Novo mesto, M. februarja 1*05
CENA 10 DIN
Stev. S
Leto 6
Lastniki in izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje ln Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Uredništvo In uprava: Novo me-■to, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva ln uprave 127. — Tekoči račun prt Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din, — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani
Dolenisk* liri
Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in N
Trebnje kot sedež bodoče komune ima lepe pogoje
za uspeh
~:tq
OD TEDNA DO TEDNA
Minulo soboto sta se na »Galebu«, ko je le-ta plul skozi Sueški prekop, sestala predsednik Tito in egiptovski ministrski predsednik Naser. Političnih razgovorov so se udeležili tudi najbližji sodelavci predsednika Tita in ministrskega predsednika Naserja. V poročilu, objavljenem po razgovorih, je bilo poudarjeno, da je »sestanek dal priložnost za prijateljsko in vsestransko izmenjavo gledišč tako o mednarodnih problemih splošnega pomena, kakor tudi o vprašanjih, ki se tičejo neposredno obeh dežel«.
V poročilu je bilo tudi naglašeno, da je predsednik Ga-mal Abdel Naser, ki razen poslov predsednika vlade vrši tudi dolžnost predsednika republike in Revolucionarnega sveta, povabil predsednika Tita, naj obišče Egipt. Povabilo je bilo rade volje sprejeto in predsednik republike bo uradno obiskal Egipt letošnjo jesen.
V Kairu je vzbudila splošno odobravanje pobuda vodilnih egiptovskih državnikov, da bi po uspešni misiji miru v obeh azijskih deželah Indiji ln Burmi med vožnjo predsednikove eskadre pozdravili Tita in navezali neposredne stike z vodilnimi jugoslovanskimi politiki. Egipt je s tem izpričal, da globoko ceni plodna prizadevanja Jugoslavije za ohranitev in utrditev svetovnega miru, za enakopravno sodelovanje med narodi ln neodvisnost.
Po strmoglavljenju Faruka ln monarhije julija 1952 je Egipt pod vodstvom Revolucionarnega sveta ubral pot neodvisne politike in boja proti zaostalosti, dediščini preteklosti. Značilna je izjava, ki jo je dal pred dnevi neki ugledni egiptovski diplomat v Beogradu: »Žrtvovali smo mnogo vabljivih ponudb od zunaj, da bi ohranili svojo neodvisnost.«
Rešiti deželo Iz zaostalosti je težavna in zamotana naloga, ki si jo je zadala Naserjeva vlada Egipt meri okrog milijon kvadratnih kilometrov, toda samo 35.000 kvadratnih kilometrov je naseljenih in plodnih.
V zadnjih 35 letih se je površina obdelane zemlje povečala za pičlih 6"«, število prebivalstva pa je nasprotno naraslo od 14 milijonov kar na 24 milijonov. Zato so morali poiskati sredstva, da bi pridobili novo orno zemljo. Razen tega pod Farukom poldrug milijon kme-tov-felahov sploh ni imelo svoje zemlje, temveč so v silni bedi obdelovali veleposestniška polja. Novi režim je proti odškodnini odvzel veleposestnikom okrog en milijon fedanov (en fedan je 4.200 nv) zemlje ter jih je razdelil kmetovalcem brez zemlje s pogojem, da se vključijo v kmetijske zadruge.
Naserjeva vlada je pred letom dni sprejela obširen petletni načrt gospodarskega razvoja. Z načrtom je predviđena postopna industrializacija ln povečanje plodne zemlje z namakalnimi deli. Pričakujejo, da bodo v' prihodnjih desetih letih z namakanjem neplodnih ledin dobili So devet milijonov fedanov plodne zemlje.
Takšni SJrokopoteznl načrti vzbujajo spoštovanje, zlasti če upoštevamo, da gre za deželo, v kateri je še 93*/i prebivalcev nepismenih.
Na zunanjepolitičnem področju je Naserjeva vlada oktobra lani dosegla pomemben uspeh, ki bo znatno prispeval k utrditvi neodvisnosti dežele, za čemer Egipt zdaj teži. Velika Britanija je namreč 19. oktobra podpisala sporazum in se z njim zavezala, da bo do konca 1P5«. leta 80.000 britanskih vojakov ponlopno zapustilo Sueški prekop in prepustilo nadzorstvo nad obalo tega prekopa egiptovskim vojakom.
Takšen Je sodobni Egipt, katerega najuglednejši predstavniki so se razgovarjall s predsednikom Titom na »Galebu« ln
V političnih razgovorih utrdili prijateljstvo med obema neodvisnima deželama, od katerih je ena, Jugoslavija, na evropskem, druga, Eftipt. pa na afriškem kontinentu.
Tako naravnega središča za sedež komune ne bo imela v novomeškem okraju nobena druga komuna kot, ravno trebanjska. Trebnje je važno prometno središče in tudi po svoji legi je nekako v sredini bodoče komune, ki jo bodo sestavljale — po dosedanjih predlogih — občine Mirna, Trebnje, Velika Loka in Dobrnič.
Čeprav je Trebnje še danes samo vas, je postalo v zadnjih letih gospodarsko, politično in i kulturno središče širše okolice, j K temu je pripomoglo prometno križišče, ki je nastalo po zgraditvi   proge   Ljubljana — Novo ! mesto in Trebnje — Šentjanž — j Sevnica. Nova avtomobilska ce-i sta, ki bo šla v neposredni bli-j zini naselja (med progo in gra-I dom ob Temenici), bo Trebnje v prometnem oziru še bolj povezala in mu dala še večji pomen, s tem pa tudi možnost hitrejšega razvoja.
Res pa je Trebnje s svojo okolico izrazito kmečki predel. Tudi bodoča komuna bo v začetku imela izrazito kmetijsko obeležje, saj razen dveh manjših industrijskih obratov na Mirni, v začetku ne bo imela druge industrije. Zato bo glavna naloga bodočega ljudskega odbora komune in njegovih organov pospeševanje in dviganje kmetijstva, obenem pa bo treba misliti tudi na razvoj močnejše
ših obrtnih delavnic, ki pa do sedaj niso pokazale vidnejšega uspeha. Primer mehanične delavnice, ki ima že kake tri mesece samo napisno tablo, pa nič drugega, je zgovoren dokaz, da odgovorni v Trebnjem niso dovolj skrbeli za taka mala podjetja, brez katerih pa ni velikih.
To, kar do sedaj za vidnejši gospodarski napredek Trebnjega iz enih ali drugih upravičenih in neupravičenih razlogov ni bilo storjeno, je treba storiti v bodoče. To zahtevajo skupni gospodarski razlogi in pa vloga Trebnjega, ki jo bo imelo kot važno prometno središče in sedež komune. Izgledi za tak razvoj Trebnjega so dobri, pripravljajo pa se tudi obširni načrti, ki jih bo treba v bližnji bodočnosti uresničiti.
Prva pomembna pridobitev Trebnjega bo voda, ki jo bo dobilo iz vodovoda Stična—Trebnje—Dobrnič. Ce bo gradnja tega vodovoda napredovala s takim elanom kot do sedaj, bo Trebnje imelo vodo že to leto. Drugo izredno pereče vprašanje Trebnjega in okolice je šola. 15 razredov osnovne šole in nižje gimnazije se sedaj stiska v stari, skrajno neprimerni šolski stavbi in še nekaterih drugih prostorih, raztresenih po vsem Trebnjem. Pa še to staro šolsko stavbo bo vzela nova cesta, oz. priključek. Za njo res ne bo nihče jokal, toda potrebno je prej
Pogled na Trebnje
obrti In Industrije. Ce za gradnjo industrije na tem sektorju dosedaj ni bilo možnosti, je pa očito, da se je za nastanek in razvoj primernih obrtnih delavnic in obratov dosedaj na tem sektorju mnogo premalo storilo. V Trebnjem je res nekaj manj-
zgraditl drugo, ker sicer bodo otroci morali ostati kar doma. Za novo moderno šolo, pravzaprav za šolski kombinat, ki bo imel skupno pet stavb, se pripravljajo načrti. Letos bodo pričeli tudi s pripravo gradiva, pričetek gradnje pa je odvisen
Tečaji Zveze zadružnic v Črnomlju
od kreditov, ki so potrebni za
gradnjo.
Trebnje tudi nujno potrebuje kanalizacijo in pa primerno kopališče. Za oboje se načrti pripravljajo, vendar bi morali z njimi hiteti, ker jih je treba vskladiti z načrtom gradnje ceste in regulacije Temenice, ki bo izvedena skupno z gradnjo nove ceste. Za pripravo načrtov in drugih pripravljalnih del obstaja poseben gradbeni odbor pri občinskem ljudskem odboru, ki ima polne roke dela.
V načrtu industrializacije Dolenjske je tudi Trebnje. V prihodnjih letih bo zgrajena v Trebnjem manjša tovarna, ki bo črpala surovine v neposredni bližini Trebnjega. Ta bo imela za posveševanje kmetijske proizvodnje v tem delu m po vsej Dolenjski velik pomen, obenem pa bo dala zaposlitev višku delovne sile na tem sektorju. Pravkar je bila tudi zaključena preiskava gline pri opekarni v Račjem selu, ki je dala odlične rezultate. Glina je izredno dobra in dovolj je je. Ker je potreba po opeki velika, bo potrebno to opekarno modernizirati, kajti sedanji stari ročni način izdelave opeke je predrag. Prvo kar je treba zgraditi pri tej opekarni, je krožna peč.
Trebnje kot. prometno, politično, gospodarsko in kulturno središče tega predela ima lepe pogoje za razvoj, treba pa je te pogoje vskladati z možnostmi in potrebami skupnosti, upoštevajoč pri tem še pomen sedeža bodoče komune.
Pred desetimi leti — borci in aktivisti in mladina, vse je sodelovalo pri zadnjih naporih za osvoboditev domovine. — Na sliki: pionirji in pionirke na mitingu na Vinici 2. febr. 1945
Aerohlub Novo mesto se pripravlja za proslavo 13. obletnice letalstva
Letos 12. maja, na praznik našega letalstva, bomo razen spominov na prve partizanske polete herojev Franja Kluza lin Rudija Čajevca proslavili še neko drugo, zelo važno obletnico — enajstletnico dneva, ko so se na naših letališčih pojavile prve borbene letalske enote.
Ta dan pred enajstimi leti
Vida Tomšič
Kakor vsako leto je tudi letošnjo zimo Zveza zadružnic organizirala izobraževalno delo za nase žene. Tako so bili v Črnomlju od 25. novembra 1954 do 1. februarja letos štirje tečaji: pletiljski, krojni, šivilski, kmetijsko-gospodinjski. Udeležba je bila tudi tokrat prav dobra, zlasti če upoštevamo, da so tečaje obiskovale predvsem dekleta iz podeželja.
Tečaj za pletenje je obiskovalo 50 žena, ki so se pod strokovnim vodstvom tov. Berce-tove naučile plesti najrazličnejše lepe stvari za naše malčke in odrasle. Krojni In šivilski tečaj je vodila tov. Grahkova, tečajnic pa je bilo 60 do 65.
Ker je lovsko združenje v Črnomlju dalo v uporabo primerne prostore, smo lahko organizirali kmetijsko-gospodinj-ski tečaj. Obiskovalo ga je 15 kmečkih deklet iz okolice Črnomlja. Vsak teden sta bili po dve strokovni predavanji o kmetijstvu ln živinoreji, s posebnim ozirom na praktično uporabo pridobljenega znanja pri gospodinjskem poslu.
Vsi tečaji so zelo uspeli in bodo nedvomno našim ženam veliko koristili. Vendar ni namen Zveze zadružnic, da bi organizirala samo tovrstne tečaje, temveč se bo treba resno lotiti nadrobnega izobraževanja žena v kmetijstvu, zlasti pa dvig in pospeševanje drobnih panog gospodarstva, s katerim imajo prav gospodinje največ opraviti (perutnlnarstvo, prašičjereja, mlekarstvo, zelenjadarstvo ln podobno).
Važna naloga kmečke žene je
gojitev zelenjave, ne samo za lastno uporabo, ampak tudi za široko potrošnjo. Trgovine v-Črnomlju, ki prodajajo zelenjavo, jo naročajo iz oddaljenih krajev, kar zelenjavo seveda znatno podraži. Naše žene bi jo lahko na veliko gojile doma in z njo lepo zaslužile.
Belokranjske žene si želijo izobrazbe, zato se tako rade udeležujejo tečajev in raznih strokovnih predavanj. Dobro se zavedajo, da je strokovna izobrazba tisti temelj, na katerem se lahko dvigne in uspejo razvija kmetijstvo Bele krajine. V teh željah je treba naše žene čimbolj podpret^ plasti pa poskrbeti, da bo Beta krajina dobila dob«»r kader kmetijskih strokovnjakov, ki jih že vedno zelo primanjkuje.
C L.
