List
44.
Tečaj
gospodarske, obrtniške
m
narodne
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr
pošiljane po poáti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr«
Ljubljani v sredo 1. novembra 1871.
O b s e g : Poravnava
odložena.
Kako se s soljó gospodari v naši Avstriji!
Gospodarske skušnje.
O razorih ali
razgonih za odtekanje vođe na njivah.
Nova postava o gozdnih oglednikih. (Konec.)
Telovadno in boriteljsko imenoslovje. (Dalje.)
Kratkočasnice.
Dopisi.
Novičar.
Gospodarske novice.
I!	[
i	*
1 I	! '
Poravnava
odložena !
Bilo je 22. sušea leta 1848., ko je 12. list „Novic" na svitlo přišel z rdečim obrobkom
znanovaje neizmerno veselje slovenskega naroda o tem, da so padle spone absolutizma in je Avstriji sijalo solnee ustave (konstitucije).
Ko smo zadnji list preteklega tedna na svitlo dali, navdajalo nas je radostno upanje, da da-
hudo
smo se zmotili
našnji list zopet, in to po 23 letih, pride ovenčan z rdečim obrobkom na svitlo zgodilo se je, kar se nam je nemogoče zdelo : tako lepo napeljana in tako željno pričakovana porav-
nava nesrečnih mnogoletnih homatij uboge
naše
Avstrije
splavala je zopet po vodi!
In „Novice", ki so dandanes kakor pred 23 leti glas naroda slovenskega, ovile so se danes s
Črnim obrobkom v znamenje bridke žalosti, da je toliko zaželena sprava zopet odložena njo tako siljao potrebno pomirenje narod ov, blagor Avstrije.
>
in ž
Ce pa
se
„Novice",
naznanovaje odlog sprave, oblečejo v žalovalno opravo, nikar vi centra-
listi in decembristi, vi dvalisti in magjarorzsagovci, vi Beustovci in Andrassy-ovci, nikar ne mislite, da žalujemo zato, da ne pridemo do poravnave mnogoletnih državnih homatij in do federativne ustave, ki državi pustí, kar je državnega, pa deželam in narodom dá, kar je njiho-vega; o ne! Tega nikar si ne sanjajte ; s takimi domišlijami nikar se ne tolažite! Vedite, da ta odlog
ljub in mil, ker pelje pogubivno vašo politiko „ad absurdum" celó v očigled vaših privr-
da pod vašimi nakanami trpi sopet nekoliko časa duševni
bi
nam
še
zencev
9
bil
ko bi nas ne žalilo hudó
to
9
9
da
in materijalni blagor narodov vseh in je škoda državi vsak dan veča. Ali še nimate zadosti ste Avstrijo po svoji nesrečni politiki, od Schmerlinga počenši do Herbsta in Giskre, pritirali do pro-
pada? jo mar hočete pahniti popolnoma v brezdno, iz kterega ne bi bilo reŠitve več?!
In
zato žalujemo, a ne zato, da bi le za trenutek bili upu slovo dali, da naposled zmaga državopravna opozicija pod praporom večnega prava, — ne pa vi pod zastavo centralističnega tiranstva in naj vam je tudi velika Nemčija pomočnica !
, trdnem prepričanji tedaj, da poravnava je le odložena, morebiti za kratek čas odložena, a ne vničena, in mirnega pogleda v příhodnost zahvalujemo se voditeljem državopravne opozicije na Ceskem, da so v osodepolni krizi se tako dostojno in trdno držali; zahvalujemo se pa tudi ministerstvu Hohenwartovemu, da je na težavnem svojem stališču kazalo toliko politično modrost in poštenje.
To
pa
9
jancev
Vzemimo
kar mi mislimo o tej nepričakovani krizi, so misli vseh previdnih in poštenih Avstri-
razun ustavoverskih, sicer pa brezverskih časnikov — kteri koli časnik v roke,
povsod se odmevajo isti glasovi osupnenja, a nikjer obupanja.
tem smislu miluje Avstrijo oštri ali skozi in skozi resnični članek ,,Wanderer-a" pod naslovom: „Die Demission Hohenwarts", ki ga je vladna „Laibacherica" ponatisnila v svojem 249. listu.
Ceski voditelji — pravi — so velikodušno odjenjali od vseh zahtev, ki bi utegnile biti spo-tika spravi, in vendar žalibog! to ni zadostilo onim, ki nikakor nočejo porazumljenja narodov,
onim
kterim
tako
konec zahtevali
dosledno trdili podoba — tlači Avstrijo. oblaki.
Komaj
kliuug • h\J ill ^auuomv VUALUj ttl U1U.MIXV1 UVWJ V	UiiUULIAJV^lijliMll uuu v ^ - UlilUij
dražiti narode in hujskati, da v kalni vodi morejo loviti ribe v svoje mreže.
Cehi z vezanimi rokami vržejo njim v naročje, in to, kar so stanovitno in njim na ljubo proglasijo za komedijo, za krivico. Otožna osoda Komaj
tako
Je
začnó vremena nekoliko jej jasniti, zakrijejo nebó zopet temni
skrivnostnih zvijačah.
naprej izreče
nitka sprave preprega razdor, raztrga se brž
9
a ne
po
izreki narodov
>
grozovito sramotenje to, ako se od državopravne opozicije zahteva
ampak
pravico
krivico
pravo spoznava
sama sebe spoznava za puntarico proti državni postavi največem nasprotstvu s pri voljenjem cesarjevega reskripta?
;
in
naj naj
Nemci s tem uporom nič ne pridobijo, marveč še veče so-sami sebe za železno metljo delajo, ki naj bi svobodo in na-
članek potem dokazuje,
vraštvo druzih narodov na-se valijo rodne pravice pometla iz Avstrije, pravi na dalje: ali hočejo oni „Burgerministri", ki so tako mršav
konec vzeli
deželnimi zbori
nasprotovali Hohenwartovemu ministerstvu — nasproti 13 drugim
;
»
ki stojé na strani njegovem, napolniti državni zbor? Ali ne čuti nemška stranka, da raženj, ki je Hohen-wartovo ministerstvo zdaj v pešek vrgel, je tudi proti njej sami obrnjeu?
Ko je „Wanderer-jev" článek potem razložil, da je po tem početji svoboda sama v veliki nevar-nosti, ako centralizem v Avstriji pod ktero koli krinko do vrhunca pripleza, ker ne bi imel druge pomoci nego sabljo in bajonete, pride do tega, da dokaže, da največo škodo bode trpělo materijalno blagostanje države in blagostanje in sreća vsacega posamesnega člověka. Že —. pravi — so se narodi po-tolažili, misleč, da zdaj vendar enkrat pride mir in ž njim pokoj in red v njihove kočice; — že se je videlo, da se sopet polnijo prazne državne kase; — že se je ažio srebra, ki je kakor mora tlačil vsako podvzetje, boljšati začel; — že se je bližal čas, da bode kmet in rokodelec lože dihal in da se bodo mogli začeti davki nižati, — kar se podere hipoma vseupanje na boljši stan! In čemu? — zato, da bi se sopet tišti sko-bacali na vrhunec, ki so Avstrijo potèptali v blato.
V tem žalostném pogledu nas vendar ne zapušča trdna nada, da djanska potreba narodov bode sopet zidala most do bolje prihodnosti, kterega je v valovje trešila trma nemško-magjarska.
Naposled bo vendar-le obveljal glas narodov in ž njim to, kar je njim v prid in kar sami med
seboj poravnati hočejo!--
Tako se glasi tehtni článek „Wanderer-jev", ki ga je pisala roka možá, ki stojí v „taboru Avstrije". Mi temu glasu ne dodajamo nic druzega nego to:
Slovenci! ako je treba, da Vas kličemo k novim volitvam, stojite, kakor dozdaj, kot en mož z nami, in zmaga bo naša — rešili bodemo sami sebe in Avstrijo!
Gospodarske stvari.
