes ob 10 dopoldne v kabinetu predsedstva vlade. S tem imenovanjem ni bila izvršena nikakršna rekonstrukcija kabineta, temveč je bila le vlada izpopolnjena, kajti zastopnik pravosodnega ministra je bil dosedaj minister za socijalno politiko in narodno zdravje g. Cvetkovič. Dr. Nikola Subotič je bil rojen leta 1873 v Skradinu pri Šibeniku. Ljudsko šolo je obiskoval v Skradinu, gimnazijo pa v Zadru. Pravne nauke je dokončal na univerzi v Gradcu. Nato je bil nekaj let sodnik, končno pa advokat v Šibeniku. Za časa vojne je bil konfiniran v Avstriji nato pa v Italiji. Iz Italije je pobegnil skozi Afriko v domovino ter postal leta 1918 član narodnega sveta in pozneje konstituante. Pridružil se je bil narodno radikalni stranki ter je na njenem progra-gramu izvoljen ves čas pred 6. januarjem za poslanca. V dr. Koroščevi vladi leta 1928 je bil dr. Subotič finančni minister. Pri volitvah leta 1931 je bil zopet izvoljen za poslanca v šibeni-škem okraju, vendar je podal že po treh mesecih ostavko na svoj mandat in je bil torej že takrat pobornik sedanje jiolitične linije v državi. Njegovo sedanje imenovanje za pravosodnega ministra bo še posebno važno radi tega, ker nastopi v 14 dneh, t. j. 3. septembra letos na podlagi ustavnih določb stalnost sodnikov. Na Bledu Bled, 16. avgusta. Včeraj dojsoldne je prispel na Bled vojni minister in armijski general g. Marič. Takoj je odšel v Begunje k notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu, ki je tamkaj na počitnicah. Okoli 12 je prišel dr. Anton Korošec na Bled, ......... * » - iS - . • • . - . . t A k • • I h , h - I , .. < .lj , . .* » ..... . , . 1 1., Popoldne je šel ban dr. Ružič v Begunje k notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu. Tam je bil tudi vojni minister general Marič in ban dravske banovine dr. Marko Natlačen. Danes dopoldne je bil vojai minister general Marič v avdijenci pri knezu-namestniku Pavlu, popoldne ob 13 pa je bal pri kraljevem namestniku dr. Peroviču. Z večernim brzovlakom se je vojni minister vrnil v Belgrad. Bled, 16. avgusta. Danes je prispel z avtomobilom na Bled kentski vojvoda z vojvodinjo Marino, Oba sta odšla v kraljevi dvorec na Suvobor. Vilder o Živkovicu Belgrad, 16. avg. m. V Sarajevu je bil snoSt v hotelu »Centrale shod pristašev bivše samostojno demokratske stranke. Na njeni sta govorila bivši minister Večeslav Vilder in Budisavljevič. Vilder je med drugim na shodu izjavil: Jugoslovanska nacionalna stranka se je takoj, kakor hitro je izgubila oblast, razpršila kot vrabci. Danes pa se ta stranka zopet pojavlja, toda na..oživljena. temveč samo kot duh, ki hoče strašitiblN^enl Kiimanudiji, Kramerji, Večeslav Popoviči in razni drugi pristaši so 6e poskušali vtihotapiti v razna ljudske stranke, toda nobena ljudska stranka jih nikdar ne bo sprejela. Za voditelja JNS so si vzeli Petra Zivkoviča. To jiove več kot ves njihov program .To dokazuje tudi, kakšno pot bodo Sli ti ljudje v bodočnosti. Če bi se oni hoteli meriti z raznimi drugimi strankami, bi si morali vzeti za svojega šefa politično osebnost. Pera ZivkoviS j>a je kot politik že davno odpovedal. Sploh je Peter Zivkovič zares čuden pojav. Vojska je vedno trdila, da je Peter Zivkovič boljši politik kot vojak, politiki pa so zopet govorili, da je boljši vojak kot politik. Pokojni kralj mu je vzel oblast, ko je bil nosilec liste in ko so mu bili vsi poslanci do skrajnosti vdani. Drugič je moral zapustiti oblast kot vojni minister, in kaj hoče doseči sedaj JNS z njim? JNS trdi, da je legalna stranka in to tudi Zivkovič povdarja, vendar ne vemo, ali se to vse vjema. On sicer trdi, da je za demokracijo, toda ta njegova trditev spada bolj v kak šaljiv list kakor pa med resne politike. Mi se veselimo, da se je Zivkovič pojavil na političnem polju, saj je imel 20 let velik vpliv v naši državni politiki, nikdar pa nobene odgovornosti. Sedaj pa prihaja čas, ko bo moral tudi odgovarjati. Organizacija JRZ Belgrad, 16. avg. m. Danes dopoldne je bila v prostorih glavnega odbora JRZ seja banovinskega odbora za zetsko banovino. Predsedoval ji je predsednik kr. vlade Stojadinovič, navzočni j>a so bili tudi ministri Cvetkovič, Behmen in Stošovič ter novo imenovtni ban zetske banovine Ivaniševič. Na seji so bili tudi vsi poslanci, ki pripadajo JRZ, iz zetske banvine. kakor tudi predsedniki vseh okrajnih odborov Na seji je bil sprejet sklep, da morajo vsi predsedniki okrajnih odborov poročati takoj banovinskemu odboru o stanju organizacije JRZ, posebno z ozirom na bodoče občinske volitve, ki bodo v kratkem. Iz carinske službe Belgrad, 16. jul. m. Premeščeni so: nn glavno carinarnico v Ljubljani carinski kontrolor 7. skup. Ivan Tevž iz Koprivnice ter Gabrijel Novak iz Maribora; k carinarnici v Gornjo Radgono Ivan Ran-dič, doslej v Splitu. K glavni carinarnici v Dravogradu Dujo Kovačevič, kontrolor 7. skup. pri carinarnici v Mariboru. K carinarnici na Jesenice Todor Zivkovič in Stevan Radosavljevič, carinska kontrolorja 7. pol. skup., prvi iz Belgrada, drugi iz Maribora. K carinarnici na Rakek Dragomir Jo-vanovič, carinski kontr. 