Da je organizacijski sekretar CK ZKS in ljudski poslanec tovarišica 1 idV^omšičeva priljubljena pri ^someščanih, je ponovno pokazal njen obisk 2. februarja zvečer, ko je imela v Novem mestu predavanje. V poljudnih, vsem razurrdjivih besedah je med predavanjem lepo raztolmači-la razne svetovne rxđit&6ne probleme in v zvezi g tem zunanjo politiko naše države. Obširno je govorila o delu IX. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov, katerega se je udeležila kot član naše delegacije. Zlasti je razložila ipomen odkritja atomske energije in nakazala obe skranji možnosti pri uporabi te do sedaj neslutene sile, ki lahko uporabljena v vojne namene uniči svet, uporabljena za miroljubne namene pa lahko prinese človeštvu veliko blaginjo. Izrazila je prepričanje, da bo z oziram na resolucijo Generalne skupščine OZN, ki predvideva sklicanje konference o izkoriščanju atomske energije v miroljubne namene, vendarle na koncu zmagala trezna razsodnost pri uporabi te sile. zlasti še zato, ker se je razmerje sil v svetu i močno izenačilo.
J Tolikšne udeležbe na preda-l vanju v Novem mestu že zle-
pa ni bilo. saj vsi, ki so želeli poslušati tovarišico Tomšičevo, niti v dvorano niso mogli, mnj^i pa so ver- čas ?U\)l Oh
Proslavili so 10-letnico sindikatov
Spored občinskega praznika Črnomlja
19. februarja praznuje mestna občina Črnomelj občinski praznik. V proslavo oraznika bodo te-le prireditve:
13. februarja — namizno teniško prvenstvo Bele krajine (v telovadnici);
od 13. do 21. februarja — Individualno prvenstvo Dolenjske V šaliu za leto 1955;
IS. februarja zvečer Akademija v Prosvetnem domu;
19. februarja ob 6. url zjutraj budnica; ob 9. uri svečana seja LO MO Črnomelj, ob 10. url zborovanje in odkritje spominske plošče I .njzetu Fabjanu UM tr»:u v Črnomlju; ob 12. uri odkritju spominske plošče padlim borcem v Petrovi vasi, ob 11. uri pokulul odbojkarski turnir v gimnazijski telovadnici.
Člani sindikata v Kočevju so proslavili 10. obletnico obstoja delavske organizacije — sindikata z uspelo akademijo v Seškovem domu. Na akademiji so  sodelovala  delavska pro-
Gasilci v Sodražici so položili obračun
Pred kratkim je bil letni občni zbor prostovoljnega gasilskega društva Sodražica. ki je bil prav dobro pripravljen in tudi udeležba na njem je bila polnoštevilna. Po himni, ki jo je zaigrala domača godba, je upravni odbor društva podal izčrpno poročilo o delu društva v preteklem letu. V razpravi so Člani društva kot tudi zastopnik okrajne gasilske zveze izrekli priznanje za uspešno delo- K besedi se je oglasil najstarejši gasilec v Sodražjci 80 letni Oberstarjev oče, ki je posebej pohvalil mlade gasilce, želeč jim še oblo uspeha pri krepitvi gasilske organizacije. Posebne pohvale je bila deležna tudi ženska ekipa. Na koncu je bil sprejet sklep, da društvo letos razvije svoj prapor in popravi gasilcu dom, M. C.
svetna društva Svoboda — Rudnik in Svoboda — mesto s pestrim sporedom. Proslave se je udeležilo veliko število ljudi. Praznik obstoja 10. obletnice sindikalne organizacije so prav tako lepo proslavili v Ribnici z uspelo akademijo v Mladinskem domu. Na akademiji je imel tajnik OSS Muhič Vinko referat o pomenu, vlogi in nalogah sindikalne organizacije v novi Jugoslaviji, pevsko društvo Partizana in gasilska godba na pihala pa sta sodelovala s pevskimi točkami. Akademija je bila dobro obiskana. Tako se tudi člani sindikalnih organizacij v največjih dveh krajih Kočevske proslavili pomembno obletnico — 10. obletnico ustanovitve sindikalne organizacij™ O. K.
začetku in zaključku predavanja so navzoči izrazili predavateljici toplo priznanje in zahvalo. S tem so tudi izrazih željo, da bi tovarišica Vida Tomšič še prišla med nje.
je izrednega zgodovinskega pomena za razvoj našega letalstva. Proslavljanje te obletnice pa bo imelo še vse širši pomen.
Naše letalstvo se je namreč v zadnjih enajstih letih izredno razvilo in, kar je posebno važno doseglo je izreden napredek in izpopolnjevanje v najmodernejša reakcijski letalski tehniki.
Ta kvalitetna sprememba nam omogoča, da na področju, kjer je sodobni razvoj vojnih in tehničnih sredstev najhitrejši, postopoma in odločno premagujemo zaostalost in da se naše letalske sile izgrajujejo v skladu s potrebami sodobne obrambe in drugih zahtev, ki se poslavljajo letalstvu.
Mnoge naše letalske enote i danes letijo z brzinami, ki so v marsičem veliko večje kot pred nekaj leti, imajo pa tudi večjo udarno moč, povečane maneverske sposobnosti in druge ugodnejše pogoje, kakor so jih imele pred nekaj leti, pa tudi med osvobodilno vojno.
Po rezultatih, ki jih je doseglo, po popolnosti, s katero si je osvojilo najmodernejšo vojno tehniko, po notranji organizaciji in po drugih, že poprej znanih kvalitetah, naše letalstvo danes res kaže podobo sodobnega preciznega mehanizma, takega mehanizma, ki edino omogoča učinkovito uporabo sodobnih letalskih sredstev.
V primerjavi 6 slabo o-premljenimi lovskimi in ju-riškimi eskadrilami ob koncu vojne, je naše letalstvo silno napredovalo in razpolaga
Politična beležka iz vasi
Kako naj začnem z uvodom? No pa naj bo enkrat članek brez uvodne besede. Politično življenje v naših krajih. Saj imamo Socialistično zvezo, zadnji sestanek, udeležilo se ga je samo tretjina članov, je bil enkrat junija lani. Zveza borcev še nekoliko živi, mladinska organizacija je odšla v ilegalo, menda so še najbolj delavni gasilci, če drugače ne, jih vidimo v uniformah vsaj na veselicah in pogrebih. Najbolj delavni so lovci, ti pa tako ne spadajo sem. Kaj pa vendar delate pri vas po politični liniji, da je tako mrtvilo? Hm! Živimo iz dneva v dan, politično smo pa menda ja dovolj podkovani, saj je bilo v letih po osvoboditvi toliko raznih sestankov, da smo si na tepli politične učenosti za 20 let naprej. Sedaj pa to učenost lepo prebavljamo, malo pokritiziramo čez davke, draginjo in druge take težave, ki nas tarejo, :n lepo v miru živimo. To je prava svoboda, ko nas nihče več ne sili — pojdi na ta in ta sestanek, ker si član naše organizacije moraš storiti to in to.
Javno novoletno nagradno žrebanje »Dol. lista«
bo v soboto, 19. februarja ob 10. uri dop. v Novem mestu v Rdečem kotičku na 0L0. Vse naročnike vabimo k udeležbi!
Morda sem te gornje ugotovitve povedal preveč po domače in preveč v črni luči, toda v glavnem je tako v naših vaseh pod Travno goro. Da je največja krivda za precejšnje mrtvilo nedelavnost odborov organizacij, ni treba posebej zapisati. Sestanki so potrebni, samo ti sestanki naj ne bodo aktivistični, učeni, potem se jih bodo naši kmečki ljudje gotovo udeležili. Bil sem na nekem roditeljskem sestanku. Ljudje so poslušali poljudno predavanje učiteljic z odprtimi usti in jih na kraju povabili: Se pridite med nas, radi VB« bomo poslušali. Nove oblike demokratičnega življenja pri nas zahtevajo tudi, če se tako izrazim, novo obliko sestankov» ne s težkimi razpravami, ki jih ljudje ne razumejo. Poleg tega je na vasi še polno drobnih vprašanj, predvsem v vaseh, ki so bile med zadnjo vojno požgane po okupatorju. Vsi tisti, ki menijo, da se sedaj lahko živi brez aktivnega posega političnih organizacij v dogajanje na vasi in da naj to delo opravi zadruga, seveda samo po strokovni in, če dodamo še, po gospodarski plati, so v zmoti ali pa naši sovražniki.
Naj zaključim: te vrstice nisem napisal ža recept, kaj naj se dela v bodoče, ampak zato, da opozorim, da tako kakor je sedaj ni pravilno in da ne smemo zaostajati za duhorrfr časa. Državljan
sedaj s številnimi strokovnimi letalskimi, tehničnimi in vo-dečimi kadri visoke kvalitete.
Ta novi, kvalitetni razvoj našega letalstva je vsekakor ugodno vplival tudi na našo Letalsko zvezo in ji odprl nove možnosti, postavil pa pred njo številne nove naloge, tako na polju organizacijsko* propagandne dejavnosti, kot glede reševanja materialno tehničnih problemov.
Po drugi strani pa nam široka osnova nase letalske organizacije, njen značaj in oblika letalske dejavnosti dajejo velike možnosti zaakitiv*-no vključevanje ljubiteljev letalstva, ki se s svojimi sposobnostmi želijo razviti v tej smeri.
\ se to nam jasno priča, da bomo morali v svojem nadaljnjem delu storiti še vse več za razširitev aeroklubov.
Glavni faktor, ki nam bo omogočil, da od aeroklubov naredimo močan center letalskega življenja, je pravilno gledanje organov ljudske oblasti, komun, množičnih poli* ličnih organizacij in podjetij na naše težave, pri katerih nas morajo podpreti.
Mi pa si moraimo prizadevati, da v naših organizacijah vzgojimo množico novih letalcev, tako na polju znanstvenega dela kot za praktično dejavnost, pa bodi to v smislu športne aktivnosti ali pa na katerem drugem področju, ki pomaga nadaljnjem^ razvoju naše organizacije in* letalstvu v celoti. * Nikica
Lepo Prešernova proslavo v Novem mestu
V počastitev Prešernovega dneva je bila v Novem mestu na predvečer pesnikove smrti pomenljiva in uspela prireditev Ljudske univerze in KD Dušan Jereb.
Prof. Karel Bačer je v svojem govoru poudaril veličino Prešernove umetnosti in njen pomen za naše narodno življenje, zlasti v času osvobodilne borbe, glavni del govora je pa bil posvečen Prešernovim stikom z Dolenjsko in njegovim poznanjem takratnih razmer na Dolenjskem, kar je zlasti očitno v znanem dvostihu, ki ga je Prešeren napisal prijatelju Lašanu, ko je ta odhajal v Novo mesto. Prof. Bačar je s tehtnimi dokazi izluščil, kot kaže, dokončni pravi pomen tega dvostiha in pokazal, kako je veliki pesnik poznal tudi našo družbeno problematiko.
V drugem delu proslave J« nastopil moški pevski zbor KD Dušan Jereb s tremi pesmimi in z dvemi solo točkami tenorista Skoka. Orkester istega društva pa je zaigral tri orkestralne skladbe. Dvorano prosvetnega doma so fNovomeščani napolnili dO zadnjega kotička.
VREME
za čas od 12. do 20. februarja.
V drugi polovici tekočega tedna enkrat ali dvakrat padavine z ohladitvijo, sneg do nižin. Pozneje suho. oziroma jasno in razmeroma hladno vreme ■ mrazom ponoči. V drugI polovici prihodnega tedna poslabšanj«, nagnenje k padavinam in topleje.
hran S
DOLENJSKI LIST
\
i-V
Stev. I
Rast in uspehi gradbenega
Po številu zaposlenih delavcev je splošno gradbeno podjetje v Črnomlju največje podjetje v okraju. Lani je ob sezoni zaposlovalo okoli 580 delavcev in večino teh je spričo ugodne zime obdržalo tudi pozimi. Samo pri gradnji vodovodov je imelo lani zaposlenih 280 delavcev. Svoja gmdilišča ima podjetje raztresena po vsem okraju od Starega trga do Suhorja pri Metliki in okolici. Proizvodna vrednost podjetja lani znala okoli 130 milijonov din.
Kot ostalim podjetjem ali že bolj je bila razvojna pot gradbenega podjetja zelo tr-njevaintudi še danes ni gladka. Navzlic temu je napravilo zlasti v zadnjih dveh letih Ogromen razmah in s svojo dejavnostjo rešuje pereče probleme gradbeništva v Beli krajini. Spričo velikih gradbenih nalog za kulturni in gospodarski dvig Bele krajine res ni kos vsein nalogam, ker presegajo njegove zmogljivosti, navzlic temu pa je prevzela in izvaja skoraj vse komunalne gradnje, poleg C";tulih gradbenih del.
