VEJM 
OD NJEGA 
STR. 6 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 24. septembra 2009 • Leto XIX, št. 39 
Števanovci, 20. september 
Kak smo tau že včeni od števanovske gledališke skupine, se Veseli pajdaši vsakšo leto navčijo eno nauvo igro v domanjom geziki, stero najprva doma v vesi notrapokažejo. Do tejgamau je tau vsigdar na vüzemski pondejlek bilau, letos so se pa tak zgučali, ka na en den dejejo premiero Veseli pajdašov pa srečanje gledališki skupin, steroga je ponavadi geseni organizirala števanovska slovenska samouprava. Tau se je zgodilo prejšnjo nedelo, gda je puna dvorana leko poglednila premiero igre »Sto je oče?«, pa dvej kratki igri od članov Kulturno umetniškoga drüštva Büdinci in Kulturno turističnoga društva Puconci. Gledališka skupina Veseli pajdaši že od začetka mau špila v domanjoj rejči, za nji je do leta 2006 pisala tekste ljudska pisateljica Irena Barber, po njenoj smrti je tau nalogo prejkvzejo domanji školnik Laci Kovač. Od letos tadala njim pa pomaga režiser s Cankove Branko Pintarič. Letos – kak do tejgamau vsigdar – je njini cilj tö tau bijo, naj bi v dvorani sčaralüvali dobro volau. 


Porabsko-gorička rejč na odri 


Vesli pajdaši po predstavi, na sredini režiser Branko Pintarič, 

prvi z lejve avtor teksta Laci Kovač 


teti več sami ne dajo valati, pa očo začnejo iskati med gledalci… Najdejo ga ali nej, je nej važno (fontos), važno je tau, ka vsi, steri so bili v dvorani števanovskoga kulturnoga dauma, so se dodobra nasmejali. Ranč tak so je v smej spravili trgé igralci iz Büdinec s kratkov igrov, iz stere smo leko zvedli, ka vse se leko zgodi goslarom, fudašom, steri tri dni špilajo na gostüvanji. Püconska igralca sta pa pokazala, kakšne baje leko mamo v zakonskoj posteli. Organizatora gledališkoga popodneva sta bili Slovenska samouprava Števanovci pa Zveza Slovencov na Madžarskom. Med gosti je predsednica Agica Holec pozdravila -ob domači lidi pa Go-ričanci -generalnoga konzula Draga Šiftarja s soprogo. Dobra vola je tau nedelsko popodne nej falila nej pri igralcaj pa nej pri publiki. Pa je tau 
– v gnešnjom cajti, gda smo vsi nikak lagve vole pa zaskrbleni, nej malo delo. Vej je pa smej pau zdravja! 
Marijana Sukič 
Tema igre je za tau bila trno prilična, vej si pa leko mislite, ka vse leko vöpride, gda se za fotiva (nezakonski otrok), steri se ešče ranč nej narodijo, išče oče. V porodnišnici (szülőotthon) vküperprletijo vsi, steri bi leko krivi bili, ka se je tau dejte spočelo. Poštaš (njega trno posrečeno pa dobro špila Marija Kosar – Sösi), žüpan (Berta Dončec), pop (Gyöngyi Nemeš Domiter), policaj (Ildiko Merkli Domjan), školnik (Ana Nyírő) krivijo eden drugoga, vse kaj takšno vöovadijo, ka bi se ovak nigdar nej zvedlo. Ešče vekši kaos pa grata te, gda pride medicinska sestra (Aniko Kovač) z novico, ka je dejte črno. Vsi bi mislili, ka si oddejnejo, vejpa od nji niške nejma črne kauže. Ka pa te, gda se narodi drugo dejte, tau je pa bejlo! Pri tretjom de
2 




PRED DVAJSETIMI LETI SMO PISALI 

Med 19. avgustom in 10. septembrom leta 1989 se je odigral največji dogodek zgodovine novega veka, ko je Madžarska odprla svoje meje proti zahodu. Začelo se je s tako imenovanim Panevropskim piknikom, ki je na mah brez prelivanja krvi naredil revolucijo, spremenil je diktaturo v demokracijo. Padla je bodeča žica, padla je prva opeka iz berlinskega zida, zgodovina je spremenila svojo smer, ki jo je predpisala Jalta. Po dolgih štirih desetletjih smo mi bili tisti, ki smo naredili prvi korak na poti ponovnega zedinjenja Evrope. Nihče ne dvomi 
o tem, da je to bilo svetovnozgodovinsko dejanje. Vsako leto se spominjamo tistih hrabrih mejnih stražarjev, ki 
19. avgusta na Panevropskem pikniku niso odprli ognja na tiste vzhodnonemške državljane, ki so bežali čez naše meje, hrepeneč po svobodi. Vsak je storil na svojem mestu to, kar mu je narekovalo srce in s tem obenem tvegal svojo lastno svobodo, ker takrat še nihče ni vedel, kaj jih čaka, kajti sovjetska armada je bila še v državi. Le zdelo se jim je, kot če bi to bil pravi čas, ko lahko obrnejo kolo zgodovine v nasprotno smer. Gotovo se starejši še spominjate teh dogodkov panevropskega piknika, ko je majhna skupina madžarske opozicije in avstrijskih politikov dosegla, da za kratek čas blizu Soprona odprejo mejo, z namenom, da proslavijo dobrososedske odnose z Avstrijo. To priložnost je izkoristilo približno 600 državljanov iz Vzhodne Nemčije in pobegnilo čez mejo. Tega dne se je pripeljalo več deset tisoč vzhodnih Nemcev na Madžarsko v upanju, da tu lahko prestopijo madžarskoavstrijsko mejo. Nastanili so jih na veleposlaništvih, v kampih, v parkih, v cerkvah. Honecker je neprestano protestiral pri sovjetski vladi zaradi tega, kaj si Madžarska dovoli. Toda zaman. Gorbačov ni storil ničesar. Gotovo so tu igrali vlogo 