7. skup. iz Novega Sada. Imenovani so za carinike 8. pol. skupine: na carinarnici v Zagrebu Stane Zoreč, doslej pri carinarnici Dravograd-Meža. Na glavni carinarnici v Ljubljani Miloš Andjelovič, doslej v Belgradu. K glavni carinarnici v Maribor Oskar Kolar, doslej v Zemunu ler Štefan Golah, doslej na ^Jesenicah. V Dravograd-Meža je premeščen pomožni carinik 0. pol. skup. Jelič Dušan iz carinarnice v Bezdanu, k carinarnici na Jesenice Julij Tot, carinik 9. pol. skup. iz Velike Kikinde Na Rakek jc premeščen Milan Dominis iz glavne carinarnice v Belgradu. Kongres slov. geografov Sofija, 16. avg. m. V veliki dvorani sofijske univerze jc prosvetni minister Mišajkov otvoril danes 4. kongres slovanskih geogrnfov in etnogra-fov. Gostom je želel dobrodošlico rektor sofijske univerze Arnaudovič. Kongresa se je udeležilo 420 delegatov iz vseli slovanskih držav, zastopana pa so bila geografska društva iz Nemčije, Avstrije, Francije in Fineke. Jugoslovanska delegacija šteje 30 članov. Uporniki v Badajozu 15.000 ljudi je padlo ali pa so zbežali čez mejo Poročilo vslašev Lisbona, 16. avgusta. Splošno se zatrjuje, da je v bitki za mesto Badajoz, bilo pobitih okrog 1000 miličnikov. V bitki za mesto samo so imeli na obeh straneh velike izgube. Po povprečnih cenitvah se je število Badajoza po strašnih dogodkih zadnjih dni zmanjšalo približno za 15.000 duš. Težko je dognati, koliko ljudi je od tega števila padlo v bojih, pomrlo ali bilo pobitih in koliko jih je pobegnilo v gore ali čez bližnjo mejo na Portugalsko. Po glavnih ulicah mesta so skoraj V6e hiše porušene. Sevilla, 16. avgusta. AA. Iz Stantiaga de Com postele poročajo, da so nacionalisti blizu La Lineje premagali večji oddelek vladne vojske. Ubitih je bilo 170 miličnikov. Medtem je general Queippo de Liano izdal komunike, po katerem so uporniki zavzeli Aridono in še nekaj strateško pomembnih vasi okrog Ria Tinta. Med Burgosom in Sevillo se je obnovil redni avtomobilski promet. Burgos, 16. avgusta. AA. Vladni oddelki so včeraj izvršili celo vrsto napadov na mestece Naval Peral, ki leži 30 km daleč od Avile. Med njima se razteza visok gorski pas. Po silni borbi so jih uporniki odbili. Vse kaže, da namerava vladna vojska predreti obroč uporniške vojske okrog Madrida, ki sega od Siguence do Estemadure. V borbah za Naval Peral je padlo zelo mnogo miilčnikov. F.lvas (Portugalska), 16. avgusta. A A Po podatkih, ki so jih zbrale portugalske obmejne vojaške oblasti, so uporniki v Badajozi ustrelili nekaj sto ekstremnih komunistov in drugih vladnih pristašev. Ko je uporniška vojska zavzela Badajoz, so izpustili iz zaporov 300 ljudi, ki so veljali za nacionaliste. Poročilo madridske vlade Madrid, 16. avgusta. AA. S Ironte :ta Sierri Guadarami poročajo, da se je vršila včeraj ves dan na nekaterih odsekih ostra tofiovska borba. V štabu polkovnika Mangade v Naval Peranu so izjavili poročevalcu agencije Havas, da se nadejajo, da bodo oddelki vladne vojske orav kmaiu zavzeli Avilo. Sicer ie pričakovati še hudih borb za to mesto, vendar se uporniki ne bodo mogli več do'go upirati. Iz Madrida pričakujejo na Sierri Guadarami novih ojačenj. Elvas. 16. avgusta. AA. Včeraj so vladna letala hudo bombardirala Badajoz. V vojaškega vidika ni so dosegla nikakih bistvenih uspehov. Vmešavanje inozemstva Pariz, 16. avgusta. AA. »Mafin« ima vest s španske meje, da so' francoski cariniki zaplenili neki španski tovorni avto, na katerem je bilo na'o-vorienih 10.000 nabojev za puške. Naboje je francoska nacionalna konfederacija dela poslala neki delavski organizaciji v Irumu. London, 16. avgusta. AA. Tukajšnjim mero-dajnim krogom ni znano, da bi bila prišlo Jo kakega spopada med angleškim rušilceiti »Cometoin« in uporniško križarko »Almirante Servero«, o katerem so poročali neki pariški listi. Po zadnjih informacijah sta obe ladji oddaljeni še 150 morskih milj eno. od druge. Križarka je usidrana v dizonski Inki, angleški rusilec pa pred Bilbaom. Jouhaux v Španiji Pariz. 