V Beli krajini tudi pred vojno ni bilo večjih gradbenih podjetij. Tembolj pa je nastala potreba po takem podjetju po vojni, ko je na tisoče po-žganih domov, šol in uničenih komunalnih objektov klicalo po obnovi. Od vsega začetka je bilo tudi iasno, da ne bo mogoče v Beli krajini ostati samo pri obnovi, pač pa da bo treba tudi veliko novih gradenj. Zarcdek gradbenega podjetja so bile tehnične baze, ki so nastale takoj po vojni in ki so pomagale pri ob-nc /i preko obnovitvenih zadrug. Tako nastalo gradbeno podjetje zaradi manjših možnosti gradenj in drugih težav, ni pokazalo večjega razmaha vse do leta 19"2, ko so se pred njega postavile velike naloge.
LASTNE STAVBE KAŽEJO RAST IN ŠIBKO STRAN PODJETJA
Rast podjetja se pravzaprav najbolj vidi na samih stavbah podjetja, katere ima na koncu Črnomlja ob cesti proti Gra-dacu. Prvotno je bila samo dolga nizka stavba, to je me-mahanična delavnica, ki je imela tudi pisarne in garažo. Okrog te so se pozneje prilepile postopoma druge stavbe, večinoma lesene barake, pa še od teh ni vsaka nastala obenem pač pa v več >obrokih?, kakor je pač kazala potreba. Temu podobno je podjetje dobivalo tudi potrebno orodje in opremo. Večji skok je v tem pogledu napravilo podjetje šele lani. ko je zgradilo novo veliko mizarsko delavnico s sušilnico za les, skladiščem, garažo in ostalimi prostori. Prav tako je lani kupilo nekaj najbolj potrebnih strojev tako, da lahko sedaj stori vsako gradbeno naročilo. Kako potrebna je bila podjetju nova mizarska delavnica kaže najbolj to, da se je storilnost v novi delavnici pri istem številu zaposlenih dvignila za 35%.
Toda prav v tem, to je v lastnih objektih ter prevoznih sredstvih je podjetje še najbolj šibko, enako pa tudi v strokovnih kadrih. Okoli 75% delovne sile, ki jo zaposluje podjetje, je izven sedeža rrdjetja ali celo okraja. Za to delovno silo in strokovne kadre nima podjetje nikakršnih stanovanj. Prav tako ni um niti malo primernih upravnih prostorov. V dveh malih zatohlih prostorih dela kar 13 uslužbencev. Do letos ni podjetje   premoglo   niti enega
podjetja v Črnomlju
Valentin Čarman
gradbenega inženirja, šele pred pratkim so dobili prvega. Za vsa tehnično strokovna dela je bil do nedavna samo en človek, dokler niso lani dobili še eno tovarišieo. Podjetje je šele lani dobilo prvi investicijski kredit v znesku deset milijonov, ki ga je moralo porabiti predvsem za nakup strojev, brez katerih ni mogoče izvajati nobenih del ter za gradnjo že omenjene mizarske delavnice. Tako mizarska kot kovinarska delavnica podjetja sta kos vsaki nalogi, kar je za tako gradbeno podjetje velikega pomena.
OSNOVNE NALOGE, KI NISO SAMO STVAR PODJETJA
Odprava teh šibkih strani podjetja je sedaj osnovna naloga uprave in celotnega kolektiva. Pri tem pa bo seveda potrebna tudi pomoč in razumevanje ljudskih odborov. Tega razumevanja za potrebe podjetja je bilo doslej premalo. Podjetje ima v načrtu gradnjo upravne stavbe z nekaj stanovanji. Vsaj za 60 ljudi bi morali zgraditi stanovanja. Nujno potrebujejo vsaj en drobilec peska, ker v Beli krajini ni primernega peska in ga morajo voziti zelo daleč, kar veliko stane. S prevoznimi sredstvi so skoraj na tleh, prav tako potrebujejo tudi razna dvigala za gradilišča. Radi bi uredili še kolarski, kovaški in kleparski obrat. V načrtu imajo tudi gradnjo delavnice cementnih izdelkov Ta naj bi stala v Metliki pri Kolpi, kjer je dovolj peska. Tudi opekarna v Kanižarici čaka investicij, čeprav je navzlic raznim težavam lani že dala nekaj deset tisoč kosov opeke. Po izgradnji bi se ta lahko osamosvojila.
Uvodoma smo omenili, da ima podjetje raztresena gradilišča po vsem okraju, kar jim pri tako šibkem prevoznem parku dela še večje težave. Gradijo vodovod v Starem trgu in na suhorskem sektorju, prav tako pa tudi zajetje za črnomaljski vodovod na izviru Dobličanke. V gradnji imajo dve tovorni skladišči na postaji v Črnomlju in Metliki, prav tako grade v Metliki stanovanjsko stavbo in več stavbenih objektov na posestvu v Mestnem logu. Skladišči kmetijske zadruge v Črnomlju bo kmalu dograjeno, enako dve tra-fo postaji in še vrsta drugih gradbenih del. Najmanj donosna so popravila in preureditve starih stavb, in prav takih del pa ima podjetje naj-
več. Zlasti je bilo veliko takih del lani pred proslavo 22. julija. Dokončane gradnje, kot je postaja v Črnomlju, planinski dom na Mirni gori, dijaški dom v Metliki, kino dvorana v Metliki preureditev trga v Črnomlju in Metliki, potem še vrsta drugih dokončnih gradenj in preureditev, izpričuje delovno zmogljivost podjetja. Ko bodo odstranili še navedene šibfe strani, kar seveda ni odvisno samo od kolektiva, pač pa tudi razumevanja in pomoči oblastvenih organov, ter s tem ustvarili boljše življenjske pogoje tako za strokovni kader kot za delavce, bo podjetje še v večji meri kot doslej sposobno izpolniti vse gradbene naloge, ki se postavljajo pred njega.
Pojasnilo gozdnim posestnikom
Ko je občinska gozdarska komisija svoje delo v navedenem smislu opravila, pošlje vse prošnje s seznamom vred Okrajni upravi za gozdarstvo v rešitev. Priložiti mora tudi seznam izdanih sečnih dovoljenj, ki jih je izdal občinski ljudski odbor v svoji pristojnosti za drva za lastne potrebe prosilcev. Okrajna uprava za gozdarstvo pregleda vse prošnje, preveri lastništvo, podatke o površini, stanju gozdov, zalogah lesa in letnem prirastku ter dosedanjimi sečnjami, za kar ima podatke v svoji kartoteki. Pri tem pregledu takoj izloči prošnje vseh tistih prosilcev, za katere ima podatke, da so se v preteklem letu ali še preje pregrešili proti gozdarskim predpisom. Vsem tem se sečno dovoljenje načeloma ne izda. Ostale
Razmah dejavnosti Rdečega križa v novomeškem okraju
Izobraževalni tečaj v Laškem potoku
V dolgih zimskih večerih si bedo tudi mladinke Loškega potoka pridobile čimveč znanja, ki jim bo kasneje služilo v življenju. Tudi letos imajo tečaj za ženska ročna dela dvakrat na teden v večernih urah. Poleg vezenja poslušajo tečajnice tudi predavanja iz zemljepisa, maral-ne vzgoje in drugih predmetov. Največja zahvala gre požrtvovalni tovarišici učiteljici I,a«arjevi, ki vodi tečaj in mladinkam tudi preskrbi material, da delo neovirano poteka. Mladinke z veseljem delajo. Želimo jim veliko uspeha.
Organizacija RK ni samo mednarodna dobrodelna organizacija, ki pomaga tam in takrat, ko je pomoč najbolj potrebna, pač pa ima vsaj v naši državi veliko vlogo pri izboljševanju življenjskih pogojev ljudi in širjenju zdravstvene prosvete. To človekoljubno in prosvetno nalogo Rdeči križ v novomeškem okraju uspešno opravlja.
Vzrok neštetih oboljenj so slabe zdravstvene razmere, v katerih žive zlasti delovni ljudje na podeželju, prav tako pa tudi pomanjkljivo znanje najbolj osnovnih pogojev zdravstva in higiene. Prav za odpravo teh pomanjkljivosti je RK usmeril svoje delo in v letu 1954 dosegel prav lepe uspehe.
Po zaslugi RK in drugih prosvetnih organizacij se ljudje na vasi vedno bolj zanimajo za male asanacije, to je za
ureditev  stranišč, greznic in ,
za preskrbo z zdravo pitno vo-| odPravl> P"v tako una do. Ob sodelovanju prebival-' tflu« ^ _uspešno delo
okolici je bilo lani urejenih 7 gnojišč v vrednosti okoli pol milijona din. Cement za te gradnje je dal zastonj RK, ostalo so prispevali prebivalci sami. Lani je bil dokončan tudi vodovod v Smolenji vasi, katerega vrednost je najmanj 2,700.000 din.
V občini Skocjan so lani uredili studenec v Dolah, pričeli so z deli za vodovod v Osrečju ter končali priprave za gradnjo vodovoda na Otre-sku. Vaške, oziroma krajevne organizacije RK so tu zelo delavne, kar se vidi tudi v pripravljenosti prebivalcev za odpravo zaostalosti. V Zburah BO bila lani urejena tri gnojišča, ki so okuževala studenec s pitno vodo. Okrajni odbor RK je prispeval samo cement, vse ostalo so dali prebivalci sami. Dela so potekala prav lepo, ker so kmetovalci sami uvideli potrebo, da se_ ta škodljiva pomanjkljivost dokaj tamoš-
prispevali ves grad beni material razen cementa, ki ga je dal brezplačno RK, prav tako so opravili vsa dela in vožnje brezplačno, delno pa je njihovo prizadevanje , Podprl tudi občinski ljudski H^Wl Silffi
odbor Gotna vas. V Straži in ^eu - doloci1 nekaJ
Pismo iz Stopič
Stopiče — majhna in skromna vas V kotlini pod mogočnimi Gorjanci, majhna, vendar kar prikupna in prijetna. Malo od vasi stoji na hribčku krasno šolsko poslopje; koliko truda in naporov je bilo treba, da je zraslo tako, kot je. Ko zjutraj izza Gorjancev vstane sonce, zažari vsa šo'a in se ponosno ozira na hiše pod seboj, še zavite v rahlo jutranjo meglo.
Pa čeprav so Stopiče majhna vas, je življenje v njih le precej razgibano. Na kulturnem področju je delovna zlasti mladina; često se zbira, na sestankih pa izobražuje in vzgaja. Posebno živahen je bil prvi sestanek; prišli so mladinci Iz sleherne, še tako oddaljene podgorjanske vasi   Volili so
nov odbor, ustanovili pa tudi nove sekcije: folklorno, telovadno in šahovsko ter sekcijo za namizni tenLs. Uspešno delujeta folklorna in šahovska skupina, za telovadbo pa trenutno ni prostora, kajti telovadnica se šele gradi. Tudi za pošteno zabavo je poskrbljeno — ob nedeljah popoldne se mladi svet zbira pod vodstvom učiteljstva na plesne vaje. Mladina se dobro zaveda, da se s kulturnim udejstvovanjem, športom in pošteno zabavo izobražuje in si krepi duha in telo, da bo zrasla v zdrav bi krepak rod.
Na1 omenim še, da imamo tudi tečaj Rdečega križa. Mladinke ga polnoštevilno obiskujejo in pouk prav lepo poteka
di strokovna pomoč Central nega higienskega zavoda. Občinski ljudski odbor Gotna vas sploh kaže veliko razumevanje za asanaeijo tudi v v ta na-sredstev.
Z velikim razumevali jem in pripravljenostjo ljudi, da večji del gradnje opravijo sami, so se asanacijskih del lotili v večjem obsegu tudi v občini Mirna in Rakovnik, kjer bodo s temi deli letos nadaljevali. Podobni so bili napori za a^aiuieijo vasi tudi v drugih predelih okraja. Se veliko hitreje bi potekala ta dela, če bi okraj imel zato potrebnega strokovnjaka. Pripravljenost ljudi je povsod velika, potrebujejo pa po.moč v gradivu in strokovnjakih.
Tudi pri širjenju zdravstvene prosvete RK novomeškega okraja uspešno opravlja svoje poslanstvo. V okraju je 30 tečajnih centrov. Iz poročil, ki prihajajo iz teh centrov, je razvidno, da ti tečaji letos Še veliko lepše potekajo ko prejšnja leta. Obisk je povsod   velik   in   za neka-
tere tečaje še skoraj prevelik zato jih morajo razdeliti na več skupin. V letošnji učni spored na teh tečajih so vključili tudi pouk o zdravi prehrani, za kar se dekleta še prav posebno zanimajo. Podobno zanimanje na teh tečajih je tudi za razna ročna in druga praktična dela, ki so jih ponekod vključili v pouk na tečaju. To privlači mnoga dekleta, saj jim je znanje za vsakdanje življenje nad vse potrebno. V Šentjerneju obiskuje tak tečaj kar 76 deklet.
