Vtiski !!a izletili in pri ol) priliki vll IZLET NA TRIGLAV OD 8. DO 13. AVGUSTA 1923. (Dalje.) Drugo jutro smo se poslovili od gorskih velikanov in smo se podali v dolino. Mimo najlepšega Črnega jezera, v katerem so se kopali odsevi njegovega obrežja v najkrasnejših živih barvah, smo hiteli proti Komarči, 600 m globoki navpični steni, kjer nas je pot po kratkih serpentinah dovedla v Bohinjsko dolino. Komarča je pač najbolj utrudijiva in duhomorna pot na vsej turneji. — Krasen intermezzo v tej naporni poti je bila pot k zgornjemu, pravemu izviru Savice, kjer snio se odpočili. Ko smo si ogledali še krasni slap Savice iz njenega vznožja, smo se poslovili in odšli dalje k jezeru. Tu smo preživeli popoldan v prosti zabavi in kopanju v toplih valčkih Bohinjskega jezera. Proti večeru pa smo odšli proti Bohinjski Bistrici. Ker nismo dobili prenočišč, smo se zadovoljili s prenočiščem v železniških vozovih, katere nam je dal na razpolago g. postajenačelnik. Drugo jutro nas pozdravi že v Vintgarju, kamor smo dospeli ob 6. uri zjutraj. Tovariši so bili vzhičeni nad krasoto te soteske, kakoršnih je pač malo v širni naši državi. Dopoldne in popoldne smo si ogledovali znamenitosti Bleda, se vozili po jezeru in si ogledali tudi cerkvico na otoku. Neizbrisen bo pač ostal spomin v srcih naših južnih bratov, ki mogoče nikdar več ne bodo videli te krasote. Proti večeru smo odšli še peš na Lesce, odkoder nas je vlak odnesel proti beli Ljubljani. Še krepak stisk rok, še par prisrčnih besed v slovo in ločili smo se od južnih bratov, ki so odjadrali proti svoji ožji domovini. A spomini so ostali! L. IZLET V KAMNIŠKO BISTRICO. Po živahnih in lepih dneh kongresa se nam je zahotelo planinskega zraka in počitka. Ni nas bilo mnogo, ki smo se 8. avgusta napotili v Kamniško Bistrico. Solnce pa je vroče pripekalo z jasnega neba, da smo kljub lepim slikam, ki so nas razveseljevale na poti do Stahovice, iskreno želeli priti v prijetno senco silnega planinskega gozda. Za kapelico smo se zadnjikrat združili in z velikim zadoščenjem sem poslušal vzklike radosti naših srbskih tovarišic, ki so se divile mogočni alpski prirodi. Kmalu nato smo se v malih družbicah porazgubili na gozdni poti in uživali gozdni mir in krasoto. Le počasi smo se bližali cilju, ker posebno nekatere tovarišice so imele nežne čeveljčke, porabne bolj za mestni tlak in parket kakor za naše skalnate steze. No, pa končno se nam je popoldne vendarle odprla sočnozelena planinica s kočo, nad njo pa ble- steče planine. Klici začudenja nad toliko skrito lepoto so se izvili onim, ki še nikoli niso bili tu! Nad potjo pri mostu, ki vodi čez živahno Bistrico, katera se je komaj izvila skrivnostnim nedrim silnih gora, se je razpenjal ličen slavolok s pozdravom jugoslovenskemu učiteljstvu. To je bilo posebno prijetno iznenadenje našim južnim bratskim tovarišem in tovarišicam. Po prijetnem počitku se je precejšen del tovarišic in tovarišev napotil dalje na Kamniško sedlo. Nas ostale pa je večer pregnal iz mirnih kotičkov, polnih prirodne krasote in nas je združil pri mizi. Ko so zaraigljale zvezde na jasnem nebu, so se vzbudile v nas pesmi, ki so donele pozno v noč po počivajoči dolini. Prav izredno so nas zanimale otožne makedonske pesmi, ki sta jih peli gdč. Jakovljevič iz Beograda. Pozna noč nam je končno zatisnila oči in šele, ko je šolnce iznova pozlatilo gore in se je rosa blestela kakor milijoni biserov, smo vstali in še nekaj ur prebili pod našimi mogočnimi gorami. Šele pozno proti poldnevu so se vrnili tovariši s Kamniškega sedla. Posebno novinci so bili srečni, da so preživeli nekaj časa na lepem sedlu, odkoder se jim je odprl razgled na lepi svet. Tudi nazaj smo se vračali raztreseni, da smo nemoteno uživali planinski svet. Sestali smo se šele na kolodvoru v Kamniku in kmalu nato smo se poslovili z željo, da bi se naslednje leto videli na daljnem jugu. v starodavnem Bitolju. P. Kunaver. RAZSTAVA IZDELKOV UČITELJSKE TISKARNE. Za ponedeljek 6. avgusta je bilo prijavljeno ogledovanje razstave Učiteljske tiskarne. Že opoldne je bilo opaziti, da vlada za to razstavo med učiteljstvom posebno veliko zanimanje. Trumoma so prihajali srbski in hrvatski tovariši in tovarišice v tiskarno. Poleg razstave so si ogledali tudi obrat tiskarne in njenih oddelkov. Mnogi se niso mogli načuditi veliki stanovski zavesti slovenskega učiteljstva, ki tiči v tem gospodarskem podjetju. Imeli smo priliko čuti prav laskave izjave in eno misel, ki je prevevala tako srbsko kakor hrvatsko učiteljstvo: da bi bilo nujno potrebno ustanoviti enaka podjetja tudi v njihovih centrih. Razstava je bila prirejena v okusno drapirani sobi Pov. UJU. Ko si vstopil, je pozornost vzbudila tabela barvotiska umetniških razglednic Ljubljane, najnovejše delo Učiteljske tiskarne — na kateri si videl vse faze umetniškega barvotiska. Tudi stena na levi nam je predstavljala izdelke z umetniškim tiskom. Na desni so bili izdelki domače zaloge: šolskih knjig, mladinskih knjig in drugih leposlovnih in znanstvenih del iz založbe Učiteljske tiskarne, knjige Slovenske Solske Matice itd. Tvornica šolskih zvezkov je razstavila poleg šolskih zvezkov za nižjo stopnjo, zvezke vseh vrst in je s tem pokazala, da se je razvila do popolnosti. Ob vhodu so bile razvrščene stenske čitalne table k Vidrovemu Prvemu berilu. Odtiski lepakov so kazali, da je tudi v tem oziru tiskarna kos vsaki nalogi. Tisk delnic in Šantlovih lesorezov je bil pravi predmet občudovanja s strani obiskovalcev; enako pozornost je vzbujala Sokolska zletna spominska knjiga. V razstavi so bile vzložene tudi vse jubilejne in kongresne številke »Učiteljskega Tovariša« in Spomenica 25Ietnice Zaveze. —k. (Dalje prih.)