Kakor je znano, prodajala se je popřej v avstrij-skem Salzkammergut-u vsa ona sol, ktera se ni v ciste grude spravila kot sol za živino. Nekteri mešetarji so vendar to živinsko sol čistili in jo potem kot sol za kuho prodajali. Ko je pa vlada to zvedela, ustavila in prepovedala je celo prodajo soli za živino brez vsega premisleka ali odloka, kaj naj bi se ž njo sto-rilo. S prva se je ta sol kupicila na sto in sto tisoče centov v različnih salinah, pa prostora je začelo pomanj kovati — in vendar odloka ni bilo nobe-nega, kaj naj bi se ž njo počelo, in zdaj — to vemo
za gotovo — se je sto in sto tisoč centov v reke
pomeče, v Ischl-nu, na priliko, v reko Traun! — Zguba, ktero po tem ravnanji gospodarstvo trpi, je
ogromna.
Morebiti se bo marsikdo čudil, da se nihče ne oglasi proti takošni, v nebó vpijoči napaki in da ministerstvo kaj tacega prezira.
Temu je treba odgovoriti to-le :
Ministerstvo avstrijsko leta 1868. — ko so Brest el, Giskra in vsi kolovodji nemške klike sedeli v ministerstvu — se je z ogerskim ministerstvom pogodilo zarad samoprodajstva soli. Pogodba med obojima ministerstvoma je bila sklenjena proti temu, da se cena kuhinjske soli pri centu zniža počez za 2 gold. 48 kr., živin s ka sol pa da se ne nar ej a in ne prodaja več, in to zato ne, ker se živinska sol kupuje namesti bele kuhinjske in to — je reklo ministerstvo — je na škodo državni kasi. — To je bistvo te nesrečne ministerske pogodbe, ktera je 6. maja 1868. leta prišla na obravnavo zbornici poslancev na Dunaji.	" 4 '	"'7 ř ; ^
tJf	4	I	:	j	w	1	A
Pri tej obravnavi so se sicer oglasili prav krepko nekteri poslanci za to, da bi na prid živinoreji in po njej na prid kmetijstvu in narodnemu gospodarstvu sploh ostala živinska sol, — tožilo se je, da zdaj moramo mi plesati v vsem, kakor nam Magjar gode, da Avstrija bode prva, ki bo odstranila živinsko sol, in to za tega del, ker Magjar tako hoče, — da že leta 1848. so, kakor je Greuter rekel, Tirolci nadvojvodo Janeza le za 3 reči prosili: soli za našo živino, manj uradnikov, pa tobaka za nas — al vsi ti govori bili so bob v sténo! Ce siromaški ljudje so kupovali živinsko sol, da so jo sami vživa li, je to žalostno znamenje, da je revščina sèm ter tjè tolika,
da marsikdo še groša nima v žepu, da bi se kupil bele soli. — Večina dunajskih poslancev je v zboru po-tegnila z Magjari — in — odstranila se je živinska sol !
Pogodba je po takem sklepu veljavna in ostane tako dolgo veljavna, dokler ne bode te pogodbe konec — menda leta 1878. Ce se tudi kak deželni zbor potegne za živinsko sol, dá se mu odgovor na Dunaji: „ne moremo, ker smo na ogersko pogodbo vezani".
Tako se po B e u s t u skovani ogerski dvalizem kaže pogubiven tudi kmetijstvu našemu. Bog pomagaj !
Gospodarske skušnje.
*	Gotovo pomoč zatreti silno škodljivo
predenico na deteljiščih — svetuje oskrbnik graj-seine Lichtenstein gosp. Pfaffrath, On pravi tako-le : na tista mesta deteljišča, kjer se zapreduje predenica in še več okoli njih nasuj za pol čevlja na debelo kom« posta (mešane zemlje) ali pa druge rahle prsti. Pod tem nasipom pogine ta škodljivi plevel popolnoma.
*	Da zajec ne gloda dreves — jih mažejo nekteri s smolnjakom, ki pa drevju škoduje. Neki kme-tovalec nasvetuje za to druga dva pomočka, ktera dre-vesom ne škodujeta, pa zajce od njih odvračata, in ta sta: namaži drevó z mešanico, ki si jo naredil iz krvi
in žganega apna, ali pa z mešanico iz masla, saj
in spiritus-a.
0 razorih ali razgonih
za odtekanje vode na njivah.
Priobčil Fr. Schollmajr.
„Kakoršni razori, takošen kmetu.
Že je njiva od vseh straní z brano lepo převlečena, z valom povaljena in tudi z grabljami čisto iz-trebljena in primerno poravnana, — že preprega hlapec konje v oralno drevo, a kmetič, ki se mu vidi, da se je pri svojem trudapolnem in težavnem delu že precej postaral, stoji še vedno premišljevaje pred svojo vkusno priravnano njivo, ki ga je stala mnogo stroškov, delà in časa, predno jo je djal v takov stan, v kakoršnem se zdaj nahaja. Pa le poglejmo našega kmetiča; še ni zadovoljen s tem, in na obrazu se mu lahko bere, da
še ni vse v popolnem in pravém redu, v kakoršnem bi moralo biti.
Se čaka njegovih rok sila važno delo, in to je, da zgornjo površno prst svoje njive dene na suho, da mu je preobilna mokrota ne izluži, okisa in poplavi,
da se mu zemlja ne vgrezuje in ne ruši, da se njiva
pred mrazom začuva itd., kar je gotovo silno potrebno, ako mu je drugače ljubo in drago, da mu te in enake nezgode ne uničijo njegovega s težkim trudom in veli-kimi stroški dovršenega delà. Da se pa vse to doseže, treba mu je po njivi narediti primerne razore ali razgone, po kterih se voda odceja in zemlja osušuje. To pa zopet ni tako lahko delo , kakor se znabiti marsi-komu dozdeva, kajti treba je k temu delu vajenega očeša in posebne previdnosti, predno se izvrši.
Ko je prostor za njivo odločen, dobro bode storil kmetovaïec, ako si za-se in za hlapca, ki vodi konje, naj pred s količki zaznamuje potezo , po kterej se ima potegoiti brazda. Ako so razori umetno in primerno izpeljani, in ako se v spomladi iztrebi iz njih sneg in blato, ni se treba bati potem, da bi njiva še kako škodo trpela, od preobilne in škodljive vlage, pa tudi setev se bo na taki njivi potem tolikanj bolje in lepše ob-nesla. Prav za prav ne bi smelo nobenega polja biti,
ki bi ne imelo svojih razorov.
Kolikor bolj je zemlja vezljiva in manj mokrotě prepušča, kolikor več ima njiva pada in kolikor več se vode odteka, toliko več razorov mora imeti. Sploh naj se pomni, da je mnogo bolje, ako so trije razori odveČ, nego en sam premalo. Kedar se razori delajo, naj se gleda posebno na to, da so kaj najbolj mogoče kratki, da se jim dá primeren pad in pa, da so na poprek (križema) in v locnati podobi izpeljani. Splošna vodila za napravo razorov se ne dadó na tanko dolo-čiti, kar se že iz tega lahko razume, da se brazda od brazde zeló razlikuje. Opomniti pa moram, da je ko-ristno in potrebno , ako se pri jesenskem obdelovanji več razorov naredi in tudi nekoliko bolj previdno pri
tem delu ravná.
Pri nekterih kmetijah imajo za napravo razorov
tudi posebno orodje, a to ni ravno potrebno, ker se razori tudi s plugom, ki se iz leve na desno in iz desne na levo obraćati, da, še bolje pa z močnim osipalnikom prav dobro izpeljati dajo, ako je le osipalnik tako na-rejen, da zemljo 12 do 14 palcev globoko zareže in prevrže. To se vé, da se izpeljava razorov ne sme vsakemu poljubnemu hlapcu prepuščati, kakor tudi to, da se razori naposled morajo še iztrebiti in lepo poravnati.	_
Nova postava.
Gozdni oglednik (inspektor).
(Konec.)
Dolžnost gozdnega oglednika je: spodbujati in kar je mogoče pospeševati vse tište naprave, ktere ležé v področji županstev, kmetijskih družeb, gozdarskih uprav ali gozdnih posestnikov samih, in ktere naprave se gozdnemu ogledniku pri njegovem potnem opazevanji zdé, da so potrebne ali željá vredne v varstvo in povzdigo gozdoreje, — posebno v skupnih in občinskih gozdih. — Največa važnost pri tem pa leži v podbu-divnem in podučnem vplivu na samodelavnost dotični-kov ; pri tem naj mu pa bo vodilo previdnost sama na sebi in trdna volja pri iskanji in porabi vsake prilike. O izpeljavi tacih naprav, naj si dá gozdni oglednik po-šiljati včasih poročila od dotičnikov ali od oseb, kterim je to reč posebno naročil; in razen ustmenega obče-vanja o priliki potovanja naj tudi spodbuja po písmenem občevanji, ako se utegne pričakovati kteri vspeh.