Lani je RK poslal na zdravljenje v Savudrijo 52 zdravstveno in socialno ogroženih otrok iz okraja. Vrsta zdravstvenih predavanj, ki jih ob vsaki priliki organizira RK, so vedno bolj obiskana. S tako aktivnim delom v korist najbolj potrebnih in za izboljšanje življenjskih pogojev delovnega človeka pridobiva organizacija RK vedno večji ugled. V novomeškem okraju je štela organizacija lani 4200 odraslih članov in 5500 članov pomladka. V vseh občinah obstajajo občinski odbori RK, ki kažejo.razen nekaterih, veliko zanimanje za naloge Rdečega križa.
prošnje pa na podlagi primerjave z razpoložljivimi podatki in tozadevnimi ugotovitvami po potrebi popravi ali pa reši v smislu predloga občinske gozdarske komisije.
Po izvedbi tega postopka izda Okrajna uprava za gozdarstvo sečno dovoljenje, katerega en izvod prejme pristojna občina, da ga izroči prosilcu, drugi izvod pa prejme revirno vodstvo, da ga izroči pristojnemu logarju, ki izvrši odkazilo in prevzem leta, tretji izvod pa ostane na Okrajni upravi. Proti odločbi o sečnem dovoljenju ima prosilec pravico do pritožbe na višji državni organ. Pritožbo je vložiti preko pristojne občine, da tamkajšnja gozdarska komisija poda svoje mnenje in predlog, nakar se pritožba pošlje na Okrajno upravo. Vendar naj se gozdni posestniki pri vlaganju pritožb zavedajo, da bodo ugod no rešene le v izjemnih primerih. Zato jim priporočamo in svetujemo, naj si ne delajo nepotrebnih stroškov s plačevanjem visokih taks. ampak naj se zadovolje z odobreno količino. Če bodo trezno in pametno premislili vso stvar, bodo sami prišli do zaključka, da je z ozirom na stanje gozdov in maksimalne po planu določene letne količine lesa za posek nemogoče vsakomur v celoti ustreči. Zato so vse tozadevne osebne intervencije na Okrajni upravi za gozdarstvo in pri raznih drugih forumih popolnoma nepotrebne. Za vse to je škoda truda, časa in denarja, ker se bodo pritožbe reševale le po redni poti, v kolikor bodo res utemeljene.
Ko prosilec prejme odločbo — sečno dovoljenje, nima še pravice sekati Tesa vse tako dolgo, da mu drevje odka-že pristojni revirni gozdair ali logar. Praviloma mora biti posestnik gozda pri odkazilu drevja navzoč, da ob tej priliki prejme vsa potrebna navodila o načinu sečnje, izde-
lavi lesa, gozdnega reda. čas^ prevzema, plačilu prispevka v gozdni sklad, načinu spravilu itd. Teh navodil se mora posestnik gozda ali njegovi delavci strogo pridrževati, ker imajo gozdarski organi vso pravico in dolžnost, takoj ustaviti sečnjo ali drugo dvelo, čim u gotove, da se pri tem dela škoda odnosno kršijo tozadevni predpisi. Vsak tak' prekršek povleče za seboj prijavo, denarno ali zaporno kazen, v težjih primerih pa še zaplembo lesa, ki je predmet prekrška. Po dosedanjim izkušnjah vetrno, da je ravno težjih primerov največ in tov sečnja brez sečnega dovoljenja, sečnja neodkazanega drevja, izvoz nežigosanega to je neprevzetega lesa. neobe-Ijenje lesa iglavcev itd. Vsem takim kršilcem gozdnogospodarskih predpisov se poleg redne kazni prihodnje leto sečnega dovoljenja ne bo izdalo.
Predno preidemo k opisu postopka o prevzemu lesa in plačilu   prispevka   v gozdni
■ OIOIOBOIOIOIC
Ne pozabite: vsak naročnik Dolenjskega lista Je ZAVAROVANI
OIOIOIOIOIOIO
sklad, naj omenimo še to, da se bo v tekočem letu skušalo urediti tako, da bodo pirošnje rešene, sečna dovoljenja izdana in drevje vsaj v glavnem odkazano pred 1. oktobrom, ko se prične redna sečnja. Razumljivo je, da gozdni posestniki pred tem datumom ne bodo smeli sekati, četudi bo drevje odkazano, razen v primerih, ko jim bo to po gozdarskih organih izrecno dovoljeno. Iz dosedanjih izkušenj namreč vemo, da z ozirom na visoko število izdanih sečnih dovoljenj go'zdairski organi niso v stanju v tako kratkem času tekoče izvršiti odkazilo in prevzem vsega lesa, kar občutno ovira sečnjo itn spravilo ter sili gozdne posestnike k raznim prekrškom.
(Nadaljevanje sledi)
ZAHVALA
Podpisani PodrfaJ Jože Iz Zagradea 41, se upravi Dolenjskega lista najtopleje zahvaljujem, da sem bil kot naročnik njihovega Usta zavarovan pri DOZ, za kar niti nisem vedel. Ker sem se 8. novembra 1954 pri iztovarjanju žice ponesrečil tako, da so ml morali odrezati desno nogo pod kolenom, sem postal 5Q*/t dela nezmožni invalid, mi je DOZ naka zal 20.000 dinarjev, ki mi bodo zelo koristili. — Zato naj ne bo hiše, ki ne M bila naročnik Dolenjskega Usta, saj nihče ne ve, kje ln kako ga caka nesrefa.
PODRZAJ JOŽE
Cestno -
V dnevnih časoposih pogostokrat beremo poročila o raznih prometnih nezgodah, ki imajo za posledico tudi smrtne žrtve, največkrat pa težje in lažje poškodbe ljudi in  veliko  materialno škodo.
Leta 1954 je bilo v Sloveniji 1274 cestno-prometnih nezgod, ki so zahtevale 92 smrtnih žrtev in 705 poškodovanih oseb.
Razumljivo je, da nobena prometna nezgoda ne nastane brez določenih vzrokov, ki so po kakovosti različni. Poleg objektivnih vzrokov prometnih nezgod, h katerim prištevamo slabo stanje cest mostov in voznega parka, se v veliki večini pojavljajo še subjektivni vzroki, od katerih so najštevilnejši: nediscipliniranost koristnikov cest, nepoznavanje predpisov, neznanje upravljanja vozil, alkoholizem itd.
Napačno je trditi, da so samo vozniki motornih vozil tisti koristniki javnih cestnih površin, za katere veljajo cestno-prometni predpisi. Z Uredbo o prometu na javnih cestah so prav tako določena pravila in dolžnosti za pešce, kolesarje, voznike vprežnih in drugih vozil, kadar vozijo, oziroma hodijo po javnih cestah. Na žalost pa se vozniki in pešci tega zavedajo šele takrat, ko so doživeli prometno nezgodo.
Ob tej priliki naj spregovorim nekaj besed o članku v 4. številki »Dol. lista« pod na-
določa, da za posamezne vrste
motornih vozil lahko pristojni krajevni oziroma mestni ljudski odbor predpiše skozi naseljene kraje manjšo hitrost vožnje od hitrosti, ki je določena. Ta hitrost ne sme biti manjša od 30 km na uro, če pa pelje cesta skozi naseljen kraj, ki je težko prehoden, so pa lahko zmanjša tudi na 12 km na uro.
Navedbe vaščana iz Buši-nje vasi, da je na cesti precej »kokošnjih žrtev« dopolnjujemo s tem, da je prav tako stanje na vseh javnih cestah, ki vodijo skozi naselja oziroma
Dr. Oblak Božo:
Godilo se je v biši št. II
Pred Štirinajstimi leti, potem ko so se naši narodi uprli sramotnemu podpisu pakta z nas-i'1-niki, je sledil napad razjarjenih nemških in italijanskih fašistov na Jugoslavijo.
Slabo opremljena ln Izdana jugoslovanska vojska ni Izdržala pritiska sovražnikov in je v nekaj dneh razpadla. La&nl, prezebli in utrujeni oficirji ln vojaki so se razočarani umikal! v notranjost dežele, bežali so pred prodirajocimi sovražnim: enotami in nacistično maščevalnostjo. Novo mesto je bilo polno takih beguncev. Negotovost in brezpravnost sta begali ljudi, ki «o v strahu pričakovali dogodkov. Domači hitlerjanci so bahavo hodili po mestu in poskušali prevzemati oblast. Kmalu so Novo mesto zasedle nemške motorizirane čerte, ki so se pozneje umaknile Italijanom. Navide-zno je v mestu zopet zavladal red in mir, delo je takđo dalje.
V »rciih ljudi je gorela želja po svobodi, ki se je razžarela v upor proti okupatorju. V nekaj mesecih je postala Osvobodilna fronta slovenskega naroda
močna vseljudđka organizacija, ki je popeljala Slovence v borbo proti nasilnikom. Ponovno so zapokale puške in bombe, zaropotale strojnice, padali so fašisti in domači izdajalci, siril se je osvobodilni tisk.
Kakor povsod, je tudi v Novem mestu Osvobodilna fronta budiila narodno zavest in organizirala ljudstvo za borbo. Organizacija se je razrasla do vseh najmanjših delavnic, predstavljala je močno silo upornega prebival-atva. Okupator je besnel, zapiral, interniral, obsoja1., streljal in mudil, OF pa se je kalila, jeklenela ln še močneje udarjala.
*
Partizanski tisk je Imel pomembno vlogo pri obveščanju prebivalstva o delu OF ln o narodnoosvobodilni borbi. OF v Novem mestu nI imela svoje ;legalne tiskarne, kakor jih je Imela po večjih mestih naše domovine, organizirala pa je zato več llegalmih tehnik, kjer se Je razmnoževal partlza-nski tisk in ki so se po potrebi lahko selile na drugo me.-, to. Ena takih teh-Mk je bila v hiši štrika 21. Kjer se Glavni tr£ oži in pa-
da proti mostu čez vedno zeleno Krko, stoji na desni strani precej velika enonadstropna hiša, ki nosi številko 21. To poslopje je bilo takrat last pokojne Ive Pečar, roj. Oblak, ki je vodila trgovino »Alfonz Oblak« v lokalu, kder je sedaj poslovalnica »Prehrane«, ln njenega moža odvetnika Stanka Pečarja, ki je imel svojo pisarno v manjšem
lokalu, kjer Je ieduj komiaijđka trgovina.
Odvetnik Pečar Je bil poznan po svojem levičarskem mišljenju že od časov, ko Je študiral pravno fakulteto v Zagrebu. Izhajal je lz učiteljske družine, ki se je s svojimi prihranki skrom^) prebijala skm življenje in uredila dom ter it Udirali
svoje otroke. Kot študent se je seznanil t marksistično literaturo, ki Jo je študiral kot odvetnik dalje. Mnogo je debatiral v vsaki družbi In vedno zastopal levičarsko stališče. Poglabljal Je svoje znanje v filozofiji, ki mu je bolj ležala od drugih ved. Ker Je bil dosleden Internacio-nallst, kakor je rad poudarjal, se Jo poglobil v esperanto In dosegel stopnjo profesorja tega mednarodnega jezika. Dopisoval se Je skoraj z vsemi esperant-*kimi društvi v Evropi, njegove zveze so segale v Perzijo, Burmo, Indijo ln na Kitajsko. Njegove članke in pesmi proti japonskemu Imperializmu so objavljali vodilni kitajski esperantski časopisi. Razumljivo je, rta se je takoj opredelil za Osvobodilno fronto, ko se Je us-tanovlla.
V začetku oktobra 1941 Je prijel k meni Bogo Komelj, sedaj upravnik studijske kMižnice Mirana Jarca in me vpisal, če bi
Pečar sprejel na stanovanja ilegalca iz LJubljane. Cez nekaj dni se je vselil v hišo številka 21 Viktor Avbelj, narodni heroj ln član CK ZKS, pod ilegalnim imenom Rudi Anžlovar, trgovski pomočnik. Sprejet je bli kot član družine. Od tu Je vodij sestanke po Dolenjskem, od časa do časa Je odhajal na teren za nekaj dni. V juniju 1942 j* odšel dokončno na osvoboj n uzemlje.
V novembru 1941 srno se začeli pogovarjati s tovarišem Rudijem o ilegalni tehniki, ki bi jo organizirali kar v hiši. Cez teden dni se Je delo začelo v sobi za pisarno odvetnika Pečarja, ki Je služIla za osebno pisarno advokata. Sapirograf nam je naredil Viršček Andrej starejši, ki ml je že pred vojno naredil enak aparat za skavtsko organizacijo. Vsega smo naročili štiri take razmnoževalne apara. te, tri od teh Je Rudi poslal drugam. Kolikor mi je znano, je eden delal v Šentjerneju, drugega so Italijani prestregll nekje pri Sv. Roku, tretji pa je bil poslan v neznano smer. Na tem aparatu smo razmnoževali vso partizansko literaturo od »Slovenskega poročevalca«, »Radijskih vesti« in podobnih rednih Izdaj OF do raznih letakov in pozivov. To delo Je teklo ne-oretrgoma do konca junija 1942.