ZGODOVINO 

tudi notranjepolitični problemi Sovjetske zveze, toda ravno tako ne smemo podcenjevati tudi napredne politike Gorbačova, ki ni hotel zavirati kolesa takratnega razvoja. Gotovo sta se z Reaganom že zedinila, kaj in kako bo. 10. septembra so se odprle meje med Madžarsko in Avstrijo tudi za vzhodnonemške državljane. 9. novembra je bil dokončno porušen berlinski zid, in 3. oktobra 1990 sta se ponovno zedinili obe nemški državi, tako da je Nemška demokratična republika bila priključena k Zvezni republiki Nemčiji. Tudi sama se spominjam majhnih epizod, ki so se dogajale v teh burnih dnevih. Vsak ve, da je bilo Blatno jezero leta in leta središče, kjer so se v letih hladne vojne srečevali med sabo sorodniki in prijatelji, državljani Zvezne in Demokratične republike Nemčije. Nekateri, predvsem starejši, pa so raje prihajali v kopališče Bük, ki je znano po svoji zdravilni termalni vodi. Državljani Demokratične republike Nemčije so radi prihajali na Madžarsko, ker so tukaj uživali precejšnjo svobodo, ki jim je doma popolnoma primanjkovala, le forintov so imeli premalo. Nekje okrog tisoč forintov so dobili na dan in na osebo, kvečjemu za dva tedna. Prihajali so večinoma s prikolicami, ker so tako lažje shajali z denarjem. Od doma so si prinesli hrano, in nekaj, na črno zamenjanih zahodnih mark. Tisto zadnje poletje, leta 1989 pa naši prijatelji niso hoteli nazaj. Vsak je čakal nekaj, čakal je, da se bo zgodilo kako čudo. Nekaj nenavadnega je bilo v ozračju. Tudi moja prijatelja Hannelore in Klaus sta ves čas debatirala o tem, ali bi šla čez mejo v Avstrijo ali ne. Spraševala sta me o novicah, ki jih slišim iz dneva v dan na madžarskem radiu. Povedala sem jima, da sem se peljala v Avstrijo, in sem ob cesti pri mejnih prehodih videla nešteto zapuščenih osebnih avtomobilov in prikolic, lastniki katerih so pobegnili čez mejo. Komaj mi je uspelo, da ju prepričam, naj onadva ne storita te neumnosti, kajti izropali jima bodo avtomobil, še preden ga cariniki najdejo in odpeljejo na varno. Prosila sem ju, naj še malo potrpita, ker bodo kmalu odprli meje tudi pri njih, in bosta tudi onadva lahko šla na zahod. Tu pri nas je bilo razvidno, da bo zaradi notranjih težav v Sovjetski zvezi in svojih naprednih idej Gorbačov pustil države vzhodno-srednje Evrope, torej tudi Vzhodno Nemčijo. »To je absolutno nemogoče«, mi je pripovedovala Hannelore. »Ti si ne moreš predstavljati, kakšen je pri nas režim. Do zadnjega dneva človek ne ve, ali bo lahko potoval ali ne. Že pozimi moramo vložiti prošnjo za potovanje na Madžarsko in komaj julija ali avgusta nas Stasi (zloglasna tajna policija) pokliče v svoje uradne prostore, da nam osebno preda potni list ali pa nas aretira. Naprej ne veš, kaj te tam čaka, veš le to, da bo vzdušje zlovešče. Sprašujejo te vsemogoče, iz česar lahko sklepaš, da te stalno nadzorujejo, ker imajo o tebi cel seznam podatkov. Večkrat ti tudi zagrozijo, tako, da tisti hip misliš, da te odpeljejo direktno v zapor. Ko si popolnoma prepričan, da potnega lista ne boš dobil in še vesel moraš biti, če sploh prideš ven, ti ga dajo v roke. Ko greš ven, sploh ne verjameš, da je to res, in stiskaš tisti potni list k sebi kot nek dragoceni zaklad.« Leta 1989 vzhodni Nemci niso hoteli domov. Ostali so po več tednov v kopališču in čakali, kaj bo. Mi smo v glavnem vedeli, kateri so iz vzhodne Nemčije, in smo jim nosili kruh, sadje, malico, pecivo in podobno, ker jim je denarja že popolnoma zmanjkalo. Že so bili prisiljeni prodajati svoje stvari v vasi ali jih zamenjati za hrano. Tudi v kampu niso zahtevali od njih plačila za podaljšano »letovanje«. Pomagali so jim tudi Nemci iz Zahodne Nemčije. Metali so jim v priko-
Galerija Murska Sobota 


MARJAN GUMILAR -
ORGANIZMI: PREDSTANJE 
PODOBE 

V soboški Galeriji so na ogled dela akademskega slikarja Marjana Gumilarja, tudi profesorja na ljubljanski Akademiji likovnih umetnosti. Osrednji del razstave so slike pod naslovom Organizmi, na galeriji pa prvič predstavljene risbe, ki so nastajale od leta 1997. Ob razstavi je izšel tudi bogat katalog - knjiga, v kateri avtorja in njegovo delo predstavljata umetnostna zgodovinarja Robert Inhof in Nadja Gnamuš. Slikartsvo Marjana Gumilarja v duhu srednjeveške roman-tične tradicije govori o prepletu mikro- in makrokozmosa. »V nasprotju z Gumilarjevimi slikami iz njegovega zgodnjega obdobja, lahko o slikah iz njegovega zadnjega okna rečemo, da 

gre za okna, vendar zgolj v simboličnem pomenu pogledov v fragmente neke celote. Slike so sicer res ujete v slikovna polja, vendar ne govorijo o teh poljih, ampak nam z njihovo pomočjo govorijo o vsem, kar nas obdaja,« ocenjuje Robert Inhof. Slike nas prepričajo, da je Marjan Gumilar odličen in svoji umetnosti zavezan slikar, ki išče v svojem opusu logično kontinuiteto in se ne zadovolji z doseženim. Glavni pomen v najnovejših Gumilarjevih slikah ima madež, za katerega vemo, da ima značaj motnje: »Vendar se Gumilar takšnemu negativnemu pojmovanju madeža izogne in izpostavi predvsem pozitivni vidik madeža.« Razmislek ob slikah Marjana Gumilarja je napisala Nadja Gnamuš. Za avtorico je Marjan Gumilar slikar, »ki se v medijsko spremenjeni strukturi realnosti zaveda dilem slikarstva, nikdar pa ni zares podvomil vanj.« Za konec si privoščimo uganko: naslov razstave je Organizmi. Dobro poglejmo, postavimo dve črki v oklepaj, in dobimo novo besedo. Katero? 
Tekst in fotografija: eR 

lice denar, otrokom so dajali po najprej domov, potem pa dalje tisoč forintov, naj si kupijo sla-na zahod. Včasih še pošljejo doled, ostalo pa lahko obdržijo. kakšno razglednico z dopusta Iz solidarnosti so nekateri po iz kakšne eksotične države. cele dneve gladovali, kajti vseh Skušajo nadoknaditi vsa ta deniso mogli preskrbeti s hrano. setletja zamujena potovanja. Tako so živeli tukaj do 10. sep-Neverjetno je, kako čas hiti. tembra, potem pa so vsi odšli Kakor bi bilo vse skupaj šele čez madžarsko-avstrijsko mejo, včeraj... 
Suzana Guoth 

Porabje, 24. septembra 2009 

3 

Križevci na Goričkem 




VSE O VIDRI, KRALJICI VODA 
V programu 12. praznika občine Gornji Petrovci je bilo tudi odprtje vidrinega raziskovalnega in turističnega centra Aqualutra v Križevcih. S tem so zaključili štiriinpolletni projekt LIFE Ohranjanje vidre na Goričkem, ki ga je skupaj z občino Gornji Petrovci vodil zavod za ohranjanje naravne dediščine Lutra s strokovno koordinatorko Marjano Honigsfeld Adamič. Poleg znanstvenega pro-učevanja življenja vider in ugotavljanja, koliko jih na Goričkem še živi, so v zadnjem času opravili številne preventivne in druge akcije in z njimi opozorili prebivalce Goričkega, da je ta redka, skrivnostna in v preteklosti preganjana zver iz družine kun ogrožena, zato je potrebno storiti vse za njeno ohranitev. Vidrin center so zgradili v Križevcih, vidre živijo v čistejših goričkih potokih, največ so jih doslej zasledili v Peskovskem in Mačkovskem potoku ter v dolini Male Krke v Križevcih. Za center so potudi Javna agencija za železniški promet Maribor in še nekateri manjši investitorji, vključno z gornjepetrovsko občino. Zgradba je iz lesa in se 