16. avg. c. Glavni tajnik francoskih strokovnih organizacij in znani socialist ,Iouhaux je odpotoval nenadoma v Španijo. Ta odhod je zbudil povsod veliko jx>z.ornost, ker je znano, da izvaja Jouhaux kot voditelj francoskega strokov-ničarstva velik pritisk na vso politiko sedanje vlade. Levičarski krogi izjavljajo, da je Jouhaux odpotoval v Madrid zato, ker ga je naprosila španska vlada, da naj pride čimprej v Madrid. Španska vlada bo Jouhaimi izročila posredovalni predlog za pogajanja med vlado in uporniki in ki naj bi ga predlagala neka tretja velesila, ki ni vpletena v interesno borbo pri dogodkih v Španiji. Nocojšnji »Journal des Debats* ostro napada francosko vlado zaradi lega, ker je nekaj nezaslišanega, da lahko predstavnik zasebne organizacije, kar je Jouhaux, prisvaja sebi moč in dolžnost, da nosi posredovalne predloge od ene vlade k drugi. Isti list prinaša tudi vest, da hoče francoska vlada sedaj pošiljati večje svote v Španijo, ki so baje namenjene za španski Rdeči križ. Mine pri Gibraltarju • Algier, 16. avgusta. AA. Parnik L"Oranaise se je v tragičnih okoliščinah potopil. Utonilo ie 30 ljudi. Pomorski krogi menijo, da je francoska hdja naletela na mino, ki so jo v gibraltarski ožini postavili uporniki ali pa vladni pomorščaki, ki jo je pa nato zaneslo v alžirske vode. Pomorske oblasti menijo, da so to povsem neutemeljene govorice. Nihče izmed rešenih potnikov in mornarjev ni slišal nikake eksplozije v trenutku, ko se je hdja pričela potapljati. Motorji že šestič na Ljubelju Huda avtomobilska nesreča Češki inženjer mrtev, 6 potnikov ranjenih Celje, 16. avgusta. ,0/|8iJ Danec dopoldne se je zgodila v Vojmiku huda livomobilska nesreča, katere žrtev je postal rolad, -v Ji o maj 33 letni češki inženjeir. Okrog pol 10 do-!nojjl41dne je vozil celjski avtoizvošček Ignacij Toplak s svojo šestsedežno limuzino 5 izletnikov ▼ Dobrno. Vozil je po pravilni desni strani. Na nevarnem ovinku pri Brezovnikovi trgovini v Vojniku je privoztl nasproti majhen češki športni avtomobil. katerega je šoftral njegov lastnik, 33 letni inženjer Ciniburk Oldrich iz Mčlnika na Češkem, poleg njega pa je sedel 27 letni državni uradnik Kautisky Pravoslav iz Prage, Vozila sta nasproti po napačni, to je levi strani ceste. Oba češka izletnika sta bila namenjena na našo rivijero v Du- brovnik. Na omenjenm mestu je češki avlo z vso silo zavozil t celjskega; pri karambolu se ie prednji del Toplakovega avtomobila razbil, medtem ko se je češki avtomobil popolnoma razbil. Vsi potniki &o odnesli več ali manj teike poškodbo. Inženirju Giniburku je pri karambolu počila lobanja in je dobil tudi težke notranje poškodbe. O nesreči je bila takoj obveščena ludi celjska reševalna postaja, ki je s svojim rešilnim avtomobilom takoj prepeljala inž. Ciniburka, Kautskega in Toplaka v celjsko bolnišnico. Inž. Ciniburk je med prevozom umrl in so ga položili začasno na mrtvaški oder v mrtvašnici celj.ske bolnišnice. Stanje Kautskega in Toplaka ni nevarno. Češki športni avto se jc kmalu po karambolu vžgal in zgorel. Nesreča na Vel. Kleltu Avtobus z 35osebami v prepad Maribor, 16. avg. Potniki, ki prihajajo iz. Avstrije, pripovedujejo, da se je iri kilomelrc od Heiligenbluia na Grossglocknerju zrušil v globino 40 metrov neki avtobus Štiri osebe so potegnili mrtve izpod razvalin avtobusa, ostalih 25 potnikov pa so morali nujno prepeljali v bolnišnico v Lienz na Koroškem, ker ie njihovo stanje zelo težko. Pri Celovcu pa ie brzovlak zavozil v nek osebni avtomobil in ga popolnoma razbil. Dve osebi, ki sla bili v njem, sla našli smrt vsled udarca lokomotive. Slavka pri regulaciji Savinje Celje, 16. avgusta, V soboto smo poročali v »Slovencu«, da so bila ugodno zaključena pogajanja med stavbinskem delavstvom in stavbeniki, ki en bila v petek na inicijativo in pod jjredsedstvom župana g. Mihel-6iča na mestnem poglavarstvu in bo stavbinsko delavstvo ▼ ponedeljek zopet začelo z delom. Poročali smo pa že tudi v soboto, da so bila prekinjena pogajanja med delavstvom, zaposlenim pri regulaciji Savinje in zastopnikom podjetja, ki je letos izlicrtiralo dela pri regulaviji Savinje. V soboto dopoldne so se pogajanja med obema strankama na mestnem poglavarstvu pod predsedstvom župana zopet nadaljevala, a ni prišlo do nobenega zaključka, ker se stranki nista mogli sporazumeti. Zaradi tega se bodo pogajanja, ki so bila v soboto prekinjena, danes zopet nadaljevala. Šah v Zemunu Belgrad, 16. avg. m. Potem, ko so bile na zemunskem šahovskem furnirju končane vse prekinjene partije, ie stanje v skupini A sledeče: Matvejev 9, Bayer, Filipčič, Lešnik 7, Savič 6, Prokopljevič, Scliwab 5 in pol, Filipovič, Burmi-slrov 4 in pol, Mažuran 4, Sehrcibcr 3 in pol, Ma-ioškovič 2 in pol. V B-skupini: Kindi 9 in pol, Poljakov, Preinfalk 9, jtirišič 6, Avirovič, lonkc 5 in pol, Pavlovič 5, Milojčič 4 in pol, dr. Ilič, Ninič 4, Pelva 2 in pol, dr. Zivanovič 1 in pol. Nato se je začelo