P'sslnl stroj Je bil znamke »Erika« in je nekdaj služil so-kolskemu društvu v knjižnici. Papir smo dobili najprej iz pisarne odvetnika dr. Vasica Ivana, pozneje smo ga kupovali pri trgovcu Kosu Vinku, ki nam je dobavljal tudi matrice. Vinko Kos Je bil organiziran partizanski delavec, padel je že leta JB42 pri Otočcu na Krki.
[ta nadaljuje)
Novo mesto je dobilo moderen škropilni avto
slovom »Bušinja vas v Beli krajini«.
Vaščan lz Bušinje vasi, to je vasi v Beli krajini, ki je ob republiški cesti I. reda, piše, naj bi oblast izdala uredbo, s kakšno brzino smejo voziti avtomobili skozi vas, kakor je to predpisano za mesta. Med drugim tudi piše: »Avtomobili vozijo z vso brzino in večkrat tudi ponoči. Razumljivo, da je med kokošmi precej žrtev. V nevarnosti so tudi otroci, ki se pač najraje igrajo na cesti in jih človek tudi ne more imeti vedno pred očmi.«
Kar se tiče največje dovoljene hitrosti za motorna vozila, določa uredba o prometu na javnih cestah, da smejo voziti osebni avtomobili in motorna kolesa na prostih cestah Izven naselja do 80 km na uro, skozi naseljene kraje pa do 50 km na uro. Največja hitrost vožnje avtobusov ln trolejbusov kakor tudi tovornih avtomobilov na prosti cesti Izven naselja smo biti do 7T)km na uro, skozi naoljene kraje pa do 40 km na UTO. Tj določila veljajo tedaj; če nI s prometnim znakom drugačp določeno. Istu uredbu nadalje
kjer se razvija promet z motornimi vozili. K temu je pripomniti še to, da nekateri vozniki motornih vozil smatrajo tako ravnanje za nekako zabavo in prav uživajo s tem, da povozijo kako drobno žival na cesti, čeravno bi se temu lahko izognili. Tako ravnanje od strani voznikov seveda obsojamo. Po drugi strani pa smatramo, da take pojave lahko odpravijo vaščani oziroma lastniki živali s tem. da le-teh ne puščajo na Javno cesto. Va.ščani se morajo zavedati, da so ceste, ir zlasti republiške ceste I. reda, namenjene pred vsem za avtomobilski promet, ne pa tudi za živalski vrt in še kaj drugega.
Vaščan iz Bušinje vasi poudarja nevarnost za otroke, ki se, kakor pravi, najraje Igrajo na cesti. O tem je seveda potrebno resno spregovoriti in zopet poudariti, da cesta ni otroško igrišče. Starši otrok naj se zavedajo, da so Izključno odgovorni za varnost otroka, zlasti kadar je otrok na javnj cesll. Statistika prometnih nesreč dokazuje, da Je otrok prav po malomarnosti rtftrlev postal žrtev prometne nesreče.
43
fttev. 1
»DOLENJSKI
Stran. 2
Kako se je vrag poslovil
Danica Zupančič
** LEPOSLOVJE**
Bilo je takrat, ko je hudič še užival različne popuste na naži zemlji. Kot eleganten gospod v črnem fraku in cilindru je hodil po svetu, se zabaval in urejeval poslovne zadeve. Prav posebno so mu ugajali kraji ob Krki. V vasi, kjer je danes Ra-govo pri Novem mestu, se j s tč.ko vgnezdil, da je imel tam kar domovinsko pravico. Danes je jedel pri tem kmetu, jutri pri drugem; nikjer se ga niso upali zapoditi, ker bi jim lahko nakopal bolezen v hišo ali nesrečo pri otrocih in živini. Marsikje so ga težko gledali. Ko je gospodinja prinesla južino nn mizo, se je delala, kot da ga ne bi opazila in je razvrstila okoli sklede toliko žlic, kolikor je bilo družine in poslov pri hiši. Toda peklenšček se ni dal kar tako odgnati. Nikoli ni čakal na povabilo, prvi je sedel k mizi, pograbil žlico in zajemal tam, kjer je bilo najbolj zabeljeno.
Poleti se je z njim še nekako Izhajalo. Vedno mu je bilo vroče: cez dan se je hladil v ho-sti in v Krki, ponoči pa — kot dfc bi se bil udri, nikjer ga ni bilo videti. Se danes se dobre ne ve, kam je zahajal. Huje je bilo pozimi. Prislinil se je v zapeček, od koder se ni ganil ves teden. Tudi k mizi ni hodil, gospodinja mu je moraia tja prinašati jed. Venomer je rentačil, da mu kuha sam krompir in zelje. O pojači pa cploh ni da bi govoril, saj mit še cvička ne privoščijo, da bi si oplaknil suho grlo. Kadar mu je skuhala štruklje, take v cunjo zavite, in pristavila polič starega, vsaj lanskega trško-gorca, takrat je bil dobre volje. Na večer, ko so jeli zahajati sosedje v hišo, da so z gospodarjem kakšno rekli o živini in pomladni setvi, se je tudi on v zapečku razgovoril in se hvalil s svojimi izkušnjami, češ da je prehodil svet z odprtim: očmi podolgem in počez. Če mu je kdo ugovarjal, se je zadri in švignil z zelenimi očmi tako pošastno, .da je vsem vroče postalo.
Povedali smo že, da je črni možic posebno rad jedel štruklje. Neki kmet, ki je bil slišal o peklenščkov! moči, se mu je hotel prikupiti, pa je naročii ženi, naj mu kuha štruklje s smetano in ocvirki zabeljene. Zraven naj bo vselej še polič sladke črnine, s katero bo gospod v fraku zalival dobro jed. In res, peklenšček se je držal te hiše kot klop kože. Prebrisani gospodar je že začel narahlo vrtati vanj, naj se mu na kakšno vižo oddolži za drago in dobro jed. Ker zelencu ni dišalo, da bi začel zopet nate-pati fižol in zelje, sta se pogodila: Kmet ga bo še naprej tako hraniJ, peklenšček pa bo poskrbel, da bodo njegova polja dvojno rodila. Besedo sta oba držala. Ko je o svetem Jakobu tnča klestila in neusmiljeno ce-frala po poljili in vinogradih, da so ljudje Jokali in žgali žegnan les, pa ni vse skupaj nič pomagalo, je oni kmet zadovoljen gledal na svojo njivo, kjer je stala kot protje visoka in zastavna pšenica. Sosedje so v bornih vozičkih spravljali domov uničeno žito, ki bo le za steljo živini. Pri »peklenskem gruntarju« pa so cele dni prepevale na njivi ža-
od Novega mesta
njice. Zvečer je vreščala harmonika, podnice so škripale in hiša se je tresla od prešernega smeha in vpitja. Tudi peklenšček je bil zraven, posebno rad je plesal polko, divjo in neskončno, da so postavna dekleta omahovala v njegovih na videz šibkih rokah. Kadar je udaril ob tla, se je hiša zama-jsla in po žveplu je zasmrdelo. Težki vozovi, visoko naloženi z bogato pšenico, so se majali proti kozolcu dvojniku. »Se v kepah jo bo treba pustiti,« jc razmišljal gospedar, vesel obilne letine. •
Ko so peljali domov zadnji voz, ki je bil posebno naložen, se je zgodila nesreča. Strmina je bila precejšnja, konji so se napenjali, da jim je slina silila iz gobcev, pa vse zastonj, niso mogli potegniti. Moški so važno hodili okoli voza, se posvetovali, zraven pa hudo kleli in pretepali živali. Slednjič so se uprli v voz, hlapec je znova udaril po konjih, ojnice so se pretrgale, voz je zdrknil nazaj, povalil hlapca in se ustavil pod klancem. Vsi so bili zmedeni, močili so hlapcu razbito glavo, tam spodaj pa se je peklenšček, ki je bil videti kot dvanajstleten deček, uprl v loj-trnico in dvignil voz. Potlej je prijel za trikel in počasi vlekel po bregu navzgor. Ljudje so kar zijali. Gospodarju je šlo mrzlo po hrbtu, kajti tukaj je hudič jasno pokazal, da so njegovi kremplji tisti, ki mu var-jejo polje. Sram ga je bilo, da bi se najraje v zemljo vdrl. Sklenil je, da bo dal vragu vedeti, da mu ni prav, če tako pred   ljudmi   razkazuje svoje
Za južino je zelenec dobil fižol in polič kislega mošta. Razjezil se je in vpil: »Le kaj si upaš, reva krščanska! Mar sem ti zato odgnal točo in napravil dvakratno letino, da me pitaš s tem bobom, kaj?« Zagnal je skledo od sebe, skočil na noge in požugal kmetu: »Drevi pridi v boršt, pa se bova pomenila!«
Kmet in žena sta s strahom ugibala, kaj bo. Žena se je bala: »Zahteval bo več, ne bo zadovoljen s štruklji in črnino. Kokoši mu bom morala klati in bel kruh peči. Lahko pa nam pripravi kakšno hudo nesrećo.«
»Otroke nama bo vzel, kaj. Manjka se mu jih!« jo je podražil mož, ki ga je vse skupaj pošteno skrbelo, pa se je hotel naplaviti, kot da vse skupaj nič ni.
»Ne pregreši se,« je zavekala žena, »kaj ne veš, da je Janez pripovedoval, da hodi hudič zato po svetu, da duše zbira.«
Zvečer, ko je mesec priplaval izza Gorjancev, se je kmet
Gostinsko podjelje »GROZD« Črnomelj
Čestita za drugi občinski praznik v Črnomlju!
s težko 'dušo odpravil v gozd k breznu. Tam ga je čakal vrag. Povedal mu je, da tisti štruklji niso bili toliko vredni, kolikor je storil za njegove njive. Pa nič ne stri, se bosta že pomenila, da bo za oba prav. Sladko je nadaljeval: »Veliko družino imaš, ki ti dela skroi in sive lase. Z otroki je povsod križ, večji so vsaj za kakšno rabo, z majhnimi pa je sama izguba. Zato sem mislil, da ti bom najbolj ustregel in mi boš najceneje povrnil svoj dolg, če mi daš Lojzeta.«
Kmeta je stisnilo pri srcu: »Kako daleč me je prignala la-
to vo roko, da je kri brizgnila izza nohtov, siknil »Velja« in odvihral iz hiše.
Zemlja se je stresla, bučno je zagrmelo, strele so švigale, po žveplu je smrdelo, zvezde so se majale, cela divizija vragov in vražičev se je iztrgala iz brezna in kot obsedena podirala drevesa, skale, grmovje in vse, kar je prišlo pod kremplje. Vrag, naš znanec, se je čudno spremenil: rep se mu je podaljšal kamor je stopil, je od njegovih kopit strahotno odmevalo, peni' se je in valil kamenje za jez čez Krko. Kmet je na bregu zaskrbljeno opazoval te čudne
Vlado Lamut: Pogled na Novo mesto
komnost. Tudi drugi žive brez
hudičeve pomoči, čeprav slabše kakor jaz. Sedaj bom pa še dve duši zapravil, svojo in otrokovo.«
Čez nekaj dni se je vrag spet pojavil v hiši. Medtem je kmet nekaj iztuhtal. Delal je prijazen obraz, potrepljal zelenca po rami in rekel: »Takole sem sklenil. Kar stavila bova, pa ne bo treba, da bi se jezila drug na drugega: če boš naredil jez čez Krko, preden bo mežnar dan zazvonil, boš ti imel Lojzeta, jaz pa se bom pod nosom obrisal. Če pa jezu ne boš zvali1 skupaj do dneva, boš ti za vedno pobral šila in kopita in oo-šel prazen od naše hiše.« Peklenšček je zabliskal z očmi. zacepetal z nogami, stisnil kme-
Gostinsko podjetje
Črnomelj
čestita za občinski praznik v Črnomlju!
Jože Prime:
NA
SLIKA IZ PREDVOJNE

99
BELSAD"
lovoma sadnih izdelkov Črnomelj
čestita črnomeljčanom k njihovemu drugemu občinskemu prazniku!
delavce, zakaj presenetljivo hi tro je nastajal jez. Samo še ne kaj kamnov in jez bo gotov, on bo izgubil stavo in... Tudi vrag je čutil, da mu bije zadnja ura, zato si je zavalil na hrbet ogromno skalo, s katero bo zamašil še poslednji prehod. Ravno do brega jo je prinesel, ko se je pri fari oglasil jutranji zvon. Od jeze je zaškrtal in se napel, da so se kosmati hrbet in kremplji zarezali v skalo, ki jo je odvrgel tik Krke, Peklenski vetrovi so zamajali gozd in v tistem posestnem pišu je zmanjkalo tudi vraga in njegovih pomočnikov. Za spomin so ostali: skala na bregu, odprtina pri novomeškem jezu, ki je nihče ne more zadelati, in ime. Vas se je namreč dolgo imenovala Vragovo, tista hosta, kjer se je vrag sprehajal, pa Vragov log. Gotovo je bil kdo nevoščljiv za tako lepo ime in je tako dolgo rovaril, da je tisti »v« odpadel, danes pa Imamo čisto pošteni imeni: Ragov log in Ragovo.