rabili 1,2 milijona evrov, od tega so iz Evropske unije dobili 43 odstotkov, od ministrstva za okolje in prostor 35 odstotkov, del denarja je prispevala lepo vključuje v obronek goričkega gozda. Župan Franc Šlihthuber je izrazil željo, naj vidrin center obišče čimveč ljudi od blizu in daleč, še zlasti mladih. Center se vključuje v načrt razvoja turizma v občini, saj predvidevajo, da bodo najpozneje v naslednjih dveh letih uredili in odprli nekdaj zelo priljubljeno turistično postojanko Pindža. Obnova in odprtje Pindže se je zavleklo zaradi lastniških razmerij s sosedi, kar je zdaj razrešeno, zagotavlja župan. V centru je odprta stalna razstava, kjer lahko vidimo, kakšna pravzaprav je vidra, ki jo biologinja Marjana Honigsfeld Adamič proučuje dobra tri desetletja. Samec je dolg 120 centimetrov, ima še do pol metra dolg rep in tehta do 11 kilogramov, samica je nekoliko manjša in lažja. Koliko je zelo plašna, previdna in nočna žival, toliko bolj je krvoločna, pravijo ribiči. Z dokaj zahtevnim proučevanjem je ugotovljeno, da živi na Goričkem okoli 30 vider, kar je malo in dosti, kakor se vzame. Če bi bilo manj posegov človeka v okolje, bi bilo več tudi vider, zatrjuje Marjana Honigsfeld Adamič, ki jih je na Goričkem začela proučevati leta 1999, ko so začeli graditi železniško progo Murska Sobota -Hodoš. Vidra je tudi v grbu občine Gornji Petrovci. Po odprtju vidrinega centra v Križevcih je bila naslednji dan - v programu praznika občine Gornji Petrovci -otvoritev asfaltirane lokalne ceste Kukeč -Bokrači. Gorička vas Kukeč je postala znana tudi po več ciklusih istoimenskih del akademskega slikarja Nikolaja Beera iz Križevec, letošnjega udeleženca 8. mednarodne likovne kolonije v Monoštru. 
Tekst in fotografija: Ernest Ružič 


V novem akademskem letu 2009/2010 bo študij v Sloveniji začelo pet porabskih dijakov. Ker se je študijsko leto na Madžarskem že začelo na začetku septembra, so že bili vsi v pričakovanju, ali bodo sprejeti v Ljubljani. Težko pričakovana pisma so dobili prejšnji teden; vsi so bili obveščeni, da jim je bila za študij dodeljena štipendija s strani Ministrstva RS za šolstvo in šport. V tem letu bodo najprej razvijali svoje znanje slovenskega jezika na Celoletni šoli, ki jo organizira Filozofska fakulteta. 
Izmed petih dijakov sem se pogovarjala z dvema, ki sta povedala, zakaj sta se odločila za študij v Slo
veniji. Beata Dančeč je dijakinja iz Magyarlaka, blizu Monoštra. Njen oče je iz Števanovcev, tako da je Beata pri starih starših vedno slišala porabsko narečje, v šoli pa 

se ni učila slovenščine. Šele 
v četrtem letniku gimnazije 
se je odločila, da bi študirala 

v Sloveniji, zato je po maturi začela hoditi na inštrukcije slovenščine. »Zelo me veseli ta možnost študija v Ljubljani, saj sem vedno želela študirati v tujini. Zelo rada se učim jezike, pri odločitvi za študij v Sloveniji so me podpirali tudi moji starši, ki so vedno dejali, da je učenje jezikov zelo pomembno. Od moje inštruktorice sem že veliko slišala o študiju v Ljubljani, in že z veseljem čakam novo šolsko leto na Celoletni šoli, potem pa študij na fakulteti. Predvsem me zanima turizem in gostinstvo,« - pravi Beata. Bence Bugan se je po dveh letih študija na Madžarskem odločil, da bo raje 
študiral v Sloveniji. Študiral je gozdarstvo na fakulteti v Sopronu, pa mu ta študij nekako ni ugajal. »Jaz vidim več možnosti v študiju v 

Sloveniji, zato sem se odločil, da bom zaprosil za štipendijo v Ljubljani. Po Celoletni šoli slovenskega jezika bi rad študiral varstvo okolja,« - je povedal. Tudi Bence je začetnik, slovenskega jezika se ni nikoli učil. »Ker sem celo poletje delal, nisem imel časa, da bi hodil na inštrukcije. Jezik mi je všeč, mislim pa, da bo na začetku precej težko, vendar se bom potrudil in upam, da bom lahko premagal ovire. Zagotovo se bo težko navaditi na novo okolje, ampak imam več znancev, ki študirajo v Ljubljani in mi bodo lahko pomagali.« 
Novim porabskim študentom v Ljubljani želimo veliko lepih trenutkov, novih prijateljstev, predvsem pa pridobivanje novih znanj in uspešen študij. 

Nikoletta Vajda 

Porabje, 24. septembra 2009 

4 



Podpis Listine pobratenja na odri. Lejvo voditeljica 
števanovski pevk Magda Bartakovič, na pravo gospod Ludvik 


V soboto, 5. septembra, so pevci ljudskih pesmi iz Male Nedelje svetíli (praznovali) 
20. obletnico svojga spejvanja. Dvajsti lejt je nej malo cajta. V tej dvajsti lejtaj so dosta svojoga praustoga časa aldüvali za vaje pa nastope. Začnili 



Mala Nedelja je svetíla 

Gorenjom Seniki. Leko povejmo, ka so znani po tom, ka so ime Male Nedelje vnaugi spoznali po lejpom popejvanji tej zagnani pa dobri pevcov. Števanovske ljudske pevke so bile vsikšo leto pozvane na njine programe, priredit


so dvajsti lejt mlajši pod vodstvom nam vsejm poznanoga gospauda Ludvika. On je nej samo njuv vodja, liki je napiso reči vnaugi pesmi, stere pevci spejvajo. V tej dvajsti lejtaj so meli »Fantje od Male Nedelje« dosta nastopov po Sloveniji pa na tihinskom. Dostafart so popejvali v Porabji tö, nazadnje na Porabskom dnevi na ve (rendezvény). Za dvajsto obletnico so pa mele ejkstra velko čast, ka so podpisale Listino pobratenja. Na toj prireditvi je nastaupilo šest skupin, ali najbole so bile počaščene števanovske ženske. Po podpisi listine so ešče spopejvale tri pesmi, stere so v nabito punoj dvorani pozdravili z dugim ploskanjom. Za vse vküper, za njuvo pozornost do Porabja, iskreno prijateljstvo, za duga lejta sodelüvanja z njimi, se je v imeni Zveze Slovencov na Madžarskom zavalila mentorica števanovske skupine go-spa Marija Rituper. Njej so se tö zavalili za trüd, ka je pevke navčila telko lejpi naut. Gospaud Ludvik, steri je biu zagvüšno »zvejzda« večera, je za števanovske pevke emo Gospaud Ludvik pa njegovi pevci so šli od gosta do gosta pa se z njimi prijazno spominali časov sodelovanja. Na konci je pa zadonejla lejpa slovenska pesem tö. Srečne pa zadovoljne so se naše pevke iz Števanovec vračale domau v Porabje z občutkom, ka njiva matična država ma eden lejpi kraj – Malo Nedeljo – gde je poštüvlejo pa 


ejkstra guč, na konci njinoga nastopa je pa ešče zrecitirau (szavalt) pesem, stero je napiso za vse Porabje pa Porabce. Po prireditvi so bili vsi nastopajoči pozvani na zaključek, gde so jih bogato pogostili. 
gde živijo pobrateni bratje »Fantje iz Male Nedelje«. Zato velka vala za dvajsetletno zvestobo (hűségért). 
M. Rituper 
Je že tradicija, ka se športniki z vesi Dolenji Senik in Čepinci vsako leto srečajo en popoldan, se pogovarjajo, igrajo nogomet in se družijo. Tau srečanje organizira pri nas na Dolenjom Seniki Slovenska manjšinska samouprava. Eno leto je pri nas, drugo leto v Čepincaj. Lansko leto smo svetili 30. obletnico tega sodelovanja, bilo je pri nas na Seniki. Letos so bili oni na vrsti, so nas pozvali 5. septembra, v soboto. Okoli podneva smo se napotili z avtobusom proti Verici potem pa v Čepince. Bilo nas je kauli 30, zvečinoma mladi športniki, ki radi špilajo nogomet. Bilo nas je kauli 10 taši, šteri smo jim navijali in ploskali. Čepinčarji 