Posebno pa si mora prizadevati gozdni oglednik pri svojem potovanji, da se postavijo potrebni gozdarski in logarski organi (osebe) za to, da se izpeljejo važne naredbe za gozdno oskrb v občinskih in privatnih gozdih, da se izpelje redno in trpežno gospodarjenje, da
se napravijo gospodarstveni načrti, da se redno izpelje
kako veče posekovanje, odkáže les v občinskih gozdih, da se kteri kraji pogozdijo, varujejo (prihranijo), ogra-dijo, da se napravijo gozdna pota, plavbě, drevesnice (drevesne šole), da se prideluje, nakupuje in prodaja seme in sadike, in enako tudi, da se gozd varuje.
V	ta namen naj si gozdni oglednik kar more pri-zadeva, da občine in gozdni posestniki samostalno take organe postavijo, on naj osebe za to pripravne pridobi, dogovore naravná ali sproži.
Gozdni oglednik naj dalje opazuje razmere vžitka (pravice do gozdnih pridelkov), uravnavo zemljiščnih bremen, ktera se je dovršila po zemljiščino-odveznem
delovanji, nasledke te uravnave, ovire, če bi še ktere bile, in potrebne dopolnitve, da se polagoma ustanovijo proste lastninske razmere in posestva, ki so v gospo-darstvenem oziru dobro vredjena. Posebno mora gozdni oglednik na to delati, da se naredé pogodbe v odvezo vredjenih služnosti, da se po njegovem sprevidnem vplivu na vživalce (upravičence), kakor tudi na dolžne (obtežence) ti začnó med seboj pobotovati, da se po zemljišnih menitvah in pogodbah naredé dobro zloženi, v gospodarstvenem oziru pripravno ležeći gozdni kosi, da se napravijo gospodarstveni načrti v gozdih, v kterih ima kdo vžitek (služnost).
Ravno tako morajo biti gozdnemu ogledniku pogla-
vitna skrb občinski in skupni gozdi, da se v red spravi
stan posesti, vpelje redna uprava (oskrbovanje) in kar
je mogoče koristno gospodarjenje, kakor tudi, da se
napravi v gozdih potrebna logarska služba (služba v varstvo gozdov).
Kar zadeva manjše gozde, naj si gozdni oglednik prizadeva, da se napravijo skupščine (družbe) v dosego namenov, ki se dajo doseči po poti skupščinski.
Gozdni oglednik mora poznati naprave za izprav-ljanje gozdnih pridelkov, ktere se nahajajo v posamnih okrajih; on si mora prizadevati, da se te naprave po-pravijo in da se odvrnejo kake nevarnosti, ktere bi utegnile iz teh naprav izvirati, da se, če je mogoče, naredé pravilne in stanovitne naprave za izpravljanje gozdnih pridelkov, po kterih se utegnejo gozdi trpežno do dobrega porabiti, naj se že te naprave naredé s po-rabo državnega (javnega) za to dovoljenega denarja ali po skupščinski poti od gozdnih posestnikov ; posebno pa mora gozdni oglednik podpirati občine in skupščine (družbe) pri ustanovljenji tacih večih naprav.
Gozdni oglednik mora na vsak pripraven način pospeševati gozdarski poduk in razširjati gozdarske vednosti po deželi.
On se mora poklicati k državnim gozdarskim pre-skušnjam, ktere se v deželi imajo.
Gozdnega oglednika dolžnost je, važne gozdarske vložbe, naklepe, mnenja izdelati, ki se mu od deželne vlade odkažejo.
O razsodbi gozdnega kvara se utegne od njega v posebno važnih primerih tirjati mnenje, tudi se morajo njemu v pogled dati storjene razsodbe deželne vlade, oziroma više oblastnije.
V	področje gozdnega oglednika spada dolžnost, pri-pomagati, da se ustanovi pravilna gozdna štatistika, posebno da se napravi in v razvidu ima Štatističen pregled državnih, občinskih, skupnih in privatnih gozdov v deželi, pregled njih oskrbovanja, in če je mogoče, tudi njih kapitala, kar ga je v lesu, in pridelka, koliko se ga dá pridobiti, sprememb, ktere se vsako leto zgodé s tem, da se gozdi trebijo in na novo na-sadé, dalje pregled vsako leto posekanih gozdnih kosov in pridobljenega lesá, prodaje lesa ne samo na večih trgih za les, ampak tudi v druge dežele gledé na raz-
lično rabo — ob kratkem rečeno, da se napravi in v
v- ,	v" - > fr. * JK5f ' T**	# iê
razvidu ima vse, kar se koli tiče gozdarstva samega litrov (1 hektol. = blizo 3% pol.)^ Malo boljše je bilo
na
sebi
>
kakor tudi gledé na druge stroke zemljiščinega tudi v sosedni Belgiji.
Na Spanskem in Por-
obdelovanja; ravno tako tudi, da se napravijo gozdni tugalskem je srednja letina, razun trte, ki je bila
zemljevidi posamnih okrájev.
Gozdni oglednik si mora posebno prizadevati
se zastran gozdov, ki so po §§.
7
da
letos jako nerodovitna.
Tako je tudi v S vi ci in v
in
Italiji; tu je turšica posebno zeló po suši trpela, pri-
gozdne postave delali so je malo več od polovice druzih let.
južni
podvrženi posebnemu ravnanju in zastran gozdov, ki se Ne m čij i je letina — razun krompirja, repe in hmela
19. gozdne postave v prepoved denejo, in za3tran zarad bolezni in preveč deževja, bogata; sená in slame
po
pogozdovanja po
2. in
gozdne postave naredé obilo, precej pšenice
7
in turšice, čez vso
nado
pa ovsa,
pri vsakem okrajnem glavarstvu natanki spisi po obraz- sočivja in ajde. Sadja je za 20 odstotkov manj, kakor
ci h
t
ki se imajo osnovati
>
in
da
se
tekočem razvidu. On mora tudi nad tem Čuvati izpolnujejo dotični politični ukazi.
spisi imajo v lansko leto; škodila mu je slana že v cvetji.
severní
;
da
se
Nemčiji je veliko slabse. Prusija je skoraj brez sadja provincije prek Rene so imele slabo trgatev; tudi tu
Gozdni oglednik ima pravico, z vsemi oblastni- se močno čutijo nasledki vojske.
Na Angleškem
jami, županstvi in drugimi javnimi organi, s kmetij- pa se nimajo kaj pritožiti. Pšenica je lepa, tako tudi
hmela so přidělali komaj Rusija je letos v vaem
jv™.,--r----- - -----tr--. J —w* b^"1 7 "
skimi družbami, kakor tudi z gozdnimi posestniki in	oves, pa srednje mlatve:
njih služabniki v deželi v namen svoje uradne službe	četrti del lanskega leta.
stopiti v razgovor naravnost, in sicer ustmeno ali pis-	bogato obdarjena, posebno dežele poleg baltiškega je-
meno jih popraševati, od njih tirjati naznanila, izkaz pomočkov itd., jim razodevati opazbe in nasvete; ravno
zera
čala
tako imajo vse oblastnije dolžnost
>
j
vse
če je
mogoče
moi/uijo uuiiiuuoij vue. kar on tirja, in pogostoma toča. — uugatc i.civc ou imcic u a, ij c
storiti ali priskrbeti in ga sploh v munska, Bosna, deloma tudi Srbija; srednje:
manj v južnih krajih, kjer je suša veliko pokon temu nasproti je bilo na Poljskem preveč dežja
Bogate žetve so imele dalje Ru
>
njegovem delovanji podpirati in mu pomagati
Egipt, amerikanske združene države
Gozdni obhodi se morajo gozdnim lastnikom ali Grška in sosedne deželice.
)
slabe
pa:
njih služabnikom, pri manjsih gozdih pa županom po-
Potem smemo konečno soditi, da se bodo morale
prej na znanj e
dati
7
se teh obhodkov udeležijo
ter se morajo ti po vabiti
;
da
?