••.••••«* .«.*..«. .«..4.
Okrajna |j
zadružna J
zveza i
Črnomelj \
čestita k občinskemu prazniku občine Črnomelj z željo za člmboljši razvoj kmetijstva In zadružništval
Majhen pogreb se vije po mestnih ulicah proti sejmišču. Spredaj gre sključeno ded, opirajoč se na svojo skrivi j eno palico, s starim klobukom, po-nošenim površnikom in stokrat zakrpanimi hlačami. Zveči tobak in pljuje rjavo brozgo po mestnem tlaku. Na vrvi vleče kravo. Zadaj pa gre vnuk in jo poganja. Na glavi ima pomeč-kan, zamazan in preluknjan klobuk. Bos je. Na njem visijo hlače, ki niso ne dolge ne kratke in hlačnice so na koncu oguljene. S palico poganja kravo in radovedno opazuje velike mestne hiše.
Mestni paglavci se ozirajo za njima in vpijejo: »Kmetavs, kmetavs!«
Vnuk jih pogleda postrani in nehote udari kravo, da bi stopila hitreje. Lepo oblečeni in lepo rej eni mestni paglavci pa vpijejo:  »Kmetavs, kmetavs!«
Ded vleče kravo, vnuk jo poganja, nekje izz^ okna lepe mestne hiše pa odmevajo zvoki angleškega valčka.
Ded pa žene kravo naprodaj. Davke je treba plačati. Drugače pridejo rubit financarji. Vleče kravo, ki se upira in vnuk jo poganja. Vse tri pa poganjajo davki, poganjajo jih mestni paglavci in poganja jih angleški valček.
Globoko sključeni ded žene naprodaj kravo — del svojega srca. On ji je pomagal na svet, on jo je hranil. Prirasla mu je v srce, postala je del njega samega. Zdi se mu, da žene košček svojega srca naprodaj.
Vzredil je mnogo krav —vsako nekaj let. S kravami je meril čas. Kadar je govoril o svoji preteklosti, je rekel: »To je bilo takrat, ko smo imeli Sivko, to pa takrat, ko smo imeli Lisko.« Prodajal je krave, prodajal je koščke svojega življenja.
Z denarjem, ki bo ostal, ko bo plačal davke, bo najstarejšemu vnuku kupil čevlje, a ta bo dal svoje, ki ga že tiščijo, mlajšemu bratu, če pa bo kaj ostalo mu bo kupil tudi obleko. Sam ne potrebuje ničesar. Star
je. Smrt bo kmalu prišla ponj. Kakšen litrček ga bo pa še vseeno spil, da bo laže prebolel kravo. Dobra mlekarica je bila. Otroci so imeli vedno dovolj mleka. Sam pa je bil zadovoljen s črno kavo. Da so bili le otroci siti. Sedaj pa bodo morali mleko jemati pri drugih ljudeh. Trdo je življenje.
Davki. Hudič naj jih vzame, kakor oni jemljejo kravo. Za te davke kupuje gospoda radijske aparate, da igrajo angleške valčke, ko žene on kravo prodajat. Z davki kupuje kralj orožje, s katerim mu bodo v vojski ubijali sinove in vnuke, porušili hišo in opustošili polja;
ŠALE
DVE O POSOJILIH
Dva sta vzela v hotelu skux>~ no sobo, Francelj in Jaka, študenta. Pa pravi Jaka:
»Že spiš?«
»Se ne!« reče Francelj, »Posodi mi, če moreš, tisoč din!«
»Zdaj pa že!« reče Francelj. *
»Mi posodiš tisoč din,« reče drugič Jaka.
»Imam samo pet sto«, pravi Francelj.
»Saj je dobro, kar daj sem!«
»Kako dobro?«
»Saj mi jih dolguješ!«
V GOSTILNI
Gostt: »Imate ihaha?« Gostilničar: »Za kosilo?* Gost: »Ne, za prevoz!«
OB SEMESTRU
»Oče,   ali se znaš podpisati z zaprtimi očmi?« »Veš da!«
»No, pa se podpiši na moj? izpričevalo!«
URADNO POTRDILO OLO... potrjuje,   da je bila Nežka Potrpin zaposlena v občinski šivalnici,   nakar se je razpustila.
NAPIS NA VRATIH
KNJIŽNICE
Izposojevalnina:
za knjige 6 din, za dijake 4 din
z davki gradijo zapore, v katere vtaknejo kmeta, če ne more plačati davkov.
Pogreb se vije po mestnih ulicah. Spredaj gre sključeno ded in vleče kravo, ki jo poganja vnuk. Za njim vpijejo mestni paglavci; nekje z okna visoke mestne hiše pa odmevajo zvoki angleškega valčka.
Severin Sali:
Tri pastirice
Tri so pastirice pasle ovce tri na zeleni loki, kjer se slap iskri.
Crne je volkove bruhnil tuj brlog, z belimi čekani so prišli prek lok.
Trije so pastirji vstali iz noči, zvezde zasijale so jim iz oči.
Rog se je razlegnil, zadonel je glas: trop čuvajev zvestih vsul se je ko plaz.
Na zeleno loko mesec je sijal, noč je v dan zorela, ko je boj divjal.
Tri so pastirice skrile ovce tri; v zarji je zardela treh pastirjev kri.
Zdravko Slamnik: KAI»H,JliCA
Okence kamre noč je zaprla, trtica moja, jojme umrla.
Grozdi v mraku so dišali, kot da jih zjutraj bodo obrali.
Trtica legla vsa obledela, zame le solzo je še imela.
Kam, o le kam naj solzico denem,
kmalu še jaz, kot ona, ovenem.
Uredništvo »Dolenjskega študenta« se je odločilo, da bo uvedlo v svojem listu etnografsko rubriko, v kateri bo objavljalo narodno blago s področja Dolenjske. Vabimo vas, da zbirate pravljice, pesmi, reke, pregovore in opišete ta ali oni običaj vašega kraja. Tako bomo rešili nekatere spomenike naše ljudske kulture, ki tako naglo propadajo.
Slikarsko-pleskarsko podjetje Črnomelj
čestita črnomeljskemn prebivalstva za drugi občinski praznik!
Belokranjska železolivarna
Črnomelj
čestita za občinski praznik in se priporoča s svojimi proizvodi:
trgovska litina sanitarna litina predmeti za kmetijstvo predmeti za splošno uporabo strojni odlitki iz sive litine in barvastih kovin
Zadružno trgovsko podjetje
ČRNOMELJ
čestita Belokranjcem za občinski praznik v Črnomlju
:
I
• <
Okrajni ljudski odbor Črnomelj
Okrajni odbor SZDL Črnomelj
Okrajni komite Zveze
komunistov Črnomelj
čestitajo prebivalcem Črnomlja k njihovemu drugemu občinskemu prazniku in jim želijo mnogo delovnih uspehov pri graditvi socializma!
>•••••••• .«..«..•..«..«. .«..*.
čevljarsko podjetje
Kolektiv
RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA KAN IZ AR I CA
iskreno čestita vsemu črnomeijskemu prebivalstvu za drugi občinski praznik
čestita k občinskemu i
1
prazniku odjemalcem, j
i
poslovnim prijateljem j \
In vsemu delovnemu j
i
ljudstvu občine i •
Črnomelj! \
Ljudski odbor mestne občine Črnomelj
čestita k drugemu občinskemu prazniku vsem prebivalcem občine Črnomelj!
LKJĆJ
Izdajatelji: Društvo belokranjskih Studentov, Zveza visokošolcev kočevskega okraja. Klub dolenjskih visofcošolcev ln Jurčičev akademski klub iz Stične. Ureja uredniški odbor.   Odgovorni   uredniki: Vinko
Blatnik, Franci Starlha ln Franc Klun. Naslov uredništva: Akademski kolegij, Tatova cesta 52a, LJubljana. Tiska Tiskarna Slovenskega poročevalca. Rokopisov ne vračamo.
LJubljana, 11. februarja 1955
IZHAJA   KOT   REDNA   MESEČNA  PRILOGA   DOLENJSKEGA LISTA
5T. 1
Dolenjski študent in dolenjsko družbeno življenje
Prva misel, ki jo hočem poudariti in katere usodne in trde resnosti se študentje vse premalo zavedamo je, da smo mi, dolenjski visokošolci, otroci dolenjske zemlje. To ne pomeni samo, da so naše domačije razsejane na bregovih Krke, na kočevskem krasu, pod Gorjanci in v dolenjski metropoli sami, ampak predvsem, da smo študentje kot ljudje, ki poznamo najbolj v celoti in najgloblje vso trdo pot dolenjskega ljudstva skozi zgodovino, v znatni meri odgovorni za njegovo nadaljnjo pot v bodočnost in srečnejše življenje.
Že po prvih stikih i znanostjo in življenjem smo spoznali, da nam Dolenjcem ni bila zgodovina še nikdar naklonjena. Dolenjskemu človeku so vsi zgodovinski, posebno pa še pred-aprilski režimi zapirali pot v napredek. Znano dejstvo je, da je avstrijska štlrirazrednica dolenjskemu podeželju res potisnila svinčnik v roke, vendar pa je pričakal naš Dolenjec ver-sajsko Jugoslavijo le napol pismen. Z nizko proizvajalnostjo, pasivnostjo v kmetijstvu, brez industrije in močnih obrti in hkrati s tem brez razgledanega in organiziranega delavstva, so postali zaostalejši predeli Dolenjske steber preživelega klerikalizma v Sloveniji. Toda vzporedno s tem so postala naprednejša področja Dolenjske kljub ekonomski in duhovni revščini dolenjskega človeka, ki je stoletja tesnila dolenjsko podeželje, center in žarišče narodnoosvobodilnega gibanja. Medvojno odločujoče sodelovanje dolenjskega ljudstva pri zmagovitem odporu proti vsemu staremu, smemo razlagati le kot revolucionarni izraz stoletnega hrepenenja zdravega, ponosnega In delovnega Dolenjca po svobodi. Marsikateri Študent s! ie danes ne zna razlagati svoje pokrajinske pripadnosti Dolenjski. Razumljivo. Nikdar v slovenski zgodovini doslej nI slovensko izobraženstvo služilo neposredno ljudstvu, ampak je zaradi svojega negotovega družbenega po?ožaja prodajalo znanje In sposobnosti v tedaj gospodn-jnčem kapitalističnem družbenem ustroju kapitalu, ki ga je po svoji volji razmeSčal tja, kjer mu je prinašal večje koristi. Kapitalistični red je s uspehom zatiral mladem« Izo-braženstvu ideale o svobodi, enakopravnosti, o narodnem napredku In Je tudi intelektualce, ki so ga ščitili, zagovarjali ln cpravlčevali, bogato plačeval.
Tako je del slovenskega izobra-ženstva v svojem hlapčevstvu predvojnemu režimu moralno vse bolj propadal in skrbel le za svoje trenutne materialne koristi. Zato ni čudno, da je naš preprosti človek izobraženstvo sovražil prav tako kot veleobrt-uo in industrijsko gospodo. Na Dolenjskem so znani primeri, da je del inteligence izkoristil sleherno priložnost obogatiti se na račun nevednosti in slabosti dolenjskega človeka. Del novomeških advokatov si je napravil lepa imetja in Imel v lasti številna zapravdana kmečka gospodar stva. Zato ni čudno, da si mlado povojno izobraženstvo, ki je po predvojnem kompromitirano kot stan, tako težko utira pot med dolenjsko ljudstvo. Vsa ta dejstva moramo poznati, ko sprejemamo trdo resnico, da smo otroci enega najbolj zaostalih predelov slovenske zemlje. S to resnico pa sprejmemo tudi velike dolžnosti.