Porabje, 24. septembra 2009 

so nas z veseljem čakali pred kulturnim daumom in so nas pogostili s obedom. Gospaud Jože Korpič so nas s toplimi rečami pozdravili in rekli, ka vüpajo, da de tau srečanje še naprej tak aktivno. Župan so nam tö lepe reči pravli in se veselili, ka tau prijateljstvo že tak dugo drži. Naš župan je tö obečo, ka de podpiro tau srečanje kak igralec pa kak župan. Med obedom smo se fanj pogovarjali. Bilo je dobro poslüšati, da so se Jože Korpič spominjali na tiste čase, gda so se najoprvin srečali s Porabskimi Slovenci z Dolenjoga Senika. Oni so bili na žalost že pokojni Irena Barber, Istvan Šömenek in Ödön Treiber. Hvala njim, ka se je tau sodelovanje začnilo. Gda smo končali z obedom in smo si žejo pogasili, okoli tretje vöre smo se pelali na športno igrišče. Športniki so se zravnali v meze in se je začnila tekma. Oprvin so špilali mladi. Oni so bola čemerasto, za zmago špilali, tej starejši pa bole za prijateljstvo. Starejši so hitro žedni gratali, na telko, ka so mogli med tekmov posanco vina spiti. Brž je čas odišo. Po žmani večerji smo se poslovili in obečali eden drugomi, ka se naslednje leto srečamo pri nas na Dolenjom Seniki. Čepinčarom lepa hvala za pogostitev, našomi šoferi za vožnjo in vsem tistim, ki so pomagali pri organiziranji, Baug plati. 
Marija Čato 




zveza.hu 

5 


Tikvin bograč 


Turistično drüštvo Lipovci pa Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota sta letos pripravila tridnevni program v Lipovcih pod menjom 7. Praznik buč-pozdrav jeseni. V nedelo, 13. septembra, je bijo cejlidnevni program, gda je Turistično drüštvo svetilo 15. jubilej svojga dela tü. Funkcionari so na velko priznali pa pohvalili drüštvo, posaba pa najbola delo predsednika drüštva Janeza Bezjaka. Ka tikvi je bilau v tau vesi vöpostavleno! Pri nas bi že telko tikvi Rabo leko zastavile, etak bi bar nej mogla več vövdariti. V cejlodnevnom programi se je pred podnevom v paudrügi vöri küjo tikvin bograč na vsefale formo v 17 mali kotlaj. Tau tjöjanje že tak na velki dé, ka je zvöjn domanji »pravi pa pestji« tjöjarov bilau ešče iz tri 

rosagov, med njimi Duo Fodor od Slovenske zveze iz Porabja na Vogrskom. Tista larma, druk, pripravlanje! No, pa najgrost, sto ka dá vcuj zvöjn danoga telečoga mesa, tikvi pa olaja. Nisterni so rejsan pune stole meli s tašimi »čerelijarami«. Najbaugši, - najprve tri ekipe - tjöjardje so gratali ranč tisti, steri so pri tjöjanji dostafale tašni rastlin, začimb (fűszer) nöjcali, ka za dobro zdravdje slöjžijo. Müva z Marijano Fodor sva šlé samo dvej pa oprvin, etak sva pri tejm ešče inaša, müva sva šle na tau, naj sküjava fejs žmani bograč. Tau so nama potrdili pa svedočili lücki djedci! Vejmo, »vsakši kočiš svojga konja hvali«. Sto ne vördje v naja, naj sam vösproba doma! Müve sva si tü gora djala, ka va doma po tejm namesto »főzeléka« raj tikvin bograč tjöjale. Pa tau tü, ka se na drügo leto tü zglasive. Kak so nas organizatorji čakali, gora prijali, vse pod rokau delali, je pa za peldo postaviti valaun. Baug 

plati! Zadvečerek v kulturnom programi so pa med drügimi števanovske ljudske pevke Slovenske zveze tü zapopejvale svoje pesmi pod vodstvom Marije Rituper, steroj se je s pripovejdanjom žmani pa malo masni prejkmurski vicov pršikalo lüstvo pomiriti v tiučo, potistim pa v velki smej sprajti. Vsi, steri smo od Slovenske zveze leko bili na taum veselom dnevi, Turističnomi drüštvi v Lipovcih gratulejramo, se lepau zahvalimo - posaba gospaudi Janezi Bezjaki - za pozvanje, pogostitev pa dobro volo! 
Klara Fodor 


VI. Narodnostni den 
v Somboteli 

V soboto, 12. septembra, so samouprave in drüštva sombotelski Hrvatov, Nemcov, Romov in Slovencov organizirali srečanje že šesto paut v Škanzeni. Nemci majo samo otroške skupine v vrtci in osnovni šoli, Hrvatje zvün vrtca in osnovne šole majo pevski zbor vözraščeni, šteri se zove – Djurdjice (Gyöngyvirág). Letos so oprvim vküper spejvali na odri »stari in mladi«, skor tak, kak inda svejta v držini. Od Slovencov so spejvale Sombotelske spominčice. Romi so letos meli nauvo mladinsko skupino sombotelske romske samouprave, v šteroj so mladi plesali tak, kak so se od starcov navčili. Po programi so Sombotelčani eške dugo vküper bili in spejvali v Slovenskoj iži. Za tau so dobili pomauč od Zveze Slovencov tö. 
-mkm-

Hrvaški šaularge so z vözraščenimi vküper spejvali 


Sombotelske spominčice 


Porabje, 24. septembra 2009 

6 



Poznam ga, pa itak nika 
ne vejm od njega 

Dostakrat tak mislimo, ka poznamo nekakoga, pa itak nika ne vejmo od njega. Vsakši den se srečamo z njim, vidimo ga, vejmo, ka dela, dapa kak človeka ga ne poznamo. Potejm, kak mo prilike meli, vsigdar nekakoga nutpokažamo, sto je nam spoznani, pa bi radi več vedli od njega. Zdaj je v našom »objektivi« Šanji Bedič iz Slovenske vesi. 
• Šanji, tebe vsikši tak pozna kak ravnatelja Srednje strokovne šole lll. Béla v Monoštri, dapa tau po mojem samo malo lidi zna, ka se je s teuv godilo pred tem, ka si prišo na tau šaulo. Rejsan, gde si ti začno najprvin delati? 
»Gda sam skončo gimnazijo v Monoštri, sam tak brodo, ka se vönavčim za tolmača za angleški pa rusoški gezik. Žau -te mi je rejsan bilau trno žau 
-nejso me goravzeli na visoko šaulo. Z materjo sva se zgučala, ka mo na eno leto delat išo v restavracijo »Tromejnik«. Tam sam daubo delo.« 
• Rejsan si delo kak kelner? 
»Nejsam začno natakarsko delo zatau, ka se je pri nas zglaso pokojni števanovski predsednik vaškoga sveta in me je zvau delat v kulturni dom in v šaulo rusoški jezik včit -na eno leto.« 
• Kelko lejt je gratalo s toga ednoga leta? 
»Iz toga ednoga leta je gratalo deset. Od leta 1975 do 