prvo kolo finalnega turnirja. Naivečic zanimanje je vladalo za partijo Poljakov : Matvejev, katero ie zemunski prvak Matvejev na radosl svojih kibicev že po 22 potezah odločil v svojo korist, f ilipovič ie po dolgi borbi premagal Baveria, Preinfalk in Lešnik sla prekinila, istolako Kindi in jurišič, pri eemer ic Kindi nekoliko boljši. Finalna tabela je izgledala snoči takole: Ma-Ivejev 11, Kindi 9 in pol (1), Preinfalk 9 (1), Poljakov in Filipovič 9, Lešnik 7 (1), Baycr 7, liinsic 6 (1). Nocoi se turnir nadaljuje in bo zakltucen nekaj po polnoči. Zemun, 16. avgusta, m. Danes popoldne so sc nadaljevale enoči prekinjene partije. Kindi je premagal Jurišiča. Partija Preinfalk—Lešnik pa je bila zopet prekinjena. Lešnik ima dva kmeta več Belgrad, 16. avgusta, m. Ob priliki stavke 450 belgrajskih taksijev je obiskal odbor združenja avtotaksijev predsednika vlade dr. Stojadinoviča in ga prosil, naj posreduje pri finančnem ministru za znižanje državnih dajatev avtotaksijev. Predsednik vlade ie vzel njihovo prošnjo na znanje in jim obljubil, ila bo storil vse, da po možnosti ugodi njihovi želji. Finalna tabela izgleda sedaj takole: Matvejec 11, Kindi 10 in pol, Preinfalk 9 (1), Poljakov, Filipčič 9, Lešnik 7 (1), Bayer in Jurišič 6. Mariborski drobiž Nov grob. V svojem stanovanju v Koroščevi ulici je umrl v 76. letu starosti vpokojeni nadučitelj g. Janez Farkaš. Pokojnik se je rodil leta 1860 v Iljašovcih pri Sv. Križu pri Ljutomeru. Po dovršenem učiteljišču v Mariboru je nastopil svoje prvo službeno mesto v Negovi, od tam je šel za nad-učitelja v Cirkovce, odtod pa k Sv. Lovrencu v Slov. goricah, kjer je ostal skoraj četrt stoletja. Za zasluge, ki si jih je pridobil kot vzoren šolnik, je bil imenovan za šolskega ravnatelja. Leta 1921 je iz zdravstvenih razlogov stopil v jx>koj in se stalno naselil v Mariboru. Nai počiva v miru! Sorodnikom, zlasti sinu, pristavu Maksu, izrekamo iskreno sožalje! Občni zbor združenja kovinarjev. V petek zve čer je Združenje kovinarjev v Mariboru imelo v hotelu Novi svet svoj redni letni občni zbor. Zborovanje je otvoril podpredsednik Franjo Kumerc, ki je podal obširno poročilo v prvi vrsti o šušmar-stvu in davčnih napovedih, katere obrtniki ne znajo pravilno sestaviti. Nadalje je poročal o neredno stih v denarnem poslovanju, ki so se v tekočem letu dogajale, ki jih je zagrešil neki nastavljencc. Iz tajništva pioročila je posneti, da šteje združenje 72 članov, 183 pomočnikov in 239 vajencev. Blagajniško poročilo izkazuje v preteklem poslovnem letu 14.729 din dohodkov in 13.193.75 din izdatkov. Proračun za prihodnje leto predvideva 21.695 din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Premoženje združen ja znaša 21.785 din. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika Franjo Kumerc. za podpredsednika pa Gustinčič. Smrt na tračnicah. Danes okoli 6 zjutraj se je pred postajo Itajdina pri Ptuju neki starejši moški vrgel pod lokomotivo osebnega vlaka. Kolesa so mu odtrgala glavo. V mrtvecu so prepoznali 69 letnega brezposelnega krojača Franca Tomažiča iz Ptuja. Vzrok samoumora je iskati v bedi. Tihotapec potuje pod spalnim vozom. Danes zjutraj se je službujočemu policijskemu uradniku zdela sumljiva neka senca ila oseh spalnega voza, ki je bil priključen dunajskemu brzovlaku. Pogledal jc pod voz in tam opazil nekega moškega, katerega je nato s pomočjo carinskih organov spravil izpod voza. Pri preiskavi so pri njem našli 316 vžigalnikov, ki jih je hotel vtihotapiti. Pogumen tihotapce je Josip Zamuda, zidar iz Slovenjgradca. Zamudi so robo. ki predstavlja vrednost 10.000 din, zaplenili, njega pa predali carinski oblasti, ki mu bo izrekla občutno kazen. Pod pokroviteljstvom g. dr. R. Marna, predsednika Zveze za tujski promet Slovenije jc biln na praznik 15. t m. VI. mednarodnu niotociklistič-na dirka na Ljubelju. G. gen. P. Nedeljkoviča, poveljnika dravske diviz oblasti jc zastopal podpolkovnik g. jos. Jaklič, poveljnik kol. bataljona. Vreme je bilo izredno ugodno ter so sc žc zgodai ziutrni pomikali številni gledalci proli vrhu Liu bcljn Pričctek dirke je bil točno ob napovedanem času ob 10.30, zaključni start ob 13.41. Reziillali dirke so naslednji: Turni motorji do 250 ccm: 1 Wagncr Alojzij, St. A. C. Graz, Puch 5 mi«. 