Letos maja bomo praznovali deseto obletnico, odkar je osvoboditev in zrušitev kapitalističnega reda sprostila pri delovnih ljudeh naše države neslutene množine delovne energije. Gospodarske in politične zmage delovnega ljudstva so narekovale vrsto družbenih sprememb, ki jih še naša elastična zakonodaja težko sprosti formulira. Kratka pot našega družbenega življenja po osvoboditvi je ta: najprej smo obnovili domovino, razlastili kapitaliste in s tem spremenili proizvajalne odnose ter s petletnim planom prešli v načrtno proizvodnjo, usmerjano po državni upravi. Ko so dozoreli družbeni pogoj, smo v boju proti birokratizaciji v letu 1951 prepustili delovnim kolektivom podjetja v upravljanje. Delavsko samoupravljanje se tako v našem družbenem življenju vse bolj uveljavlja in pomenja enega največjih uspehov naše poti v socializem. Pogled v bodočnost nam pove, da bo jemalo državnemu aparatu iz rok vse več družbenih funkcij ljudstvo. Vso to razvojno pot naše sodobne družbe sem orisal zato, ker lahko le ob teh dejstvih govorimo o vlogi dolenjskega študenta v dolenjskem družbenem življenju.
Tudi Dolenjska je doživela po vojni pomembne družbene spremembe. Tako smo ml študentje po svoji izobrazbi in stanovski pripadnosti rezultat dolenjskega družbenega in ne nazadnje prav novomeškega prosvetnega življenja.  Nizke  proizvajalne sile
omogočajo na Dolenjskem Študij še vedno v preieZni meri otrokom uradniških družin. Posledica pasivnosti kmečkih predelov je, da študirata iz tako obsežne pokrajine, kakor je Suha krajina, menda Ie dva študenta. 2e pomanjkljiva statistika članov dolenjskega kluba visokošolcev preteklih dveh let, je odkrila zanimive rezultate: nad 50% dolenjskih visokošolcev je iz uradniških družin, okrog 20% iz podeželja, šele ostali odstotki predstavljajo delavsko študirajočo mladino. Vsekakor bo ena naših važnih nalog, da bomo našli pot, kako omogočiti vsem slojem enake možnosti za študij na univerzi.
Brez dvoma mora biti poleg študija naša prva skrb, da bomo odpravili Iz predaprllskih časov podedovano nezaupanje delovnega človeka v izobraženstvo, če hočemo uspešno posegati v dolenjsko družbeno življenje. Povojno izobraženstvo raste Se vedno Iz mestnih uradniških družin, zato moramo najti pot, po kateri bomo podrli zid med mestom in deželo. To Je ena najvažnejših, če ne sploh najvažnejša   naloga,   ki raste
vzporedno z nastajanjem novih oblik družbenega udejstvovanja, z nastajanjem in rastjo komun. 2e znano dejstvo je, da bodo pomenile komune zametke družbenih organizacij v bodoči komunistični družbi. V začetku svojega obstoja bo komuna predvsem gospodarska, hkrati s tem pa tudi kulturna in politična, skratka družbena celota, v kateri se bodo t gospodarsko uspešnostjo vse bolj reševala nasprotja med pokrajinami, deželo in mestom in se bodo z večjo proizvajalnostjo in bogatejšo izobrazbo vseh slojev že začela reševati nasprotja med umskim in fizičnim delom. Zato je naša dolžnost, dolžnost dolenjskih visokošolcev, da v zvezi z nastajanjem dolenjskih komun po svojih zmožnostih in sposobnostih že danes pomagamo reševati ta nasprotja, predvsem pa, da se dolenjskemu delovnemu človeku predstavimo kot novo socialistično izobraženstvo, ki se v celoti zaveda svojih dolžnosti v porajajoči se socialistični družbi. Da bomo sposobni to narediti, se moramo v Klubu dolenjskih visokošolcev utrditi kot napredna politične organizacija, v kateri imajo prostor res samo delavni člani. Klub dolenjskih visokošolcev bo šele nato kot napredna politična organizacija osnoval In usmerjal raznovrstne de-
javnosti študentskega družbenega življenja.
S temi besedami, ki niso podale vse dejavnosti kluba, ampak so imele predvsem namen določiti dolenjskim visokošol-cem mesto v dolenjskem javnem življenju, bi lahko članek zaključil, vendar hočem povedati, da prav naša povojna generacija Dolenjski že nekaj pomeni. Sami se največkrat niti ne zavedamo, da že posegamo v življenje, sicer največkrat neopazno in neorganizirano, tiho, a vendar uspešno. Tako so na primer trije odbojkaši novomeškega Partizana, ki se je letos uvrstil v zvezno ligo, študentje. Tudi najmočnejši šahisti Dolenjske, nekateri dobri flzkul-turniki in glasbeniki, so študentje. Dolenjski študentje se živo zanimajo tudi za gospodarsko problematiko svojega okraja. To potrjuje med drugim seminarska naloga našega člana Rudija Piletič o agresnosociaini analizi Regrče vasi pri Novem mestu.
Vsekakor pa je naša naloga čimbolj se približati delavnim dolenjskim ljudem, prisluhniti njihovim skrbem, jim v svojim znanjem pomagati iz zaostalosti, in ne samo za denar, ampak predvsem Iz ljubezni do zaostale dolenjske zemlje delati za lepše življenje dolenjskega človeka! Vinko Blatnik.
Slovenska narodna pesem in Akademski nevski xbor
Jurfriev akademski klob
Na Dolenjskem so bili že trije študentski klubi, ko smo se lansko pomlad zbrali v Ljubljani študentje iz najbolj zapostavljenih krajev med Ljubljano in Novim mestom in ustanovili svoj lastni klub. Čeprav pozno, smo vendar bili v našem okraju med prvimi, ki smo začutili potrebo po lastni študentski organizaciji v domačem kraju. Teritorialno smo pri ustanavljanju mislili na zaključeno celoto. Da je ta obseg res utemeljen, potrjuje tudi dejstvo, da so pred nekaj tedni določili iste kraje bodoči komuni s sedežem v Ivančni gorici. Ti kraji so: Višnja gora, Stični, Šentvid, Veliiki Gaber, Krka, Zagradec in Žužemberk. Torej klub sega tudi v okraj Novo me.-;to. Po navadi se študentski klubi imenujejo po središču delovnega področja. V našem primeru pa še ne moremo govoriti o kakem izrazitem središču, zato smo klub 'me-novali po našem najbolj znanem rojaku Josipu Jurčiču.
Jurčičev akademski klub (JAK) je pravzaprav Šele v povojih. Doslej smo namreč naleteli na nerazumevanje pri našem okraju, ki se za delo študentov zelo malo zanima. ; Na* klub je menda edini, ki š* ni dobil nclbone podpore, čeprav so študentje ravno v naših krajih najbolj socialna ogroženi. Zato nas tudi tako malo študira. Upajmo pa, da g« bo z ustanovitvijo komune v Stični stanje izboljšalo-
Lani maja smo študentje organizirali uspel nastop folklorna skupine »Kajuh« v Ivančni gorici in Šentvidu,    letos pa
smo uprizorili komedijo »Peg-gi, srček moj«. Predstava je zelo lepo uspela. Gostovali bomo še po drugih krajih Dolenjske.
Letos se bo Klub okrepil še z novimi močmi — abiiturienti s stiske gimnazije in bo lahko V kratlkem postal središče študentov tega dela Dolenjske.
Ivan Smole
Na Dolenjskem je ime Akademski pevski zbor ljubljanske univerze že zelo znano. Z lanskoletnim gostovanjem v IJobrepolfah, Ribnici in Kočevju si je s svojimi >oheet-mi« pridobil dokaj občudovalcev med najbolj preprostimi kmeti i,n delavci; enako z nastopom v Novem mestu, kjer so ljudje takoj po koncertu izrazili željo, du bi z veseljem in užitkom še enkrat poslušali te ljubljanske študente. Popolnoma razumljivo. Zakaj v še ne izvajanih umetnih predelavah so ljudem zazveneli že znani nape v i in mnogoka-teiemu ušesu so se odkrile lepot*:, ki jih je v preprost] pesmi poprej morda prezrl.
Tako je Akademski pevski zibor tudi to pot pripravil koncert (24. jan. v Un ionski dvorani) narodne pesmi v umetni predelavi. Kdor ga je imel priliko poslušati, se mu je brez dvoma globoko vtisnil v spomin.
Od rahlo se ribajoče prsmi >Po jezeru*, ki na koncu za-doni v en sam mogočen akord in ki nas trdno prepriča da ^sinovi Slave smo*, preko zvitega in na koncu osramoče nega >Kranjčičouga Jurija« (dolenjska), nežne, lirične koroške pesmi >So še rož'ce u Uar-telnu zavovale« in bahave »RibhiJke« in vsem dobro /nam' »C nkove ženitve« do »Prleške«, »o pevci A PZ pod skrbno in veščo roko dirigenta prof. Hadovanu Gobca, zaprli osemnajst slovenskih narodnih pesmi, različnih po vsebinski, rit 111 i t -11 i in melodični strukturi, vzetih iz vseh predelov Slovenije.
Vprašamo se, zakaj so izbrali prav narodno pesem, ko pa je ponekod že na podeželju — da o mestu ne govorim — bolj »modernot skakati ob plehkih in surovih takiih sambe, kot lepo plesati ob zvokih domače polke. Mordu zaradi tega, ker je narodna pesem vredna, da jo neprestano jemljemo iz neizčrpne ljudske zakladnice, da jo obujamo in približujemo tistim, ki se jim je že bolj ali manj odmaknila v svoji lepoti.
Morda je vzrok za izbiro na rodne pesmi prav enostaven: večno mlada in lepa, segava in ganljiva, fantovsko prešerno in dekliško vabljiva in jo zato radi poslušamo.
Naj bo že kakor koli — eno je gotovo: slovenska narodna pesem ima svoje korenine že
prav v dobi naselitve naših prednikov. Cvetela in razvijala se je pri kmečkem sloju, pri podložnikih, tlačanih in ti so jo iz mda v rod po ustnem izročilu ohranili prav do današnjega dne. Spremljala je preprostega človeka in ga ponekod še spremlja od zibelke do groba. In tako nam je v svojem tisočletnem razvoju pustila veren dokument ne samo o vsakdanjem delu in izživljanju slovenskega človeka, temveč tudi o važnih socialnih, političnih kulturnih in zgodovinskih dejstvih. — Prav gotovo je tudi v tem vzrok, da si je APZ za svoj novi letošnji koncert izbral ljudsko pesem. S svojimi gostovanji, ki jih ima v programu, bo nedvomno žel velike uspehe, kar mu mi vsi iskreno želimo.
Sport in Studente
Sport Je področje, kjer se udej-stvuje predvsem mladina. Tudi študent se hoče- po napornem studiju razgibati ln razvedriti. Sport mu vse to nudi v veliki men ln zato ni čudno, če najdemo med imeni naših najboljših športnikov veliko število studentov. V nekaterih Športnih panogah študentje sikoraj popolnoma prevladujemo. Ce se ozremo po posameznih panogah športa, opazimo, da sta na pr. košaika in odbojka panogi, kjer imamo Študentje največ besede. Za osvetlitev naj navedem, da tvorijo o»iouje dr/avne košarkarske reprezentance ravno študentje. Podobno opazimo tudi v odbojki, posebno v naši republiki, kjer bi republiška reprezentanca tekmovala lahko tudi pod ime nem reprezentance ljubljanske univerze. Pa ne satno v odbojki ln košarki, tudi v nogometu (posebno v ostalih republikah), atletiki, namiznem tenisu ln drugod Je tako. Drugače pa Je z »množičnostjo« udejstvovanja študentov v Športu.
Ena Izmed ugotovitev ustanovnega občnega zbora centralnega aka-uenuutega športnega društva oiim-plje je bila, da se v športu uciej-stvujejo le posamezniki, medtem ko je večina študentov izven te-lasnovzgojnih ln športnih društev. Študentje, ki so še v srednji soli Imeli redne ure telesne vzgoje, so sedaj prepuščeni samim sebi. Statistika je pokazala tole sltko: le 20% študentov Je vključenih v partizanska ln .športna društva, ostali pa se športno ne udejslvujejo. Od teh 20% aktivnu je le 10% vključenih v akademska športna društva, ostala polovLca pa Je v TVD »Partizan« in ostalih Športnih klubih. Podobno sliko je pokazala tudi anketa na beograjski univerzi, le da so tam K* nokn) procentov na boljšem. Kako bi se to stanje Izboljšalo? Rešitev Je težko najti. V Beogradu so predlagali obvezen pouk telesne vzgoje na univerzi. Predlog je na vsak način dober.
Pogled na Univerzo v Ljubljani.