če
hočejo.
preskrbeti z dovažanjem žita in druzih pridelkov sie deče dežele: Francija, Belgija, severna Nemčija, Ho
Zaukazovati, prepovedovati ali razsoje- landsko, Svica, Spansko, Portugalsko, Italija in Grško.
Rusija
vati pa gozdni oglednik nima pravice niti ob
Izvažati bodo zamogle pa te-le dežele
in Amerika.
uradnem potovanji niti zunaj istega; to je pridržano južna Nemčija, Angleška Rumunska in Bosna dotični gospôski.
Samo tedaj, ko bi okoliščine, ki so posebno nujne, zahtevale, da se kaka reč hipoma na mestu napravi,
f
7
Egipt
Soča".
tedaj naj gozdni oglednik oblast ima, to napraviti, pa mora to naznaniti pristojni gosposki in dokazati nujnost.
Ako bi se v deželi iz javnega (državnega) zaklada napravile semenišnice in drevesnice za gozdorejo, da bi iz njih dobivale občine ali posamni posestniki semena in sadike, se utegne voditev teh semenišč in drevesnic izročiti gozdnemu ogledniku, nakoliko se vzvidi, da je to namenu primerno.
Podučne stvari
Telovadno in boriteljsko imenoslovje.
Sestavil Ivan Z. Veselý, načelnik „Sokola" ljubljanskega
(Dalje.)
T.
*
Gospodarske novice.
Vina so přidělali letos na Avstrijanskem
Tau, vrv.
Terzlage, polaga palčeva. Tiefe, globosf, globina.
Tretbein, noga razkoračena
Tritt
stopaj
Trittbrett
7
stopinj
manj pa slabejega od lani
na Francoskem tudi
Tiefspringen , skakati globoko. Turnanstalt, telovadnica Tiefsprung, skok globoki.
Turnaparate , telovadne
na
manj
mimo
lani
7
* vu iaui , - na JL. i a u u v o iv v lu b u ui.
ali izvrstno dobro je; na Hrvaškem
piše gospodarski list zagrebški
ga bode znatno
drugače od lanskega; eni pravijo, da bode nekoliko bolje, drugi pa, da slabeje; po naših analizah na po-skušališnem vinogradu bode svakako lože od lanskega
v vseh vrstah grozdja sladkora (cukra) ne-
Isto tako je na dolen-
Todtenriesensprung, veleskok
smrtni. Todtensprung, přemet. Traben, drepati. Tragen, nesti.
prave.
Turnen, telovaditi. Turner, telovadec.
Turnplatz, telovadišče. Turnschule, telovadna učilnica
leta, ker je
U.
koliko manj, kisline pa več.
skem Kranjskem
7
kot lani.
v Vipavi je dobro, a manj gaje
77
Boz. Ztg." piše , da
v
se
nikoli se ni toliko
grozdja iz južnega Tirola izvozilo kakor letos
7
kajti
dan na dan se ga je po 300—400 centov po železnici odpeljalo
UebergrifF, preprijem. Ueberheben, predvigniti se. Ueberschieben, prevreči se. Ueberschlagen mit gebogenen Ueberwinden, premoći
Ueberspringen, preskočiti.
Uebersprung, preskok. Uebertragen, prenesti.
in to skozi
tednov.
Hiiftgelenken.
Ueberwinder, premagalec.

Letošnja letina po vnanjih državah.
Ueberschlagen mit vorgestreck- Unterarm, komolec, laket.
Na Francoskem je v nekterih južnih in zapadnih krajih bila prav dobra letina vseh pridelkov, al v iz-hodu, severu in povsod, kodar je vladala železná roka franeosko-pruske vojske in nesrečne komune, je prav žalostno; cele velikanske planjave, popred krasna polja, so sedaj v puščave spremenjene. V Alzaciji in Loreni v domovini franeoskih izvrstnih vin — je najbolj raz-
ten Hiiftgelenken. Ueberschlagen, premeči se.
Unterarmhang, vesa na
ko
molcih (komolčja).
Ueberschlagwende, obiat s Unterarmstiitz, podpor s ko-
premetom.
molcem, opora na komolcih Unterlaufen, podteči.
Ueberschub, prevrat. Ueberschwingen , predvigniti Untergriff, podprijem.
se
7
prekolebati.
Unterschenkel
7
»V V 1
piscal.
djano.
Pomanjkanje žitnega
semena, pomanjkanje
de-
Ueberschwung, predvig.
Unterschwung, poddvig.
laine živine in pa delalcev samih so nasledki vojske, ki so tudi na druge dele Francije slab vpliv imele,
tako, da se računi primanjkava do 23 milijonov hekto-
(Dalje prihodnjič.)
Kratkočasnice.
* Neki gospod je imel navado, svoji stari ženi v društvu zmirom reci: ,,angelj moj". — Vsaj ima prav — Šepetá neka gospodicina svoji prijateljici v uhó, ker angelji so naj starej e stvari.
* Neki košár je svoje koše prodajal s krikom: „Kupite košev, kupite košev! vsak koš koštá le 20 kraj-carjev". Drugi pa jekričal: „Kupite košev po 10 kraj-carjev!" — Prijatelj — reče zdaj prvi — kako moreš ti svoje koše tako dober kup prodajati? jaz vendar kradem šibe, pa jih ne morem tako cenó dati?" „Jaz pa — mu odgovori drugi — kradem že narejene koše".
* Martin je domů gredé šel v krčmo, kjer najde svojega brata Tomaža. Tu ga pijeta zdaj skupaj , in posebno Martin, ki se je tako napil, da ni mogel več na nogah stati, Tomaž ga je moral domu peljati. Ko med potoma prideta do krčme, slišita notri kriČ in hrup. Brate Tomaž — pravi Martin — daj, prisloni me malo k zidu, pa pojdi v krčmo gledat, kaj počnó pijane
prasice notri".
Dopisi.
Trst 30. okt. (Svetinje v razstavi. Hohenwartov
odstop.) Naj „Novicam" danes naznanim nekoliko, kako je razstavna komisija sodila razstavljene reči. Pred vsem naj povem, da v presojevalno komisijo so bili voljeni tudi taki, kteri so sami eno ali drugo reč raz-stavili; med njimi je bil tudi en urar, kteri je razstavil 2 uri, al on ni nobene sam naredil, temuč eno iz Gorice in drugo iz Gradca v ta namen dobil. Ker ni nič posebnega na teh urah bilo, tudi ni nič dobil. „Ker jaz nimam, tudi ti ne boš imel", to je pregovor takih slamopukcev, kakor je bil omenjeni urar, ki je bil postavljen , brezstransko in pravično sodi ti. Že smo v duhu viděli veliko svetinjo na prsih gosp. Bez eg-a, pravega mojstra urarskega, al prevarili smo se, — nič ni dobil za njegovo umetno, trudapolno delo, ki vsakega očara zarad čudapolnega teka, kterega le on sam pozna in je skrivnost vsem drugim. Otf je Slovenec z duŠo in telesom, to pa je našim lahonom huje nego hudiču križ. Vi pa, dragi rojak g. Bezeg, zapom-nite si dobro, da vsaki prihodnji razstavi tržaški obrníte hrbet; naj kak furlan lesene cokle na ogled postavi, kajti on bo gotovo svetinjo dobil, dosto da je Lah. — Tudi nas tržaške Slovence je osupnila osodepolna in žalostna no vica ob Hohenwartovem od-stopu, al zato vse eno sprava ni zgubljena. Toliko bolj vrè kri v nas in s toliko večim vspehom hočemo naš duševni boj nadaljevati v nevihtah, ktere imajo priti. Zmaga je vendar naposled naša!
Kanmje na Goriškem 26. okt. — Kdor bi po dopisu iz Žablj v 42. listu „Novic" t. 1. vipavsko dolino umeval, zeló bi se motil, kajti če poštevamo ne-srečne občine vipavske sè srečnimi, vidimo komaj sred-njo vinsko letino. Naj bi se bil g. pisatelj le eno miljo okoli sebe ozrl, bil bi gotovo drugače zapisaL Da Žab-ljeska srenja ima dobro letino, zna biti, al da imajo vina ko vode, to je le šala, in o dobroti vina jo je tudi prenapel; al veruje naj mu, komur je drago. Največ je pa zašel zastran cene, kajti zdaj, ko se srednje vino nad 10 gold, kvinč prodaja, obetati kupcem nizko ceno, da nikoli tako, to je nespametno. Vsaj smo je še lani ceneje prodaj ali, je li mar tako naglo to po-
zabil? — Pred 30 leti smo je pa spod 3 gold, kvinč
prodajali (kakoršne cene, menda ne bomo več videli).