1985 sam delo v Števanovci.« 
• Kak si se počüto v Števanovci? 
»Zdaj tö tak mislim, tau so bila moja najlepša lejta. Od 
Šanji (prvi s prave) pred kakšnimi 25 lejti 
s števanovskimi mlajši 

zazranka do večera sam delo: in vsakšo minuto z veseljom, z radostjo. Dopodneva sam včiu v šauli, popodneva smo se ukvarjali z mlajši na športnom igrišči (nogomet, rokomet, atletika), večer sam bijo v kulturnom domi ali v knjižnicaj v Števanovci, vsakši keden gnauk pa v Andovci. Moji prejdnji, kolegi, mlajši in vsi lidgé iz trej vasi so bili čudoviti. Spoštüvo sam nji in tau sam nazaj daubo od njih tö – do tega mau. Medtem sam končo visoko šaulo. Potejm sam včiu na osnovni šauli madžarsko literaturo in slovnico, rusoški jezik in telovadbo. Lejpe uspehe smo dosegli z rokometno ekipo. Dosti smo tekmovali v naši županiji in v Sloveniji. Leko povejm: rejsan smo bili padaši z dijaki in oni so tau nikdar nej vöponücali.« 
• Ka je z rokometno ekipov gratalo, gda so vözopojdli osnovno šaulo? 
»Pozneje je iz te rokometne ekipe gratala ena dobra nogometna ekipa. Tak mislim, če z učenci nekaj res dosežeš, oni v svojem živlenju tau ne pozabijo. Tadala bodo nesli tisto, ka so radi delali, drügo ka pa njim 
nej bilau všeč, se jim nej vidlo, pozabijo.« 
• Kak si prišo iz Števanovec v Monošter? 
»Leta 1985 so me že drugič poiskali iz Monoštra, naj pridem ta delat. Z žmetnim srcem sam začno delo v Varaši septembra toga leta. 4 lejta sam delo na partijskom komiteji, eno leto v gim
naziji. Od leta 1990 do zdaj pa slüžbo mam na Srednji strokovni šoli Béla III.« 
• Gda si grato ravnatelj (igazgató)? 
»Dva leta sam včiu madžarščino, od leta 1992 sam ravnatelj šole. Leko povejm, da sam se na vsakšom delovnom mesti dobro poz-


Lüblene moje, dragi moji, nete vörvali, depa vse je vredi. Ja, vse je najbole vredi, vse je ranč tak, kak mora biti pa eške baukše. Poglente, naši podje, ka brsejo labdo, so vse baukši pa baukši. Ovi drugi, ka mečejo nut v tisti cejker, so tö nej tak za nikoj. Eden, ka poganja bicikli, je ranč tak vse baukši pa baukši. Kak je naj nej vse v rejdi, če pa smo tak dobri!? Vörvlite mi, po dugom časi se mamo znouva radi, se poštüvlemo. Samo ka kakši gol damo, samo ka več damo košov, ka smo bole nagli od drügih pa na vse ta pozabimo. Nega več nikšni problemov. Zaprav, problemi ostanejo, depa odidejo ta nin daleč vkraj. Mojo taščo Regino, trno čedno žensko, so nika noge bolele. Vej pa vejte, kak je tou, lejta svoje s seuv prinesejo. Depa eto so k nam Polacke prišli, ka do se z nami naganjali za labdo. Vcejlak na mejri je gledala teve. Pa je eden naš trno lepou brsno pa je dau gol. Tou bi vi mogli videti pa čüti! Tak je gor skoučila, kak bi najbole mlade noge mejla. Depa tou je eške nej biu konec. Dali so eške eden gol! Potejm je nej samo gnouk skočila, liki je skakala, kak bi fejder mejla v nogaj. Pa je spadno eške tretji gol! Ponjem je nej samo skakala, liki je plesala tö, kak bi bila na karnevali v Rio de Janeiroji. Moj pajdaš Pali se trno dobro v šport razmej. Naši košarkarji so trno lagvo zbili tiste iz Srbije. Tak mi je pripovejdo od toga, kak bi se šlou za žitek. Oči so njemi sijale, roke trpetale, lampe pa lobotale pa li lobotale, kak smo dobri, kak smo najboukši. »Na, zakoj ti sploj pripovedavlem od toga, vej si pa znan gledo?« se je nin po ednoj vöri dun stavo. Pa sam njemi pravo, ka sam nej gledo, ka name šport ne miga najbole. Kak groubo se je doj svado! »Ti si nej normalen! Kak tou ne gledaš!? Vej pa za nas de! Vsikši, ka kaj na sebe dá, tau mora gledati. Pa ge ti živeš!?« sam čako, ka eške kaj za vüje dobim. Moram povedati, ka so me drugi možakarge v krčmej tö čüdno gledali. Vejm, so si brodili gnako kak té moj Pali. Tau, ka je njegva žena že dvej leti brezi slüžbe, tau je sploj nej več važno bilau. Pa tau tö nej, ka so nam tisti den znouva dragši bencin vlejvali v autone. Škeu sam nika od toga povedati pa so me brž doj vgasnoli, ka se je na teveni začno športni komentar, kak smo dobri, kak smo vödobri, kak smo najboukši. 
Miki 

no, dobro počüto in sam se dosta navčo. Končo sam dosta šaul, univerzo, dapa vsigdar sam prosti človek ostano. Koma sam leko, sam pomago.« 
• Šanji, dosta vse si dosegno že v živlenji, dapa dja tak vidim, ka si itak taši prausti človek austo, kak si té bijo, gda si v Števanovci začno včiti. »Nigdar sam nej pozabo, ka je vsakši človek gnaki. Če sam glij ravnatelj, vsigdar sam delo pri starišaj doma po njivaj. Že več kot 10 lejt sam svetnik občine 
(önkormányzati képviselő) v Varaši. Skurok vsakši den se srečam s človeškimi problemi zvöjn šaule, pa v šauli tö. Vidim, kak žmetno vnaugi lidgé živijo. Pa tau tö vidim, ka tisti, steri so nej djizdavi, steri ne letijo vsikdar samo za pejnezi, majo lejpi, veseli, spokojni žitek.« 
• Kakšne cilje maš ešče? 
»Dostafele cilje ešče imam. Če od nji samo 20 procentov leko ešče naredim, te dobro bau, te mo zadovolen.« 


Karči Holec 


Porabje, 24. septembra 2009 

7 





»Umetnost ne pozna meja« 
S tem na-igro. vsak človek po svoje umetnik. slovom se je v Otroške umetniške stvaritve iz To ste tudi vi in tiste stvari, 
likovnega tabora so že bile na 

ki ste jih vi oziroma vaši so-



24. in 27. avgustom odvijala 7. mednarodna 

likovna kolonija, na kateri so ustvarjali najmlajši umetniki iz štirih vrtcev iz Avstrije, Hrvaške, Porabja in Slovenije. Glavni namen kolonije je bil poleg druženja in spoznavanja vrstnikov iz drugih držav tudi možnost likovnega izražanja in umetniškega ustvarjanja, vse skupaj pa je bilo prepleteno z 
ogled v Murski Soboti, 16. septembra pa se je razstava selila v 

Porabje. Ob odprtju v razstavni dvorani v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru je udeležence in navzoče otroke iz vrtca Monošter in Slovenska ves pozdravil predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök. 
»Po nekem angleškem umetnostnem zgodovinarju je vrstniki ustvarjali v taboru, izražajo vaš pogled na svet. Upam, da bodo nekoč nekateri izmed vas postali priznani umetniki,« - je povedal. S strani murskosoboškega vrtca je navzoče nagovorila pomočnica ravnateljice Helena Drk. 
»Me zelo veseli, da lahko sodelujemo tudi v taki obliki in bi želela, da se aktivneje udeležujete podobnih likovnih prireditev. Moja želja je, da se še naprej družimo v takih oblikah, v strokovni pomoči, kot smo jo opravljali do sedaj. Izdelki, risbe, vse, kar vidite, je odraz otrok iz štirih držav. Vesela sem, da ste sprejeli to razstavo, kar dokazuje, da nas umetnost lahko povezuje.« 
Izdelke, ki so nastali na likovni koloniji, si bo v Monoštru mogoče ogledati do 9. oktobra. 