5 sek.; 2. Knitfcl lirik, O. A. C. Dimni, Puch 6 nun. 53 sek.; 3. pl. Milen-kovich SI. A. C. Graz, Puch 6 min. 56 sek. in 2 petini sek ; 4. Moravče lostp, »Ilirija«, Puch, 7 min. 13 sek. Športni motorji do 250 ccm: 1. pl Milenko-vich St. A. C Graz, Puch 5 min. 54 sek. ena pelina sek.; 2 Wagncr Al., Si. A. C. Graz, Puch 6 min. 2 sek.; 3. Raid Herman G. M. C. Graz, New Imperial in Cerič Hinko, Moiokl. Maribor, 6 nun 4 sek. in 2 pet. sek.; 4. mg l.otz Rud Moto-khib Maribor, Puch 6 min. 5 sek in 3 pel. sek.; 5 hreznik Dušan, Autokl. Ljubil. D. K. W. 6 nun. 5 sek in 4 pet. sek. Športni motor do 350 ccm: 1. Krammer Herman, Kac. A. C., Celovec A J. S 5 min. 39 sek. in 2 ret. sek.; 2. Jenko boriš, »Ilirija« Liubli , B S. A. 6 min.; 3. Timmerer Hans. Kac. A C., Celovec, A. |. S. 6 min 15 sok in 1 pet sek.; 4 Ciangl Josip, O. M. C. Graz, Velocotic, 6 inm. 17 sek in 2 pet. sek Turni mol. do 500 ccm: 1. Grošič Ivan »Ilirija«, Ljubljano, A. J. S. 6 min 47 sek. 3 pet. sek.; 2. Stcrnad Ciril, »Ilirijo«, Harley 7 miti 31 sek.; 3 Baumgarfcn G. »Hermes« »Sun« 10 min. 46 sek. Športni do 500 ccm: 1. Honcl Frcdy Koe. A. C. Celovec, A J. S. 5 5min. 20 sek. in 2 petini sek. (najboljši čas dneva); 2. Denscl Wolfg. St. A C. Graz, B. M. 5 min. 24 sek.; 3 Braustein Mnx, G. M. C. Graz, Sarolcn 5 min. 27 sek 4 pet. sek.; 4 Ceccorti Otto, Kac. A. C. Cclovec, Norton, 5 min. 37 sek in pet. sek.; 5. Kobi Mirko, »Ilirija«, Kranj, Norton 5 min. 47 sek. 1 pel sek.; 6. Pollak Franc, Hermes, B. S. A 5 min 56 sek. 4 pet sek. Turni motorji do 1000 ccm: 1. ing. Luekmann Mario »Ilirija«, »Indian« 5 min. 36 sek 4 pet sek.; 2. Scliein Mor. O. M. C. Graz, A J. S. 6 mm. 26 sek. 4 pet. sek. Sporlni motorji do 1000 ccm: 1 Denscl Volfg. SI A. C. Graz, Saroleu 5 min. 25 sek. 2 pet sek ; 2. Pollak Franc, »Hermes«, IV S. K. 6 nun. II sek. 4 pel. sek.; 3. Ottovvitz Erik, K. A. C., Celovec, Rodgc, 6 min. 28 sek 2 pet. sek Turne prikolice: 1. Schein Mor, G. M. C., Graz, A. J. S. 8 nun. 30 sek. Športne prikolice: 1 Braunstein Max, C M C., Saroleo, 6 min. 5 sek. 1 pet. sek.; 2. Zemlink F.mil II. H. M. K Motosaeh. 6 min. 53 sek 4 prt. sek.; 3. Krall Alfred, K. A. C„ Rudge, 7 mm 5 sek. 2 pet. sek. Najboljši čas dneva je dosegel Fred> llonel v 5 min. 20 in 2 petinah sek., lanski rekord Muh Itubmanna ie bil 5 min 6 in 2 petini sek Najboljši čas tekmovalcev dravske banovine ie dosegel ing. Mario Luekmann v 5 min. 36 in 4 petinah sekunde, ler si priboril »Gorsko prvenstvo Dravske banovine m prvenstvo Motoklubo »Ilirije«. Po številu so nadkrihli inozemci, tudi dobre čase so dosegli, kar ic pripisovati temu, ker imajo zelo dobre motorje, vendar ic med domačinu tekmovalci opcrzdi zelo velik nai>redck v doseženih časih. Dirka se ic izvršila v najlepšem redu in brez nezgode, v tem pogledu se ic predvsem /.rliva-liti ojačeni orožniški postaji Sv. Ana, kakor tudi brezhibno dehnoč* telefonski zvezi med startom, Sv. Ano in ciljcin vrli Ljubelja, za kar sc »Ilirija« najloplcie zahvaljuje poštni upravi, ki jc dala telefon na razpolago. Velrko pozornost jc vzbudil tudi prenos dirke po radio postaji Litibliann — ler prenos po Phillips Radio pri Sv. Ani. T. T. Balo ie poklonila 3 velike denarne nagrade let celo prireditev gmofno zelo izd dno podprla. Prvo nagrado bale 3000 Din je preiel g Honel, Celovec, drugo 2000 Din g. ing. Luekmann m betio 1000 Din g. Pollak T. T Bati, kakor ludi ostalim podpiralcljem le priedilve, izreka klubsko vodstvo lem polom nojiskrenejšo zahvalo Vodstvo dirke je bilo v rokah gg. predsednika Zoloknrja, p<>dprrdsednika leimana, Borštmir-ia, Jaka OoriatK-a, Vik. Kocbcko m drugih. Prav posebno zahvalo izreka vodstvo dirke tudi g. Frid. baronu Bornu, veleposestniku pri Sv. Ani, ki ic tudi letos rade volje prepustil park prostore, pristavo ob startu, telefonske naprave ild Zahvalo r/rrkumo tudi banov zdravniku g. dr P. Pance-tu za izvrševanje sanitetne službe, kakor ludi reševalnemu društvu Kram Na Jesenicah je zmagal Kovinar Lep uspeh delavskega nogometnega prvenstva. Preteklo sobolo so najboljši delavski športni i klubi Slovenije odigrali nn Jesenicah nogometni turnir po dvakrat 15 minut, v borbi za prvaka, ki i nai zastopa delavski šport na državnem prven- I stvu med prvaki Hrvatske, Srbije, Slovenije, Bosne, Dalmacije in Vojvodine. Zanimiv spored ic privabil na igrišče nad 600 gledalcev, ki so bili gotovo zadovoljni Tako lepih tekem brez najmonišega incidenfn nn igrišču, brez ugovarjanja sodnikom Jescnice še niso videle. Moči nastopajočih so bile močno izenačene, tehnična premoč Grafike m prišla do izraza, ker ie bi! njih vratar zelo slab, Icr ni držal niti najlažjih žog. Kovinar pa ic imel najboljšega moža vprov v vratarju, ki ie držal prav vse ter ima glovno zaslugo, da se ic Kovinar plasiral na prvo meslo. Rezultati tekem so bih sledeči: Kovinar trafika 2:0 (0:01; Dosk:Kovinar 0:0 (0:0); Dosk:Olimp 1:1 11:11; Kovinar:Ohmp 1:0 10:0); Dask:Grafiko 1:1 (1:1); Obmp:Grafika 2:0 (0:0). Na prvem mestu ic Kovinar s petimi točkami, sledita celjski Olimp in trboveljski Das s po tremi in na