Čemu toraj take pravljice? Zakaj častitim „Novicam" prostor in Čast jemati? Take burke so za „ Pavliha", nikdar pa za resnicoljubni organ slovenski. Toraj ker
imam trdno vero, da vsi čitalci (morda z majčkino iz-jemo) želé iz „Novic" le resnico izvedeti, vse gg. do-pisatelje milo molim, da naj jih vselej vodi resnico-ljubje! Naj bi tudi sleherni pisatelj pridelkov se vsaj 3 do 4 mile okoli sebe ozrl, kajti kakor nas Primorce malo briga ena kranjska ali štirska srenja, tako menda tudi druge ne more zanimivat ena primorska obcina. Več prostora ko pisatelj objame, tehtniši je dopis.	V imenu vec resnicoljubnih sosedov:
Jan. Vodo pi vec.
Radoljica 29. okt. P. C. II. — 26. dne t. m. je
začelo opoldne v bližnji vasi Lescah goreti v nekem skednu, in ogenj se je nanagloma razširil, da je v malo urah pogorelo 12—13 poslopij, deloma popolnoma, deloma le na pol. Dasiravno je prišlo mnogo ljudstva od bližnjih krajev in so tudi pripeljali gasilnic iz Radoljice, Grada in Save (dve lastnina g. Ruarda) ter je prinese! g. župnik Keše iz Begenj eno ročno gasilnico, ktera se je dala izvrstno rabiti, ter je bila poslana tudi kolodvorska za nekoliko Časa — in vkljub silnému delu na pomoč prisedsih ljudi bilo je vendar sila težavno postaviti jéz razdraženemu elementu. Al posrečilo se je. Ako bi se bili vžgali dve hiši v bližnji okolici pogo-rišča (Županova in Legatova), šla bi bila cela vas s cerkvijo vred. Skoda je silna, tem bolj ker je mnogim pogorela obleka in tudi žito, živina in krma ter polje-delsko orodje. Zavarovani so bili samo trije posestniki, drugi ne, in še ti le za nizke zneske v primeri škode! Kako je přišel ogenj, o tem se po navadi govori mnogo — ali pravo se ne vé; sploh pravijo, da so ogenj za-netili otroci nekega posestnika, kterému je tudi mnogo pogorelo; vendar koliko je o tem resničnega, ne vemo. Potrebno bi pa bilo, da se stvar oštro preišče ter z vso ostrostjo kaznuje, kajti koliko žalostnih izgledov že imamo, da so se morale bridko pokoriti cele vasi in tudi mesta, zaradi nemarnosti enega samega. Dobrot-nikom pa naj bodo priporočeni posebno nesrečni posli, kterim je pogorela skoraj vsa obleka.
Iz Smarjetine gore pri Kranji 28. okt. (Cestne
nadloge.) Pripeljavši se po gorenski železnici na kranjsko postajo, zapusti, dragi popotnik! kolodvor in podaj se proti kranj skemu mostu, pa predno do mosta priđeš, obrni se po srenjski cesti proti vasi Gore nj i Savi. Le malo korakov storivši priđeš do kraja, kjer deroča
Sava že blizo dvajset let breg neusmiljeno podkopává in odnaša. Tù pa po nekdanjih njivah zagledaš strahovito cesto, zaradi ktere sem te le sem povabil.
Pa kaj pravim cesto? — Kjer bi cesta imela biti, zabředeš v blatno morje brez dna, kakoršnega ne najdeš ni široko niti daleko po svetu. Ko ugledaš voz z drvmi naložen bližati se temu blatnému káozu, po-pada te strah, da bo vse, konj, voz in mož pogreznilo se v brezdno in bal se boš z menoj vred, da boš moral zapeti, kakor Mojzes, ko so Faraonovi konji in konjiki revno poginili v rdečem morji: „Pojmo g. Derbic-u, ker slavno se je poveličal : konja, voz in voznika je vrgel v blato; brezdno jih je zakrilo in štrbonknili so v globočino kot kamen ; pogreznili so se kakor svinec v ogromno blato in požrla jih je zemlja!" Exod. cap. 15. — A ne misli, da ta strah je le redek; o ne! saj vse vasi okoli Kranj a in tudi Kranjci sami vsaki dan vozijo drva iz bésniškega gozda, v kterem imajo svoje dele, po tej cesti, da ne omenim vasi Gorenje Save, Rakovice, ZabukovjainobehBésnic, ktere vasi samo ta cesta veže s Kranj em in drugim svetom. In akoravno g. Derbič-u, ki bi kot okrajni glavar imel čuti nad tem, da cestni odbor in županija svojo dolžnost storita, je ta cesta pred in pod nosom, po kteri tudi na lov hodi, kaj je on v času svojega mnogoletnega bivanja v Kranji storil, da bi se spo-
dobno popravila? In ali spi slavni cestni odsek, samo po sebi dobra, Mandelčeva prestava izvrstna* čegar prvosednik je menda Predvorski g. Urbančič ? ves ensemble gospodov igralcev in gospodičin igralek
Ali res ne bi bilo mogoče, prisiliti tisto vas, ktero ta hvale vreden, matador vsem pa je bil gosp. Grasel
Danes se predstavlj
kos ceste popravljati zadeva, da bi se pošteno na-njo njemu bližnj navozilo kamenja in peska, da ne bi se po njej mučili ljudje in trpinčila živina ? ! Ali se morebiti u smi lj eno
, da se še kaka nesreća ondi zgodi, kakor se je
Š us t
y
drama „Mlinar in njegova
čaka
pripetila pred malo Save, hotevši ogniti se blatnému padel v Savo in v njej utonil?
leti, ko je Kopačev konj z Gorenje
skeg
dne t. m
(Z,
hci". Prihcdnja predst
je
obleko revnih otrok.) Prebivalci ljublj
morju
>
z vozom
vred
pripravlj
mesta so že velikokrat pokazali
y
da
so zmirom
y
kedar je treba kaj dobrega storiti
IV
Ako dotičnim ob- dokaz temu je darovanje obleke revnim otrokom
V KJ O.VW iU y XJJ^J «WU1I .	-L^v v^vx^wx^	JV	\J y J l~LJ, IV
lastnikom, kterim bi imela skrb za varné in spodobne se že več let z vedno enako gorečnostjo preskrblj ceste biti, iz gole svobodoljubnosti srce ne dopušča
ktera
Število onih, ki se tega zdatno vdeležujejo, se čezdalj
kogar koli proti njegovi prosti volji k občekoristnemu bolj narašČa. Tudi letos bo zopet lepo število učencev
Brenk! in učenk na novo oblečenih. Previdni dobrotniki so že
Vi, oče
ip potrebnemu delu siliti: skrbite vsaj ki ste najbližnji župan, da reŠite sebe in druge „ jar je" te peklenske ceste, kterej celó v z an e mar-
ko n-
jeni Turciji nisem videl enake!
meseca maja v ta namen nekaj blagá darovali in mi losrčne gospé so se pod vodstvom gospé Karol
Blei w
in
Karkinevtes.
gospodičine Luj
Orel
delà
temu
Iz Ljubljane.