Nikoletta Vajda 




V začetku novega šolskega Na naši šoli smo lahko poleta, 10. septembra, so učen-zdravili direktorja Zavoda 


ci Dvojezične osnovne za šport in medije, gospoda 

Točno ob enajstih smo se zbra
li v telovadnici. Gospod Hvala in gospod Sekereš sta vodila program. Za lep začetek smo si ogledali izreden film o športu, spoznali smo 65 vrst športa, videli smo solze radosti, veselja in solze žalosti, razočaranja. V drugem delu programa pa nam je gospa Marika povedala, da ima 39 medalj s svetovnih in evropskih tekmovanj in več kot 200 drugih. Nekatere izmed teh so lahko vzeli v roke vsi učenci, saj jih je gospa Marika 
dala na ogled. Športnica je z skupnim fotografiranjem. žarskem, da so gostje obiskali Večkratna svetovna prvakinja našo šolo in hvala za lepo ter v kegljanju bi rada dosegla, da izjemno doživetje. 


bi tudi kegljanje spadalo med Ildiko Dončec Treiber 


Gornji Senik 


na Gornjem Se-spoda Vilija Sekereša in več-naša vprašanja. Tudi učenci naj se ji ta želja uresniči! 

Posnetka:

niku dobili kratno svetovno prvakinjo v so bili pridni, vsi smo uživali Hvala organizatorjem, hvala 
 A. Takač 

izjemne kegljanju gospo Mariko Kar-v programu. gospodu Hirnöku, predsednigoste. dinar. Prireditev se je končala s ku Zveze Slovencev na Mad-
Porabje, 24. septembra 2009 

olimpijske športe. Želimo ji, 

Košiča Bena Hvalo, člana OKS go-veseljem odgovarjala na vsa 


PETEK, 25.09.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, 
DOBRO JUTRO, 9.10 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 9.35 RISANKA, 9.45 KRATKI FILM EBU, 10.00 ENAJSTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE, 10.30 JASNO IN GLASNO, 11.30 TO BO MOJ POKLIC, 
12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 KREACIONISTI IN DARVINISTI, NEMŠ. DOK. ODD., 14.00 CELICA, DOKUMENTARNI FELJTON, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI 
– HIDAK, 15.45 DOKTOR PES, RIS., 16.00 RISANKA, 16.05 IZ POPOTNE TORBE: JEJMO ZDRAVO, 16.25 ČAROBNO DREVO: PAR, POLJS. OTR. NAN., 
17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 DESA MUCK: BOLNIŠNICA NA ROBU, 18.35 LOJZEK, RISANKA, 18.45 ZAKAJ?, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, 19.50 GLEDAMO NAPREJ, 19.55 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 25.09.1991, 1.00 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL 
PETEK, 25.09.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 11.45 TV PRODAJA, 12.15 GLASNIK, 12.40 UMETNI RAJ, 13.05 EVROPSKI MAGAZIN, 13.35 ČRNO BELI ČASI, 13.50 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 25.09.1991, 14.20 ŠPORT ŠPAS, 14.50 GLASBENI VEČER, 15.50 TV PRODAJA, 16.20 CIRCOM REGIONAL, 16.50 MINUTE ZA ..., 17.20 MOSTOVI -HIDAK, 17.55 V DOBRI DRUŽBI Z BLAŽEM, 
18.55 ZLATA ŠESTDESETA -NOSTALGIJA S SONJO GABERŠČEK, 20.00 PODALJŠANO ŽIVLJENJE, DAN. DOK. ODD., 21.00 KINGDOM, ANG. NAD., 
21.50 HUDDERSFIELD, SRBSKI FILM, 23.25 GANDŽA, AM. NAD., 23.50 FOLKEST KOPER - CAPODISTRIA 2008: AQUARAGIA DROM, 0.25 ZABAVNI INFOKANAL 
* * * 
SOBOTA, 26.09.2009, I. SPORED TVS 
6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.30 PRAVLJICE IZ MAVRICE: LUNA GRE NA POT; MIHEC IN MAJA, OTR. ODD.; NOTKOTI, LUTK. SER.; RIBIČ PEPE: LJUBLJANA, OTR. NAD., 9.15 ČLOVEK PELIKAN, FIN. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 
14.10 DAN V ŽIVLJENJU, KAN. FILM, 15.50 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 ZDRAVJE, 16.30 USODA, 16.35 NASVET, 
17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 ZAKAJ PA NE, 17.35 NA VRTU, 18.00 NAGRADNA IGRA, 18.05 Z DAMIJANOM, 18.35 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 ZLATI IZBOR SLOVENSKE POPEVKE ZA RDEČI KRIŽ, DOBRODELNI KONCERT, 
22.05 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.40 HRI-BAR, 23.45 V KOLESJU PRAVICE, ANG. NAD., 0.45 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 26.09.1991, 1.10 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL 
SOBOTA, 26.09.2009, II. SPORED TVS 
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 6.55 SKOZI ČAS, 7.05 TV PRODAJA, 7.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 26.09.1991, 8.05 POLEMIKA, 9.05 POSEBNA PONUDBA, 9.55 CIRCOM REGIONAL, 10.25 MINUTE ZA ..., 11.00 OB 150. OBLETNICI PRENOSA SEDEŽA ŠKOFIJE IZ SV. ANDRAŽA V MARIBOR, 
14.00 PODALJŠANO ŽIVLJENJE, DAN. DOK. ODD., 14.55 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 15.55 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: LIVERPOOL -HULL, 17.55 SV. PRVENSTVO V KOLESARSTVU, 18.55 RIVERDANCE, IRSKA DOK. ODD., 20.00 MESEČNICA, AM. FILM, 21.40 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.10 ALPE-DONAVA-JADRAN, 22.40 GOSPOD LEON, FR. TV FILM, 0.15 ŠTEVILKE, AM. NAD., 1.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * 
NEDELJA, 27.09.2009, I. SPORED TVS 
7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN.; COFKO COF, RIS. NAN.; MARČI HLAČEK, RIS. NAN., 9.50 ŠPORT ŠPAS, 10.20 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE: PO SLEDEH KELTOV IN RIMLJANOV, FR. DOK. NAN., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 
11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.30 PRVI IN DRUGI, 
15.00 NLP, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.50 GLEDAMO NAPREJ, 
19.55 SPET DOMA, 21.45 BOGDAN GROM, PORTRET UMETNIKA, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.10 KRAJ ZLOČINA, AVST. NAN., 0.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 27.09.1991, 1.10 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL 
NEDELJA, 27.09.2009, II. SPORED TVS 
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.00 TV PRODAJA, 8.30 SKOZI ČAS, 8.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 27.09.1991, 9.10 GLOBUS, 9.40 29. TEKMOVANJE SLOVENSKIH GODB, MARIBOR 2009 - KD PIHALNI ORKESTER SLOVENJ GRADEC, 10.30 PORTRET JANKA RAVNIKA, 10.50 TV PRODAJA, 11.20 MED VALOVI, 11.50 ALPE-DONAVA-JADRAN, 12.20 TURBULENCA, 13.10 TV PRODAJA, 15.00 MENDRISIO: SV. PRVENSTVO V KOLESARSTVU, 
17.45 NOGOMET, TEKMA PRVE LIGE: MARIBOR - RUDAR, 20.00 SANJSKA POTOVANJA: KANADA, ANG. DOK. SER., 20.50 RAZSODNOST IN RAHLOČUTNOST, ANG. NAD., 21.45 DEADWOOD, AM. NAD., 22.35 NA UTRIP SRCA: KOMORNE OPERE ŠTUDENTOV KOMPOZICIJE AKADEMIJE ZA GLASBO V LJUBLJANI, MATEJ WOLF: STONED STORY, 22.55 LJUBIMCA Z NILA, FR. FILM, 0.25 ZABAVNI INFOKANAL 
* * * 
PONEDELJEK, 28.09.2009, I. SPORED TVS 
6.30 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 SMRKCI, RIS., 9.35 ANIMALIJA, RIS., 10.00 JEJMO ZDRAVO, 10.20 ŠPORT ŠPAS, 10.55 ZGODOVINA SLOVENSKEGA LETALSTVA, 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 IZJEMNE ŽIVALI, ANG. SER., 13.40 PODELITEV NAGRAD BET, V SPOMIN MICHAELU JACKSONU, 
15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 TRNOVO ROBIDOVJE: ZIMSKA ZGODBA, LUTK. NAN., 16.10 KAKO PASEŠ LENOBO, LUTK. NAN., 16.25 MIHEC IN MAJA: BIBERBAV, OTR. SER., 16.30 RIBIČ PEPE: S ČRKO L PO LJUBLJANI, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RIS., 18.45 TONI IN BONI, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TARČA, 21.10 UMAZANI PLES, AM. NAD., 21.35 NA LEPŠE, 
22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 OPUS, 23.35 GLASBENI 