zadrvjem mestu je Grafika iz Ljubliane z Ic eno točko. Po tekmah je zastopnik delavske podzveze predal Kovinarju krasen prehodni pokal, Dasku pa, ki sc je v revirskem tekmovanju plasiral na prvo mesto pred Amaterjem in Rctnjem enako drugi prehodni pokal, ki ie namenjen vsakoletnemu zmagovalcu delavskih klubov v revirjih. Celjski šport Celje 16. avgusta. SK ATLETIK : ISSK MARIBOR 3:1 0:1). O praznikih sta bili v Celju dve prijateljski tekmi prvorazrednih klubov. Včeraj, na praznik popoldne so Atletiki v prijateljski tekmi na svojem igrišču pri Skalni kleti šele v drugem polčasu zmagali v deloma spremenjeni postavi nad Mariborčani z rezultatom 3 : 1. Maribor, ki je v prvem polčasu tehnično nadkriljeval svojega nasprotnika, je v drugem polčasu popustil. Atletiki so imeli predvsem dobro obrambo, so pa zaigrali v drugem polčasu precej požrtvovalno in tako zmagali. Sodil je dobro g. Veble. Pri tekmi so gostje pokazali lepo disciplino, ne tako pa ob svojem jiovratku pred celjskim kolodvorom. Predtekma: SK Jugoslavija rez. : SK Atletik rez. 3:3 (2 :0). SK CELJE : SK RAPID (Maribor) 4:2 (2:0). Danes popoldne je r prijateljski tekmi SK Celje na svojem igrišču na Glaziji jiremagal SK Rapid iz Maribora. Tekma ni nudila posebnega športnega užitka. Tudi tehnično ni bila na višku. V drugem polčasu jc postala tekma mestoma surova zaradi popustljivosti sodnika. Vsi goli so padli večinoma iz prodorov in je bil zadnji gol za Celje dvomljiv zaradi offsidca. Mariborčani .»o včasih v Celju pokazali že boljšo igro. Sodil je g. Seidl nezadovoljivo. Predtekma mladina SK Celje : mladina ^SK Rapid 1:2 (0 : I). HUNGARIA : BSK 1 :0. Belgrad, 16. avgusta, m Dane.s je bila odigrana tekma med prvakom Madjarske, Hungarijo, m prvakom Jugoslavije BSK, ki se je končala z. rezultatom t .0 (1:0). Edini gol za Madjare je dal Turai V drugem polčasu je bila igra izredno surova in ie neki igralec BSK izbil Titraju cn zob. Gledalcev je bilo okoli 7000. Sodnik Popovič je sodil objektivno. Dunaj, 16. avgusta. Jugoslavija : Rapid 3 : 1 (prvi polčas 2 : 1). Ljubljana. 16. avgusta. Hermes : Moste 5 : 0. Tekma zelo lepa. Sodil je g. Jenko prav dobro. Nesreča koroškega turista Celje, 16. avgusta. V soboto 15. avgusta ob 18 so šli 19 letni Ulrik Molzer in tri]e njegovi tovariši iz Sinče-vasi « Skute v Kamniških planinah na Okreš-lj. Pod Skuto je stopil Molzer k potoku, ki lam izvira in pil vodo. V tem trenutku se je nad njim utrgal plaz kamenja, ki je Molzerja tudi zadelo. Molzer je dobil pri lem težke poškodbe na glavi in notranje poškodbe. Na kraj nesreče je še zvečer krenila reševalna ekspedicija SPD v Celju pod vodstvom g. Hvastja iz Ljubljane, ki 6e je slučajno mudil na Kamniškem sedlu, dalje oskrbnik g. Jaka Robnik z Okrešlja in g. Cokan iz Celja. Reševalna ekspedicija ie potrebovala celo noč, da je ponesrečenca po dolgem trudu in veliki nevarnosti spravila skozi močno zasneženi Turški žleb na Okvešelj in tam v Logarjevo dolino, od koder ga ie Logarjev avtomobil prepeljal danes opoldne v celjsko bolnišnico. Dva izmed tovarišev ponesrečenca sta krenila čez Savinjsko sedlo, da obvestita o nesreči starše ponesrečenca, četrti tovariš pa sc je peljal s ponesrečencem v Celje. To bi bilo nekaj za našo mladino. Nek mlad elektrotehnik v Bostonu je zgradil hranilnik, ki sprejema denar, hkrati pa odgovarja na vsak novec s prijaznim »Hvala lepa!« če vržeš več, se oglasi s pohvalo »Prav dobro! kdor štedi v mladosti, skrbi za starost!« — Ce zneske pot rojiš, te obsuje s ploho prijaznih in laskavih besedi. Če f>a kedaj ixizabiš vreči v lira nilnik, te opozori na šte-dljivost žalosten znak. Za zanimivi hranilnik dela reklamo vlada, ker upa z niim mladino privadili štedljivosti. — Aparatova skrivnost je enostavna: v njegovem mehanizmu so male gramafonske plošče, ki sc sprožijo na j*o tovo težo Mlademu in-ženjerju bo prinesel izum vsekakor veliko imetje. Naročajte P on. Slovenca! + V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom. pri|a-teljem in znancem, da ie naš blagi brat, stric in svak, gospod Ivan Fiorjančlč podinspektor finančne kontrole v p. v Kranju po krajšem bolehanju umrl. Zemske ostanke dragega pokojnika spremimo na zadnji poti dne 18. avgusta oh pol 16 iz mrtvašnice deželne bolnišnice na mestno pokopališče pri Sv. Križu v Ljubljani. Kranj, Ljubljana, dne 16. avgusta 1936. Žalujoče rodbine: FLORJANČIČ, TEXTER, GČTZL, JEZERSEK. Brez posebnega obvestila. i-,a m Konec olimpijskih iger Nemčija na prvem, Jugoslavija na 24 mestu Berlin, 15. avg. Današnji dan je bil, kar se tekmovanj tiče, prav za prav zadnji dan olimpijskih iger. Zaključila so 6e tekmovanja v vseh panogah, tako da je za nedeljo