že lotile. V malo tednih, predno se še hudi mraz prične,
Vse drugo danes ni nič proti se bode obleka že razdelila. Dasi
kar
iiyliiu j x\ai J 6 îxao xi o u o lc% vu iíc% j/ji w »vi uu« x u. « wvj
in se prašamo: ali je mogoče, kar se je zgodilo
naš
veliko blagá za-
list stavi! na prvo stran. Tù stojimo stonj dobimo in gospé obleko zastonj izdelujejo
y
da
vendar
V
se
- - - » Je
veliko stroškov poravnati. Zato se odbor
nit tako izvrstno napeljane sprave z veliko većino na- katoliške družbe obraća do vseh dobrotnikov in do
rodov avstrijskib je pretrgana? In će se nam reče je, vprašamo še enkrat: ali je to mogoče po tem
y
da kar
brotnic s
uiutuiu o prošnjo , lle*j uiaguvuuju tu u.ciu , jfcLicru li
šolskim otrokom v prid, bodi si z blagom ali z denar
naj
blagovolijo to delo
ktero
J*
je , v jjiaoauiu ov?	• «11 ju tu luu^vwv pv vvui ,	ovuoiviiii vtiuaum v jjiAvo., iljuui 01 u UiacUUi ali & ucua
se je gotovo vedilo, kako se je poravnava vršila s jem podpirati. Mile darove sprejema katol. družb
českimi voditelji? In vendar je! Avstriji nesrečna Castor in Polux: Beust in Andrassy sta zmagala,
m
stol
kapi
Kl
Besede, ktere čisti donesek
m
zato je Hohenwart z všemi našimi ministri o ds to pil. Kako těžko dé cesarju ločiti se od Hohenwarta in
se je drugo leto v ta namen obračal, letos ne bo
leta
y
njegovih soministrov, očiten dokaz je to, da do danes Dohodk
Ob enem se dobrotnikom naznanja račun lanskegg v kterem se je obleklo 40 deckov in 44 deklic
Od
v
se
hranilnice 50 gold., od gospé Kaj
vladni dunajski časnik ni naznanil sklepa Njegovega zerjove 50 gold., od milosti, knezoškofa 20 gold
od
Veličanstva, da Hohenwartovo ministerstvo je iz gospoda barona Antona Z
službe spuščeno in novo izvoljeno.
Al
naj
se
zgodi
tudi prvo, trdnega prepričanja smo, da bode to le malo
© ~r~—----------:----—---y
(Jožef Gorenski) 20 gold., po umrlem
20 gold., iz Gorenskeg
profesori
______ A___, ________0	„ , ^	Melcer-ju 45 gold., čisti dobiček besede 88 gld. 51 kr.,
časa trpělo, ker to, kar Hohenwart s Ce hoslovani čisti dobič«k tombole 23 gold. 34 kr., znesek raznih
zahteva, je edini program, ki pripelje Avstrijo v za-	skladeb 119 gold. 70 kr., skupaj 436 gold. 55 kr. Go-
vetje mirú in sreče. Zato pa hoćemo mi ž njimi soli-	spoda Trpinec in Češko sta darovala kos sukna
darn o stati, naj pride kar koli hoče! Hohenwarth	gosp. Mali pa za kakih 10 gold, usnja
Strošk
y
pa je še posebno naš ponos, ker je naš rojak, da tako pošteno in junaško nasproti stoji spletkam nemsko ma-
gjarskim! Kakor se nam je te dni iz Dunaja poročalo 25 gold. 71 kr., vnu6 1 QHUOCVt (J guiu. AU ivi., 3ft.uua
od možá, ki je ž njim govoril, je Hohenwart prav 441 gold. 96 kr. Ako primerimo dohodke s stroški dobre volje, ker ne obupa ob konečni zmagi
Za robo, iz ktere se je napravila obleka 286 gld. 12 kr.,
za usnj
111 gold. 95 kr., kroj
drug
stroški
gold
15 gold., čevljarju
18 kr
skupaj
se pokaže primankljej 5 gold. 4L kr., kteri se
bo
. i iz
Politično društvo „Slovenija" ima danes dopol- letošnjih dohodkov poravnah Zato dne občni zbor. Na dnevnem redu stoji razprava o letos ostalo se kakih 6 funtov usnj
pa
od lani za
sedanjem političnem položaji Avstrije.
(Prva dva razreda naše gimnazije in realke) sta
D o b r o del
dsek kat. družb
zdaj vredjena tako
y
da v
razredu gimnazije hodi
v 2.
v slovenski oddelek 56, v nemški 40 učencev, razredu pa v slovenski oddelek 39, v nemški 18
IVovicar iz domaćih in ptujib dežel.
v realki hodi v slovenski oddelek
y
Iz Dunaja.
25. dne u. m. je grof Hohenwart
43
y
v nemški
pa
67
y
v slovenski oddelek 2. thana
razreda v imenu vseh druzih ministrov (razun barona Holzge-
ki
razreda 28, v nemški
- » ai v t v u u Lv i uuuvtun. tu. tuau a, n i je	picu uuotw p i n ac ici, lu uiiuioua CiOt uc*
pa 62 učencev. Da te stevilke želno brambo generala Scholia) Njegovemu Veličanstvu
pa
ze pred odstopiti želei, in ministra za de-
ne kažejo prave národně razmere učencev, je očitno, izročil od po ved. Cesar je odpovědno pismo vzel, pošumarilo se je v hitrici marsikaj, marsikaj pa tudi željo izrekel, naj ostanejo še tako dolgo, dokler ne
je pa imenuje novih ministrov. To se do danes še ni zgodilo
in sliši se, da se morebiti še dalje časa ne bode. Zadnje
posililo. Jasnejše bode vse prihodnje leto.
tudi to, da otroci slovenskih starišev
Res
ki
v
raz-
tuv.ii lu , ut» UUUW o i u v g u o i\ i h utcii loc v ^ bi v i. i ao" i u aiioi ou, ua oc IXLU1 nuiu oc uaijc uaoa uc uuuu. zjauuio
redu lani so se le malo slovenščine učili, so se bali dni so bili voditelji Čehoslovanov: Clam-Martinic, letos v 2. razredu stoniti v slovenski oddelek.	Rieger in Pražak spet na Dunaji, kamor jih je
Deželni odbor je od prof. Enderja kupil za	Hohenwart pozval, da se ž njimi pogovori, kaj ima
500 gold, onih ličnih slik kranjskih krajev, ki so bile	biti zadnja beseda. Pripravljeni so bili vse storiti, kar
přetekli mesec tukaj na ogled postavljene.	se strinja z njihovim stališčem in poštenostjo,
Predsednik jugosl. akademije slavni dr. Rački	dejo v državni zbor. Al zahtevanje Beustovo in An-
je bil v nedeljo pri nas v Ljubljani, kamor je spremil	drassy-ovo, naj pred vsem pokleknejo pred decem-
da
pn-
preuzvišenega biškupa Str o s maj er-a, ki se nekoliko tednov podal v Benetke.
Je
za
ustavo, je
b e r s k o
Hohenwart jim je popolnoma pritrdil.
raztrgalo nit vse dalje razprave
y
m
Kdor
pa
misli
y
5.
(Odbor Matice) ima zbor jutri popoldne ob da zdaj centralistični nemški in magjarski časniki ve-
un.
selja poskakujejo, ta se zeló moti.
Vidi
# •
se jim,
da bi
(Zadnja predstava dram, društva) je občinstvo radi slavo trobentali zmagi Beustovi in Andrassy-ovi
y
prav zeló zadovolila z igro „Išče se odgoj nik
u
Igra
al ne gré jim prav iz srca; strah jih je, kaj bode zdaj!

s
Srbi
Da bi se Herbst in Giskra sopet skobaeala na stol mograško, ministerski, ne upajo si tudi njuni najgorkejši privr- dotniselno in pravično spravo učini. Ce je grof An
Rumuni, Slovaki in Rusini svobo
ženci misliti
da pa po9tanejo Schmerling
i	i •	*	m	##	•
Las-
drassy res kaj ugovarjal zoper češke predloge
kakor
ser in drugi taki možaki ministri, to jim je groza
Tukajsni časnik „Reform" je v svojem
40.
listu, predno je se minister nonenwari o prevdarjal zapletke Beust-Andrassy ove tako le:
"«»"«.r	* j	.......j~
kriza huda. Zato bi ta buda kriza dalje trajala
so časopisi naznanili, po tem se je po naših mislih s tem kompromitirah
Diktat prvi po mnenji Deakovcev: „Ogerska sprava
se ne sme predlagati kaki poznejši pripoznatvi", je res Ne zavoljo ministrov, temveč zavoljo narodov je otročje prevzeten in zraven jako nespameten, nepraktičen.
predno je
minister Hohenwart odstopil
ako
Cehi so izrekli pozneje svoje pripoznanje k ogerski spravi,
Kriza fluua. ZjHIU ui IO. uuua t^iioa u.aijo najaia , c%iw vvmgu it-ivan	ovujo j^jli^^^i
bi se tudi ministerstvo premenilo. Národi se ne ker se niso pogodbe vdeleževali
U1 btt luui uiimaiciotvu picmcuuu« n a i v u i a v. u	^w^wuww » wvxvíjvvaiii j tedaj ou una uju
umaknejo, kakor ministri, da bi drugim naredili mnenja lahko dvomljiva, in ker so jih imeli na sumu
so bila njih
prostor; národi se tudi ne dadó, kakor ministri, iz aa nocejo ogersko stalísče altenrati. V službe deiati in z drugimi nadomestiti. Ministri pri- je Ogerska s svojim kraljem pogodila
_	- J « . ,	9 ^i « • / i •	t«	i	_ v • • li i • i • i i i • i , it
kakor ministri
da hočejo ogersko stališce alterirati.