Naslov uredništva: 
RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
H-9970 Monošter, 
ter Javnega sklada za narodne in etnične
Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
manjšine na Madžarskem.
tel.: 94/380-767; 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600
e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale 
ISSN 1218-7062
ČASOPIS
države 52 EUR ali 52 USD.
Tisk: 

 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 
TISKARNA KLAR d.o.o. 
Številka bančnega računa: HU15 1174 
Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 
7068 2000 1357,
Glavna in odgovorna urednica Slovenija 
SWIFT koda: OTPVHUHB 
Marijana Sukič 

VEČER, 1.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 28.09.1991, 1.45 DNEVNIK, 
2.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.50 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 28.09.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 10.25 TV PRODAJA, 10.55 SOBOTNO POPOLDNE, 13.05 TV PRODAJA, 13.35 29. TEKMOVANJE SLOVENSKIH GODB, MARIBOR 2009 -KD PIHALNI ORKESTER SLOVENJ GRADEC, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 14.50 POSEBNA PONUDBA, 15.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 28.09.1991, 15.35 OSMI DAN, 16.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 16.50 PRVI IN DRUGI, 17.20 RELI VELENJE, REPORTAŽA, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: PEČAR, 18.00 POLLY ADLER, AVSTR. NAD., 18.45 DERREN BROWN, MISELNI TRIKI, 19.00 ZDRAVJE, USODA, ALTERNATIVA, 20.00 NATIONAL GEOGRAPHIC, DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 POZDRAV AFRIKI!, 
22.30 KNJIGA MENE BRIGA, 22.50 PODMORNICA, NEMŠ. FILM, 1.10 
NATIONAL GEOGRAPHIC, DOK. SER.,2.05 INFOKANAL * * * 
TOREK, 29.09.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 DESETNICA, PREDSTAVA LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA JOŽE PENGOV, 9.45 KAKO PASEŠ LENOBO, LUTK. NAN., 10.00 S ČRKO L PO LJUBLJANI, OTR. NAD., 10.25 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.00 NATIONAL GEOGRAPHIC, DOK. SER., 11.55 BOGDAN GROM, PORTRET UMETNIKA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 OPUS, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.10 NOTKOTI: TEKMOVANJE, LUTK. SER., 16.30 PO SLEDEH KELTOV IN RIMLJANOV, FR. DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ZA DLAN VELIKI OTROCI, DOK. ODD., 18.00 ZGNZ 
-BIG FATHER/2, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FLETNI GAJI, RIS., 18.45 VELIKA SESTRA IN MALI BRATEC, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 
19.55 PIRAMIDA, 21.00 MEDNARODNA OBZORJA: IRSKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 ZGODBA O INDIJI, ANG. DOK. SER., 0.00 PRAVA IDEJA!, POSLOVNA ODDAJA, 0.25 ZA DLAN VELIKI OTROCI, DOK. ODD., 0.50 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 29.09.1991, 1.15 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL 
TOREK, 29.09.2009, II. SPORED TVS 
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.40 TV PRODAJA, 8.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 8.40 CITY FOLK, 9.10 NLP, 12.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 13.10 NA LEPŠE, 13.40 BLEŠČICA, 14.10 STUDIO CITY, 15.05 PRISLUHNIMO TIŠINI, 15.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 29.09.1991, 16.00 POZDRAV AFRIKI!, 16.30 TV PRODAJA, 17.00 GLASNIK, 
17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 V DOBRI DRUŽBI S SMILJANOM, 19.00 VEČERNI GOST: MILAN RESNIK, 20.00 MUZIKAJETO: BLUES, 20.30 GLOBUS, 21.00 PRAVA IDEJA!, 21.30 DEDIŠČINA EVROPE: IZGNANSTVO, DOK. FILM, 23.30 DOKTOR ŽIVAGO, RUS. NAD., 0.20 DERREN BROWN, MISELNI TRIKI, 0.35 ZABAVNI INFOKANAL 
* * * 

SREDA, 30.09.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 MARČI HLAČEK, RIS., 9.35 TRNOVO ROBIDOVJE: ZIMSKA ZGODBA, LUTK. NAN., 10.00 NOTKOTI: TEKMOVANJE, LUTK. SER., 10.20 SLOVENSKI VODNI KROG: SAVINJA, 10.45 ZGNZ - BIG FATHER/2, 11.10 KNJIGA MENE BRIGA, 11.30 ZA DLAN VELIKI OTROCI, DOK. ODD., 12.00 MEDNARODNA OBZORJA: IRSKA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TARČA, 14.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 FERDI, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM: VZDUŠJE PRVEGA MAJA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 
18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ROBOTKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 VSE NJEGOVE ŽENSKE, AM. FILM, 22.10 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.20 OMIZJE, 0.35 TURBULENCA, 1.25 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 30.09.1991, 1.50 DNEVNIK, 2.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.50 INFOKANAL 
SREDA, 30.09.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 11.45 TV PRODAJA, 12.15 SPET DOMA, 14.00 HRI-BAR, 
15.00 PRAVA IDEJA!, 15.25 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 30.09.1991, 
15.55 
NA UTRIP SRCA: KOMORNE OPERE ŠTUDENTOV KOMPOZICIJE AKADEMIJE ZA GLASBO V LJUBLJANI, MATEJ WOLF: STONED STORY, 