preostal le še svečan zaključek. Na 6poradu so bile zadnje točke plavanja, poslednje waterpolo-tekme in finalne tekme za olimpijsko prvenstvo v nogometu. Za slednjo je vladalo največje zanimanje. Po desetdnevnem nogometnem turnirju, ki je potekal precej dramatično, sta se prerinili do odločilne tekme, ki naj razdeli zlato in srebrno kolajno, Italija in Avstrija. Tekma je prinesla zmago in s tem naslov olimpijskega prvaka ter zlato kolajno Italiji. Italija : Avstrija 2 : i Razburljivi in silno napeti tekmi je prisostvovalo v stadionu nad 120.000 gledalcev, od katerih je večina navijala za Avstrijce, tako da polnošte-vilno zbrana italijanska kolonija, ki je z vsemi močmi bodrila svoje, skoraj ni prišla do izraza. Gledalci so tulili in žvižgali tako močno, da jih je radijski napovedovalec večkrat skozi mikrofon vljudno posvaril, kar pa ni nič zaleglo. Prvi gol so zabili Italijani, vendar jim je ploskalo le malo gledalcev. Cez četrt ure so Avstrijci izenačili in z rezultatom 1:1 so je končal redni čas igranja (90 minut). Tekmo so morali zaradj tega podaljšati dvakrat po 15 minut. Ze v drugi minuti podaljška igre pa je italijansko desno krilo zabilo zmagonosni gol in Avstrijcem se kljub vsem naporom ni posrečilo izenačiti. Italijanski igralci so po drugem golu pričeli zavlačevati igro. kar je pri večini občinstva vzbudilo huronski odpor. Olimpijsko prvenstvo v nogometu in zlato medaljo si je tako osvojila Italija, drugo mesto in srebrno kolajno Avstrija, tretje mesto in bronasto kolajno pa Norveška. Madžarska prvak v waierpolu Danes se je zaključil tudi waterpolo-turnir. Odigrani sta bili še dve tekmi, in sicer Nemčija : Belgija 4:1 (3:0) ter Madjarska : Francija 5:0 (4 :0). Ti dve tekmi pa nista od.očilno vplivali na prva mesta v tabeli, ki so bila nekaj dni sem že tako rekoč oddana. Olimpijsko prvenstvo in zlato kolajno si je priborila Madjarska. ki ima z Nemčijo sicer enako število točk, toda boljšo razliko golov. Drugo mesto in srebrno kolajno si jo priborila Nemčija, tretjo mesto in bronasto kolajno pa Belgija. Skoki s stolpa in zadnje točke plavanja Dopoldne so bila v plavalnem bazenu zaključena tekmovanja v skokih s stolpa, in sicer so bili na sporedu poljubni skoki. Teh tekmovanj se je udeleževal tudi naš Ziherl. ki je v petek pri obveznih skokih zasedel 22. mesto ined 26 tekmovalci. danes pa se je preril na 20. mesto. Zlato medaljo si je osvojil, kakor je bilo pričakovati. Američan Wayne, srebrno tudi Američan Rood. bronasto pa nemec Storck. Od plavalnih točk so bile danes še na sporedu končna tekmovanja na 200 metrov prsno za moške, JŠ00 metrov prosto za moške in 400 metrov prosto za ženske. .... , . . , . . 201) metrov prsno: Tu so bili v ostri borbi doseženi prvovrstni uspehi. Kar štirje tekmovalci so plavali boljše od olimpijskega rekorda, ki ga s časom 2:45.5 brani Japonec Tsuruta i z. leta 1932. _ Rezultati : 1. Japonec Hamuro 2:42.5 (nov olimpijski rekor). 2. Nemec Sietas 2:52.9, 3. Japonec Kojike 2:44.2. 4. Američan H.gg.ns 2 45.2, 5 Japonec Iloh 2:47.6, 6. Nemec Balke 2.4/.8. -Japonci so v tej disciplini odločno povdarili svojo PrC1400 metrov prosto, dame: Ta točka je bila silno napeta in razburljiva Odločitev za zlato medaljo je padla šele v zadnjih metrih pred ciljem. Danska plavalka Ilueger je vso progo vodila pred znano Ilolandko Mastenbroek; slednja je šele tik pred ciljem z obupnim naporom prehitela Danko z a nekai decimetrov in si tako osvojila zlato medaljo - Rezultati: 1. Holandka Mastenbroek 5-26 4 (nov olimpijski rekord; dosedanjega je imela Američanka Madison s 5:29 5). 2 Holandka Hueger 5:27.5. 3 Američanka Winghard imen čas so pozabili zmeriti), 4. Američanka Tety 5.52/2 5. Braziljanka Coulinho 5:35.2, 6. Japonka Kojnna 5: W1500 metrov prosta, moški: Kljub ostri borbi v tej disciplini se vendar ni posrečilo zmagovalcu, da bi izboljšal olimpijski rekord. -tati • 1. Japonec Tcraila 19:13.7. 2. American Medica 18:34. 3. Japonec Uto 19:34.5. 4. Japonec Ishi-harada 19:48.5, 5. Američan Flanagan 19:5-1.8, o. Anglea Leivers 19:57.4. Nemčija na prvem mesta •jd 52 držav, ki so se s svojimi reprezentancami udeležile berlinske olimpijade, si je le -J držav priborilo prostor v tabeli, ki vsebuje raZj-delitev zlatih, srebrnih in bronastih kolajn. Od ten 29 pa sta Nemčija in Amerika pokazali napram ostalim silovito premoč tei ušli daleč naprej. Med niima se je bil ves čas iger gigantski boj, kdo bo osvojil prvo mesto v skupni kvalifikaciji vseh olimpijskih iger. Se pred nekaj dnevi je v tabeli vodila Amerika toda Nemci so si v petek pri zaključnih tekmovanjih v veslanju priborili kar 5 zlatih kolajn in tako odločili prvo mepto zase. Po sobotnih zaključnih tekmovanjih je končna tabela zlatih, srebrnih in bronastih kolajn tale: 1. Nemčija (27, 22, 27). 