>
to, o četnur se
dejo in odidejo; národi ubogajo (ali pa tuđine ubo- mesajo
7
in dobro bi bilo
y
se
Cehi
ne
7
ko bi hoteli Ogri to posne
pa ostanejo zmirom. Naj ide tedaj Hohenwartovo mati. Pa avstrijsko ogerska sprava je ob enem tudi
gaj°),
ministerstvo; národi, na primer, nesrečni Cehi, osta- pogodba s kraljestvi in deželami, ki niso pod krono sleaniki, če bi poskušali to stališce prekucniti
/i OIY U s uaiuui J LI« MUUIV1 j UUJOl VVUl vyplil , "uuw	F O V----- —	^vuvihujx ,	U1WV J/VU ttiv
in sicer tako korenito, da bi Hohenwartovi na- sv. Stefana, in tù je že samo priznanje vseh gotovo
ravno
pospehu zeló koristno. Važno in mogočno kraljestvo
►5lcU LlllVl , UC Ul uuo&uoail tu OiailOUC JJlCIVUUUlUj i«vuv	uuubiuu. • MUUV iu uiugui/uy
toliko opravili, kakor če bi hoteli z glavo steno prebiti, česko se pa v začetku ni vdeležilo pogodbe
7
ogerska
Nikakor se kriza ne sme
razlagati
kot osebna sprava mu je bila oktroirana, in imelo bi bilo vsakako
stvar z vpitjem: „Tu Hohenwart! tam Beust!"	pravico zoper to protestovati, kakor bi bila Ogerska v
Tudi ne smemo grofa Hohenwarta čisto osamélega	enakem primerljeji gotovo z vso resnobo protestovala,
nasproti staviti zvezi Beust-Andrassy-Kuhn-Lo-	Ogri morajo biti tedaj veseli o tem, da izreče imenitno
nyay-ovi. Treba je čisto druge skupine pred očmi	kraljestvo česko pozneje prostovoljno svoje priznanje
imeti. Decembrovci mislijo kaj modro manevrirati, ako
grofa Hohenwarta kot čisto zapuščenega svetu pred oči	po dolgih tožbah zarad prisiljenja přivolili.
tej pogodbi, v ktero so decembrovci le z nevoljo in
stavijo, kterega še njegovi najbliži tovarši dovelj ne
Drugi diktat: „vse postave, tikajoče se ogerske
podpirajo , nad kterim je Holzgethan že skoro ob- sprave (tedaj tudi zlasti postava o obravnavi splošnih upal
J )	«	*	J v/	"V	v V/ f^	X	V	J ------ ------- £7----" — v ~ ~--- ---. -
upai, in kterega tudi Schâffle posebno ne navdihuje, zadev) smejo se le na tišti način predrugačiti, ki so ga vendar nekteri časnikarji „spiritus familiaris" rem sov bile ustvarjene", obsega, rekel bi, nekako abot-
po
kte-
Hohenwartovega ministerstva imenovali. Temu zapu- nost. Ce se namreč na to ozira, da se sme prenaredba
ščenemu
Hohenwartu nasproti se neki skupina državnih postav, zadevajočih spravo
po ustavni poti goditi
ministrov, tesno in trdno'zvezana med seboj in z oger- potem je odveč ; kajti vsaj po českib predlogih naj se skim ministerskim predsednikom jako, mogočno in mo- prav nič ne diktira in ne oktroira, temveč vse naj se ževito odlikuje. Pa vpraševalo se bode na obehstranéh: ustavno združi. Ce so pa Andrassy in skupni mili do stoj í zadej ?
sluji z. a ue jí	nistri res zahtevali, da se mora prenaredba postav,
Za grofom JEÍohenwartom stoji znamenita devajocih spravo, na tanko po tistem načinu goditi,
v tako zvani Cislajtaniji, kakor so bile postave ustvarjene, potem bi se toliko
večina národov
temveč v celi m on arhij i. ^ Po deželnih zborih" so se	reklo, kakor: „zastopniki neogerskih kraljestev in dežel
izrekle za Hohenwarta: Česka, Moravska, Galicija,	naj se zopet denejo v klešče, in česko kraljestvo se
Bukovina, Gornja Avstrija, Tirolska, Vorarlberška,	zopet ne sme vdeležiti nove pogodbe". Nasproti temu pa
Kranjska
Pa
Is trija
in v posebnem oziru tudi Dalmacija, zahtevajo Cehi svobodomiselno in pravično
9
naj
se
do
V
se
tudi v decembrovskih deželnih zborih se je po- vrši ponovljena pogodba med Ogersko in med drugimi vsod pokazala manjšina za ministerstvo, ktera je vzlasti kraljestvi in deželami neposilno po prostovoljnem pri-na Solnograškem, pa tudi na Stajarskem precej izdatna. znanju vseh.
Ne uradno, pa prostovoljno in radostno se je tudi ve-
Tretji diktat: „o državno-pravnem stališču avstrij-
lika većina ljudstva ogerske krone, namreč Hrvatje, skih dežel je že po ustavi dolocen", je res pravi diktat
Slovaki, Romuni, Srbi in Rusini izrekla za Hohen- parlamentaričnega absolutizma ! Tudi ogerskemu kra-
HMHHM^IHHII^^B ■ ■	M	..držav«
wartovo politiko, pa tudi izmed Magjarov so se iz- Ijestvu se je zapovedovalo pod Schmerlingom: javile leve stranke za Hohenwartovo spravno poli- nopravno stališče avstrijskih dežel je že po ustavi do
tiko same na sebi
v
ce
tudi se jim je potrebno zdelo ločeno; tedaj se ne more nobeno drugo dovoliti".
Ogri
zavarovati se zoper nekako izmišljeno reakcijo. Hohen-	se temu stališču niso podvrgli; pri njihovem upiranji
wart sam ni pozival ogerskih glasov, on se ne skličuje	podpírala jih je tastranska državopravna opozicija in
in ne opira na-nje, kakor se samo po sebi razume;	pridobili so si svojo starodavno državopravno samostal-
vendar pa je ta stvar jako pomenljiva, da je veliko	nost. Potem se je France Deak s svojim kolegijem
veliko obilnejša većina ljudstva v celej državi za spravno	mislil za opravičenega ali vsaj pooblaščenega, neoger-politiko, ktero je Njegovo Veličanstvo cesar zaukazal	skim kraljestvom in deželam novo državnopravno stain grof Hohenwart pricel.	lišče nakomandirati (ukazati). Tej Deakovi komandi
lz tega se že samo po sebi kaže, kdo da stoji za	se je pa le en del avstrijskih Nemcev brez izimka pod
skupino državnih ministrov in za Andrassy-evo.