16.15 
TV PRODAJA, 16.45 MOZAIK, 17.10 MOSTOVI - HIDAK, 17.40 ČRNO BELI ČASI, 18.00 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. NAD., 18.50 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 19.05 NA VRTU, 19.30 Z DAMIJANOM, 20.00 ROK GOLOB, FIRM SOUNDATION IN BIG BAND RTV SLOVENIJA, 21.25 PRED SONČNIM VZHODOM, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA LJUBLJANA, 23.20 SLOVENSKA JAZZ SCENA: KRISTINA OBERŽAN IN TRIO GROOVEYARD, 


0.10 ZABAVNI INFOKANAL
 * * * 

ČETRTEK, 01.10.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NILS HOLGERSON, RIS., 9.35 POD KLOBUKOM: VZDUŠJE PRVEGA MAJA, 10.15 BERLIN, BERLIN: ZRCALCE, ZRCALCE, NEMŠ. NAN., 10.45 TURBULENCA, 
11.35 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, 13.50 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 
15.45 ANIMALIJA, RIS., 16.05 KRATKI DOKUMENTARNI FILM EBU, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 
17.30 
DOLGCAJT, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 SIMFONORIJE, RIS., 

18.45
 PUJSA PEPA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 21.00 DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 


23.00 OSMI DAN, 23.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 01.10.1991, 0.00 DNEVNIK, 0.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.00 INFOKANAL 
ČETRTEK, 01.10.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 11.30 TV PRODAJA, 12.00 GLOBUS, 12.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 01.10.1991, 12.55 SANJSKA POTOVANJA: KANADA, ANG. DOK. SER., 13.45 IZJEMNE ŽIVALI, ANG. SER., 14.10 NA LEPŠE, 14.40 SLOVENSKA JAZZ SCENA: KRISTINA OBERŽAN IN TRIO GROOVEYARD, 
15.30 
TV PRODAJA,, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 MELODIJE V PARKU ČASA: OB 100-LETNICI BOLNIŠNICE VALDOLTRA, DOK. FILM, 

16.45 
SPOMINI, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: ZIDAR, 18.00 ŽELITE, MILORD?, ANG. HUM. NAD., 18.55 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA FINK -INZKO, 20.00 ŠPORT, 21.40 LJUBICE, ANG. NAD., 22.30 TRI ŽENSKE NEKEGA POLETNEGA VEČERA, FR. NAD., 0.10 ZABAVNI INFOKANAL 


Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada 
Žaba 






Grouzdje 

Na Goričkom se zadnja lejta dosta grauzdja pripauva. Nej več samo domanje na lugašaj, kak je inda šega bila. Vse več pa več je gé trstov, na steri se zori tisto bole fino grauzdje. Depa lidgé več kak piti ne morejo pa tak se zgodi takše tö, ka grauzdje pa vino više odi. Bečke so eške pune, grauzdja pa geste vse več pa vse več. Tau je grato takši problem, ka so od njega v Goričkoj stranki poštenja tö gučali. »Ja, če stoj mora za tau brigo meti, je tau gé naša stranka,« je začno v Žabinom parlamenti svoj guč Brnčkov Gustek. »Depa več kak piti ne moremo,« se je vcejlak žalosten zglaso Prejšani. »Tau nikak nej! Vej pa gučijo, ka smo že skur pidjanci, mi pa smo Gorička stranka poštenja, ka nej!?« se je gor proso Grabašov. Pa so brodili tadale, kak naj bečke prazne ostanejo, ka je leko z nauvim vinom napunijo. Brodili so pa li brodili, depa nika so nej zbrodili. Zatoga volo so nut v krčmo odišli pa si tam pripovejdali vse drugo, samo nej od politike. Dugo so sedeli, se šalili, tak malo pili pa se znauva šalili. Tak bi ostanolo tö, če bi nej prišo v krčmou od Žabe mouž Djoni, brž za njim pa oba Popina, mauž pa žena. Žaba je Djonini kafej sküjala, Popiniva pa sta dobila pred sebe vsikši svojo pivo. Tak nagnauk je Brnčkov Gustek vedo, kak trbej rejšiti problem s punimi bečkami. Ranč je nej odišo tavö na Žabin parlament, nut v krčmej je začno zapovejdati pa tumačiti. »Ti, Djoni pa vüva, mouž pa žena Popina ste krivi, ka so naše goričke bečke tak pune. Na, nej samo vi trgé. Vsi tisti, ka vina ne pidjete, ste krivi, ka se z našim vinom tak godi, kak se godi. Vino trbej piti, nej pa pivo, kafej, tej pa takše pijače!« ji je na red gemau. Djoni je škeu prajti, ka un alkohola sploj ne pidje. Popina sta tö škela nika prajti, depa eden je nej do rejči prišo. Krčma je skur prazna ostanola, ka je Žabin parlament tam venej že začno z delom. »Kak prvo, naprej trbej prinesti regulo, ka je nej sloboudno drugo piti kak pa samo naše domanje vino. Leko je z lugaša ali pa z goric. Naj se kcuj napiše, ka se za tau gor gemlé Gorička stranka poštenja. Naj se vidi pa čüje, ka mi, samo mi brigo pa skrb mamo za naše bečke pa grauzdje, stero se zori,« je zapovedo Brnčkov Gustek. »Pa tadale mo takšo regulo razglasili za cejlo Slovenijo. Naj se vej, kak se brigamo za naše vino pa naše grouzdje. Žaba, prinesi dva litra vina pa vsikšomi tam nut tö vino toči, naj se več ne vidi eden kafej pa edno pivo v toj krčmej!« je grato Prejšani Tinek že skur kak kakši Tito. Žaba je že skur zapejrala krčmou, gda je parlament raznok odišo. Brnčkov, Prejšani pa Grabašov pa so se odpelali v Šalovce k Rudini. Tam v krčmej je vsikši naskrivaj spiu dvej pivi. »Vej pa vino doma mam. Pa dun si nemo tisto pijačo kipüvo, ka je gé doma vcejlak šenki,« si je zdejno Grabašov. »Depa drugi mujs morajo vino piti!« »Pa grauzdje gesti!« je zapovedo Brnčkov Gustek s punimi lampami šunke. 
Miki 


Iščemo djaboke, 
stare sorte 

Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci bo oktobra pripravilo razstavo iz djabok stare sorte. Za volo tauga iščemo vse fele stare sorte djabok, ka se ešče v Porabji pa na Goričkom najdejo. Nej bi trbelo dosta, štiri, pet z edne sorte. Če bi znali prajti ménje djabok tö, tau bi bilau najbaukše. Razstava baude v Andovci pri porabski domačiji, si go vsakši leko pogledne, koga zanima. Tau bi prvi stopaj bijo, ka bi obranili stare sorte, zato ka s te djablani bi sprtolejt cepič vzeli. Te cepiči se po tistim v edno divjo podlago vcepijo, pa se posadi eden mali travniški sadovnjak. Tak mislimo, ka te stare sorte so več vrejdne od tauga, ka bi samo tak preminaule. Pri tejm bi prosili vašo pomauč. Če vi ali saused ma taše djaboke, te nam valas dajte ali me pozovite na telefonsko številko: 06-20255-7895, če pa iz Slovenije zovete, te: 0036-20-255-7895. Hvala za vašo pomauč. 
Karči Holec predsednik drüštva