2. Amerika (23, 17, 11), 3. Madjarska (7, 1, 3), 4. Italija (6, 7, 5), 5. Finska (6, 6, 6), 6. Švedska 6, 5, 8), 7. Japonska (6, 4, 3), 8. Holandska (6, 3, 6), 9. Francija (5, 6, 6), 10. Anglija (4, 7. 2). 11. Avstrija (3, 6, 3), 12. Cehoslovaška (3, 5, 0), 13. Estonska (2, 1, 3), 14. Egipt (2, 1, 2), 15. Švica (1, 9, 5), 16. Kanada (1, 3, 5), 17. Norveška (1, 3, 1), 18. Argentina (1, 1, 0), 19. Turčija (1, 0, 1). 20. Nova Zelandija (1, 0, 2), 21. Poljska (0, 2, 3). 22. Danska (0, 2, 1), 23. Letonska (0, 1, 1), 24. Jugoslavija (0. 1, 0), 25. Mehika (0, 0, 2), 26., 27. in 28. Belgija, Avstralija in Filipini (0, 0, 1). Po splošni sodbi je bila najboljša reprezentanca na olimpijadi nemška, ki je prvo mesto tudi zaslužila. Nemška zmaga je plod načrtnega pospeševanja športa v zadnjih letih. Nemški tekmovalci so se vsi brez izjeme borili silno samozavestno in obenem požrtvovalno ter so napravili na giedal-stvo lep vtis. Drugo mesto je zasedla Amerika, ki je v glavnem pokazala svojo premoč v lahki atletiki, kjer si je od 29 razpoložljivih zlatih kolajn osvojila 12. Za to se ima pa predvsem zahvaliti svojim črncem. Tudi v plavanju so ee Američani še vedno dobro odrezali kljub žilavim Japoncem, ki so jim podrli mnogo nad Med prvima dvema v končni tabeli in naslednjima zija ogromr.a razlika. Vendar je presenetila Madjarska s svojim tretjim mestom Madjari so si svojih 7 zlatih medalj priborili večinoma v mečevanju in težki atletiki, 1 v waterpolu in 1 v plavanju. Na 24. mestu, tam, kjer prevladujejo v tabeli že skoraj same ničle, pa se je usidrala Jugoslavija. Ne preostaja nam drugega, kakor tolažba, da so v tabeli za nami še 4 države, 24 pa je takih, ki njihovega imena v tabeli sploh ni, niti pred nami niti za nami. Zaključna slovesnost Berlin, 16. avg. b Danes ie bil zadnji dan XI. Olimpijade. 2e od zjutraj so ves dan s posebnimi vlaki od vseh strani Nemčije prihajale ogromne množice, da bi prisostvovale zaključku Olimpijade. Berlin je bil ves v zastavah in če je bilo razpoloženje ob otvoritvi brezmejno v navdušenju, potem jc danes prešlo v pravi delirij. Vreme je bilo krasno. Danes dopoldne so v stadionu bila zaključeni?! v jahanju. Prisotna je bila ogromna množica liudi. Tekmovalo se je v skupinah in posamezno. Zmagali so Ncmci in njihova zmaga ic bila sprejeta z velikanskim navdušenjem. Popoldne pred koncem proslave so se pričela tekmovanja za veliko nagrado narodov in tu so nastopili najboljši svetovni jahači. Doseženi so bili sijajni časi v posameznih tekmovanjih tako, da je bil to zares dostoien konec XI. Olimpijade v Berlinu. V zahvalo ogromnim množicam je bila še enkrat prirejena lahkoatleteka štateta 4x200 m in 4x100 m. v kateri so bili tekači, ki so dosegli na sami olimpijadi najboljše čase. To je bila najlepša nagrada gledalcem, ki so z veliko nervoz-nostjo sledili izbornemu teku svetovnih lahkoatletov. Ob 6 popoldne so napovedali zvoki godbe in huronski vzkliki množic na ulicah Berlina prihod nemškega kanclerja Adolia Hitlerja na zaključne svečanosti. Zastave narodov na drgovih so plapo: lale v vetru, istočasno pa so množicam oznanjali končne rezultate. Na olimpijskem stadionu je bilo 120.000 gledalcev. To je bila zadnja faza XI. Olimpijade. Ko se je pripeljal Hitler v stadion, so ga množice burno pozdravile, on pa se je v kratkih besedah zahvalil vsem atletom in vsem narodom za njihovo sodelovanje, ki je poteklo v najlepšem redu. Njegov govor so prenašale radijske postaje in zvočniki po vsej Nemčiji. XI. Olimpijada v Berlinu se je končala v naj: lepšem redu in miru, kakršnega se mora zamisliti samo v Nemčiji. Nocoj po štafeti se bodo vrnili zadnji tekmovalci v svoje domovine in zapustiil nemško olimpijsko vas. Večina tekmovalcev je odpotovala že v teku tedna dbmov, zaradi tega je bila olimpijska vas danes že dokaj pusta in mrtva in videti je bilo še posamezne manjše skupine, ki so se pripravljale na odhod. Potrebno bo teden, da očistijo popolnoma olimpijsko vas, nakar se bo vselila vanjo nemška armada. ki jo je tudi zgradila. Nemška armada pa bo pridobila s tem tudi eno najmodernejših in najlepših vojašnic na svetu. Radio .gimmoaBannaaV" Programi Radio Ljubljana i Pnnedeliek 17 avgusta. 12: Nalovi te operet (plo-£Pn, _ 12 4V Poročila, vremenska napoved. - 13: Nn-^'ed «isa;'spPorred obvestila - J3.1V ™ > orke-itor _ 14: Vreme, borzni tečaji. - 19. iNapovca u]c|jvi>uuiu utou. t«™ jc »un kovnjaki Male zveze, sc jc o tem načrtu razpravljalo j zveze na pragu te dobe silno važna, in so dosegli sporazum v načelih in v praktičnem