Res
vrgel; ostali Nemci in drugi narodi avstrijski so stopili
v primeri s splošnim prebivalstvom jako neznamenita deloma pod^protestom samo provizorično, deloma, kakor manjšina; še dva cela naroda ne, temveč izmed Nemcev na priliko Cehi, pa celó ne na novo državnopravno sU
samo decembrovci, izmed Magjarov samo Deakovci in zraven še neka rusinska in italijanska stranka pa ste
7
7
ki
na videz za decembrizem.
lišče. Ti narodi zahtevajo svojo osobito svobodo, svojo historično državno pravo ravno tako in s popolnoma enako pravico, kakor so to storili Ogri. Ko bi se spo
Kako more tedaj Andrassy vimenu Ogrov zoper	minjali Ogri svoje lastne osode ter pripoznali načela
česko spravo agirati? Obstaja mar Ogersko samo iz	pravice, morali bi tostransko državnopravno opozicijo
Deakovcev? Grof Andrassy naj bi se, namesto da Ho-	podpirati, ne pa pomagati spodbijati jo. Ona bo pa
henwartovo delo podira, raji podvizal, da to delo v	vendar vkljub njim zmag a la!
ogerski državi posnema, namreč, da s Hrvaško in Sed-	Zadnje zahtevanje, da ne bi vlada obljubila v re-
skriptu (odgovoru) do českega deželnega zbora, da češke fundamentalne člane v državnem zboru predloži kot vladno predlogo, je pravo magjaronsko za-htevanje, kajti kaže se, kakor da bi to ljudstvo ali vsaj njegova zdaj vladajoča stranka povsod in v vsem hotela biti pred vsemi drugimi narodi privilegirana. One članke, po kterih se je osnoval dvalizem in
Denarni zapisnik Matice slovenske.
Pri XXII. odborovi skup
naslednj
so bili v Matico sprejeti udje.
(Dalje.)
Za 1871. leto:
ktere je izdelal Deak s svojim velikim in malim od- Gospod Andrejčič J., pisar
borom, res ni predložila dunajska vlada državnemu zboru kot navadno vladino predlogo; o ne! zgodilo se je vse
»
Devetak Anton, dijak
Gospica Fišer Albertina
kaj druzega: Deakovi članki so se enostransko izvr- Gospod Gabršček Andrej, posestnik
šili med krono in ogerskim parlamentom, kjer se je Beust res prav tako obnašal kot vnanji minister, nam-
, kakor da bi Avstrija s kako tujo državo
reč
tako
zvezo sklepala. Potem se je sklenjena in s prisego po-trjena zveza spravila kot „fait accompli" (kot přibita stvar) v dunajski državni zbor, kteremu ni bilo nič druzega mogoče, ako ni hotel Ogerskemu kraljestvu napovedati vojske, kakor to, da je oktroirano mu zvezo potrdil. Ali se je
>>
»
v
v
11
Kogej Peter
telj
Luznik Janez, posestnik
, pisar pisar
i. k. kancelist
v Tominu
Strukelj Miha Vogou Tone, Zarli France.
W
mar že pozabila ona beseda ,,Zwangs-(silstvo), ki je bila tudi v ustih vseh današnjih ustavovercev ? Ceski glavni (fundamentalni) članki pa bi se še ne smeli kot prava vladna predloga, namreč kot
lage
»
» V
11
99 19
Medic o. Kalist, frančiškan v Ljublj
Bizavičar o. Jožef
y
frančiškan v Ljublj
Drašček Andrej, posestnik v Kanalu
Golj
Jožef, vikarij v Lomu
Žnidarcic Andrej
vikarij
v
Banj
sv. Duha
Meglič Šimen, podučitelj v Planini
Sokol", društvo telovadno v Planini
li
predlog vlade same prinesti v državni zbor, to je, pred- Gospod Vestenek Jul. dr ložiti se mu v sklepanje!
vitez
okr. komisar v Ljubljani
vendar ima česka dežela
V
a vendar so Ce hi
y
ravno tisto pravo kot ogerska v svojih glavnih Člankih na koristi in pravice druzih kraljestev in dežel in cele države mnogo bolj lojalno in z veliko veČimi lastnimi žrtvami ozir jemali, nego Magjari v svojem Deakovem elaboratu!
Kriza je huda, a ne zavoljo ministrov, temveč za-voijo narodov. Avstrijski narodi stojé zdaj dvema strankama nasproti: Deakovski (magjarski) in decem-brovski (nemčurski) stranki, ktere hoćete v dozdevni prid, pa v mnogoterem nasprotji, vsaka svojemu narodu vse druge národe žrtovati. Beust in Andrassy sta besednika in agenta teh dveh straník; — Hohenwart govori in delà za národe. Ce le v Avstriji
ni narobe, potem mora Hohen-
yt
yi
19
iy
yy
19
yi
li
li
19
il
il
19
li
Žitnik Simen, c. k. kancelist v Planini Cilenšek Blaž, kaplan v Trbovljah. Sevnik V..
Švigl
svetovalec kr. župn. sodnij
v
Varaždinu
Janko, kr. javni bilježnik v Varaždinu
dr. Križan Jožef, gimn. profesor v Varaždinu Gregorič Anton, gimn. dijak
Marušič Jožef
i
vodj
v mladenškem semenišču
o
Moc Jožef, naducitelj učiteljsk. izobraževališča
Schaffenhauer France
c. k. gimn. vodj
v	—
Znidarčič Andrej, gimnazijalec Horvat Matija, pravoslav v Oseku. Zakotnik Jožef, kaplan v Podgradu. Dolinšek Blaž, kaplan v Frankoljah
M
O
O ►
Vavtižar Luka, župnik
v
Čačah
narava sama vsa
v
ze
wart zmagati. Pa če bi tudi pádel, národi ostanejo!"
Česko. drassy-a
se
Velika nevolja zoper Beusta in An-
razlega po vseh okrajnah slovanskih
99
99
99
99
99
Jenko Štefan, duh. pomoćnik v Jelšanah
Benige
Tone
trgovec v Jelšanah
Škrjan Rok, učitelj na Kalobj Makarovič Ivan, krčmar v Avci, Perič France, učitelj v RoČinji. Božič Anton, provizor v Otelici
našega kraljestva. Kakor blisk z jasnega neba nas je
udarila novica, da naše pogajanje je brez vspeha ostalo, » -----
kajti popolnoma gotovi smo bili tega. Al to ni potrlo	Slavna „Vendij
našega poguma; naša moč ostane skala, ktere ne raz-	Gospod Kitak France, bogoslovec v Gradcu
društvo v Gradcu
ruši
noben vihar, nobena sila. Mi zaupamo H o h en-war tu in njegovi sistemi; to mu bodo zaupnice kazale
99
Kukovee Vatroslav, bogoslovec v Gradcu
(Dalje prihodnjič.)
;
ki mu doidejo od vsake veče občine.
Ogersko.
Andrassy, ki se je drznil vtikati se v
V
avstrijske zadeve, je že iz lastnega deželnega zbora dobil dva resna opomina, kajti dva poslanca levičnika Helfi in Tisza sta stavila interpelacijo do njega: kako to, da se on meša v zadeve avstrijske, ki Ogrom nič mar niso?
Žitna cena
v Ljubljani 28. oktobra 1871.
Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl. 60.
banaske 7 fl. 20
v®
ali ne vé, da imajo zdaj tudi av- 3 fl. 20. — ječmena 3 fl. 20.
4 fl. 60
sorsice
4 fl
60.
rži
stri jski ministri pravico se vtikati v ogerske zadeve? ovsa l fl. 80. — Krom pir 2 fl. 10.
Hrvati in vsi drugi nemagjarski narodi ogerske krone pa so sedaj prav natanko zvedeli, kaj imajo pri-
sedaj
prosa 3 fl. 40.
ajde 3 fl. 20.

Čakovati od Andrassy-ainDeakovcev vseh lahko vedó, kakošno podobo bode imela revizija ogerske ustave.
ajnovejše. Ravnokar došli dunajski vladni časnik naznanja, da je Nj. Veličanstvo 30. oktobra s pre- 4 fl. 50. — krompirja 2 fl.
jelo odpoved ministra Hohenwarta, Scháffle-a,
Žitna cena
v Kranji 30. oktobra 1871.
Vagán pšenice 6 fl. 70.
rži 4 fl. 66.
ovsa 2 fl.
soraiee
5 fl.
ječmena 3 fl.
ajde 3 fl. 60.
prosa
fižola 5 fl. 44
Habietineka in Jirečeka, ministru Holzgethan u
pa nalog dalo, naj osnuje novo ministerstvo; dosedanji načelniki ministerskih uradnij pa naj opravljaju službo
ministersko tako dolgo, da so izvoljeni novi ministri.
Kursi na Dunaji 31. oktobra.
5°/0 metaliki 58 fl. 10 kr.
Narodno posojilo 68 fl. 20 kr.
Ažijo srebra 117 fl. 50 kr Napoleondori 9 fl. 36 kr.
Odgovorni vredmk : .Janez Jluruik.
ISatibkar m záložník: Jožeí Blazilik v Ljubljani.