Dolenjski študentje se s to številko svojega glasila v tisku javnosti prvič strnjeno predstavljamo. Valovita in nerodovitna, do predkratkega svetu skrita dolenjska zemlja je dala slovenski zgodovini ljudi, ki bodo živeli v zavesti slovenskega naroda, dokler bo obstajal. V preteklosti je mlado izobraženstvo odhajalo študirat v tujino in navadno ni prihajalo več nazaj. Dolenjski zemlji v preteklosti izobraženci po mnenju vladajočih režimov niso bili potrebni, ker so hoteli, da bi bila Dolenjska čim dlje zaostala in poslušna. Šele osvoboditev je omogočila Dolenjski gospodarski razvoj. V desetih letih se je Dolenjska tako preobrazila, da bi jo predvojni človek težko spoznal. Tudi izobraženstva dajejo gimnazije in srednje šole vsako leto več. ViSjo izobrazbo nam daje Ljubljana, kar pomeni, da smo v študijskem obdobju brez prave povezave z domačimi kraji. Zato nas vse premalo poznate in o nas često napačno mislite. Mnogi ne veste, da se študentje prav tako kot vi zanimamo za sleherno družbeno spremembo svoje ožje domovine Dolenjske, saj nas novi gospodarski razvoj vsako leto odločneje kliče nazaj. Dolenjska zemlja skriva v sebi neodkrita in še neslutena naravna bogastva, ki jih bomo lahko izkoriščali samo tako, da bomo pokazali do naše deželice pod Gorjanci in Kočevskim Rogom res pravo ljubezen in si pridobili vaše zaupanje.
Svoje glasilo »Bolenjski Student« Izdajamo v želji, da bi zbližalo najprej vse študente Dolenjske, hkrati pa vam posredovalo naše skrbi in naše delo in nase znanje. Prav gotovo boste, dragi bralci, našli v našem listu precej začetniških napak in pomanjkljivosti, obljubljamo pa, da se bomo trudili, seveda z vašo pomočjo, dvigniti kvaliteto našega glasila na čim višjo raven. K sodelovanju vabimo tudi vse bivše študente, prav tako pa bomo z veseljem objavljali prispevke srednješolcev. *
Najlepšo se zahvaljujemo TJredništvu in Upravi »Dolenjskega lista«, ki sta nas sprejela kot svojo prilogo in bosta delno krila tudi lekarniške stroške. Istočasno pa se tudi vnaprej zahvaljujemo vsem, ki nam bodo v bodoče na kakršenkoli način pomagali pri rednem izhajanju. UREDNIŠTVO
gre okoli 7000 študentov ljubljanske Univerze, ko vemo, da še posamezna športna društva nimajo dovolj prostorov ln so maloštevilne gimnazijske telovadnice preobremenjene. Nove gradnje športnih objektov b| bile velika obremenitev družbenega plana. Predlog Je sicer upoštevanja vreden, vendar zahteva daljše priprave. Z uvedbo obvezne telesne vzgoje bi se res dvignila kvaliteta našega športa, toda zahtevala bi velike stroške.
In kako se udelstvujejo v športu dolenjski akademiki? Takoj povemo, da je na Dolenjskem stanje boljše, čopiav bi pričakovali obratno. Pri nas se Je šele zadnja leta dvignila kvaliteta v posameznih panogah in t veselje-n lahko ugotovimo, da smo ponekod dosegli in celo presegli razvitejše kraje v republiki. Odbojka na primer Je v Novem mestu ln tudi v diugih krajih Dolenjske že na visoki stopnji. Ta.ko tudi atletika v Črnomlju in namt/nl tenis v Kočevju. Razveseljivo je, da k temu veliko prispevajo akademiki in srednješolci, ki so v precejšnji meri vključeni v telesno vzgojna, Športna in šahovska druStva. Res
vendar teško Izvedljiv. Kam naj Je  tudi.  da  Je  precej študentov
izven omenjenih klubov in naloga klubov je, da pomagajo pri vključevanju svojih članov v taka društva, pa naj bodo v LJubljani ali pa v decnačen kraju.
Studentske športne" Igre, ki so b!le lan; prvikrat prirejene v Novem mestu, naj pomenijo pregled dela akademskih klubov na športnem področju. Studentske športne igre naj bodo manifestacija zdravja in moči študentske mladine, dokaz, da Študentje poznEmo in se di-žimo znanega Izreka: Zdrav duh v zdravem telesu!
M. F.
-0-0--0-0-0-0-0-0-0-0-
BRUC0VANJE
KLUB DOLENJSKIH VISOKOŠOLCEV PRIREJA DNE 12. FEBRUARJA V NOVEM MESTU BRUCOVANJE ZA VSE STUDENTE NOVOMEŠKEGA OKRAJA. — KRAJ BRU-COVANJA IN PRICETEK BODO PRAVOČASNO POSREDOVALI PLAKATI.
Pred nami se razgrinja Ljubljana, slovenska prestolnica In dom 701M) Studentov. V tem največjem slovenskem mestu živi tudi 500 dolenjskih visokošolcev. Ste kaj pomislili, kako? Ko vas bodo napotili opravki v Ljubljano, obiščite koga Izmed nas. Našli ga boste za kupi knjig in zapiskov, kje visoko v podstrešni ali pa v tesni pritlični sobi pri Studiju. Malokdo si lahko privošči udobnejše stanovanje, kajti drago je In za studenta zato redko. Akademski kolegij in Studentsko naselje sta vsako leto bolj natrpanu, tako da so v oktobrskih In novembrskih nočeh, v začetnih mesecih življenja na uuiverzi postajne čakalnice polne. Potem se življenje nekako uredi; ljubljanske družine se ie bolj stisnejo. Studentovo življenje je trd«, skromno, pogosto brei zajtrka ali večerje In bres udobnosti ln zabav, ki jih lahko Človek kupi za denar, a vendar polno resnega dela ln globoko vero * bodočnost.
•DOLENJSKI LISTt
Stran S
Molk pri novomeškem gledališču
plectališka skupina pri KD D/išan jereb v Novem mestu /dam je dala v začetku letos-/nje sezone dvoje lepih pre-anier, katere je občinstvo sprejelo zelo toplo, ter tudi dalo vsestransko priznanje. Po večkratnem igranju Mladosti pred sodiščem pa je zapadlo gledališče v molk. Ta inoik traja že dober mesec pa vendar še ni nič slišati, da bi se pripravljajo kako novo delo.
NovomeSčani in okoličani prav radi prihajamo in zasledujemo delo svojega gledališča. Za svoj trud žanjejo vedno priznanje od strani gledalcev z napolnjeno dvo-ramo. Priznamo, da so vsi ilgrailoi vezami na svoje vsakodnevno delo po uradih, podjetjih itd., vendar smo prepričani, da se kljub tem naporom lahko še vedno kot do sedaj z ljubeznijo do igranja posvetijo kulturnemu delu. Kot gledalci bomo za dobro delo vedno zelo hvaležni, upamo pa da bodo tudi na mserodajaih mestih priskočili na pomoč,
K.
Kaj delamo v Trebelnem
Na Trebelnem je bilo življenje precej časa bolj mrtvo. Zlvahne-je je postalo lani, zlasti z elektrifikacijo, ki je nekaj časa kar dobro napredovala. Potem pa se je skoraj vse ustavdlo. Toda letos so spe't pričeli delati. Transformator ln drogovi za glavni vod Mokronog-Trebelno so že na mestu. Tudi napeljavo v stranske vasi že trasirajo. Kmetje sami kopljejo jame za drogove in pripravljajo vse potrebno za hišne napeljave. Vse obeta, da bo tudi na Trebelnem že letos zasvetila elektrika in pometala petrolejke v staro šaro.
KZ tudi lepo napreduje. Pred nedavnim so ustanovili več kmetijskih odsekov, tako živinorejski ln vinogradnlško-sadjarski, ki že kažeta lepe uspehe.
Svojevrstno Pa je vprašanje v zve-zi s tečajem za nepismeno mladino. Te mladine je precej, zato so organizirali analfabetski tečaj, toda udeležbe nI bilo. Mnogi nočejo razumeti ljudske dblasti ki bi jim rada pomagala. Eni baje pravijo, da jih je sram. Mislim, da bi moralo to vprašanje načeti predvsem mladinska organizacija. Vključila naj bi čim več mladine, jo privedla na pravo pot in jn vsestransko pomagala. Le tako bo mladinska organizacija pri nas imela uspehe ln dosegla svoj cilj.
Gasilci v Dolenji Stari vasi so dobili moforko
V lepi šentjernejskl dolini pod Gorjanci stoji prijazna vas — Stara Dolenja vas. Kdor pride k nam, hitro opazi, da živijo vaš-čanl v lepem prijateljstvu, zlasti pa, da si radi pomagajo. Lahko rečem, da nI človeka, ki ne bi z vsem srcem priskočil sosedu na pomoč v nesreči. Ni čudno, da so tudi naši gasilci tako delavni ln požrtvovalni. Gasilska četa šteje 39 članov, čeprav je drušvo še mlado. Člani niso samo fantje in moški, ampak tudi dekleta, vsi skupaj p so res delavni in prizadevni, ne ustrašijo se ne daljave ne nevarnosti, če je treba pamagatl in reševati. Brizgalno so imeli dokaj slabo; goniti so jo morali z rokami in vlivati vodo vanjo. To je bilo ob požarih zelo težko  delo. In
vendar so gasilci iz naše vasi pri mnogih požarih bili prvi na mestu in tudi prvi gasili. To je gotovo vredno hvale.
Za nagrado, vsekakor zasluženo, so naši gasilci zdaj dobili motorno brizgalno. Kolikor bo v njihovi moči, bodo z veseljem plačali. Motorke so si že tako dolgo želeli, zato so jo sprejeli s silnim veseljem. Vsa vas jo je počakala pred gasilskim domom. Pripeljala sta jo poveljnik OGZ ln sektorski poveljnik. Zbranim gasilcem in vaščanom je govoril poveljnik OGZ tov. Mišigoj. Pohvalil je gasilsko društvo in mu Izročil motorko z željo, da bodo tudi poslej tako aktivni ln požrtvovalni. Delo naših gasilcev bo zdaj še bolj uspešno.
F.
Podturenčani no Gor. Sušicah
V nedeljo 30. januarja, je pri nas gostovala igralska družina iz Podturna z igro v treh dejanjih >Jurij Tepčekt. Dvorana zadružnega doma je bila nabito polna, čeprav smo igro že lani videli.
Kljub tesnemu prostoru na našem odru, so nam igralci doživeto podali za podeželske odre precej zahtevno delo. Gledalci so jih nagradili s smehom in ploskanjem. Najboljši kreaciji sta bila Jurij Tepček in gospa Sottenville. Takih gostovanj si še želimo, ker so ljudje deležni res kulturnega razvedrila, med podeželskimi društvi pa vzbuja plemenito tekmovanje in jim daje novega zagona in vzpodbude pri kulturnem udejstvo-vanju. R,
Za grdo obrekovanje 3000 din
Joževa Srovin iz Malenske: vasi pri Mirni peči se je za-j govarjala pred sodiščem, ker I je grdo obrekovala sedaj že pokojno sosedovo hčerko Š. J. Se dokler je bila slednja živa, je govorila o njej, da je noseča. Med drugim naj bi to
Žensko je povozil
Franc Lesar, kmečki delavec iz Vinic pri Ribnici, je bil obtožen, da je z vožnjo proti predpisom ogrožal varnost prometa s tem, da je pozimi lani z enovprežnimi sanmi podrl Marjeto Maršič. Ob tej priliki ji je konj stopil na roko in vsled tega so ji morali v bolnišnici odrezati mezinec.
Lesar je bil pred senatom okrožnega sodišča Novo mesto obsojen na 6 mesecev zapora, pogojno za dobo enega leta. Plačati pa mora vse stroške, oškodovanki pa 10.000 din.
SPORT IN TE LESNA VZG03A
Kegljaški šport na Dolenjskem
Ustanove, uradi,
podjetja! »FINOMEHANIKfi« Bi h ar Josip, Novo mesto.
Glavni trg 1,
Sprejema v popravilo pisalne, računske stroje ln vsa v stroko spadajoča dela. Popravila vršimo hitro, strokovno in solidno.
Ze pred vojno so v Novem mestu gojili kegljaški šport, vendar manj sistematično in manj tano-žiično, kot se goji danes. V samem Novem mestu imamo 2 kegljišči, od katerih Je kegljišče na Bregu prav vsak dan zasedeno z dverna in celo s tremi kegljaškimi krožki, saj tedensko po enkrat trenira na njem 13 moških in 4 ženske ekipe. Na kegljišču Gradbenega podjetja Pionir pa se vežbajo v kegljanju člani kegljaškega druStva Pionir, in sicer 2 moški in 1 ženska ekipa ter člani dveh moških in enega ženskega krožka kegljaškega društva Železničar.
Svoj kegljaški krožek imajo tudi Člani JLA, vendar v delovnih dneh zaradi zasedbe kegljišča ne morejo vaditi. Mnogo imamo v Novem mestu še zanimanja za ta šport, toda v aktivno udejstvo-vanje ne moremo vključiti novih Članov zaradi stalne zasedenosti kegljišč. Veliko bi bilo v tem pogledu pomagano, če bi se dokončalo že na pol dograjeno 2-stezno kegljišče pri Vrhovniku. Prt tej gradnji hi 340 kegljačev Novega mesta Tado nudilo vso svojo pomoč, ker si želijo poleg svojega dela tudi zdravo razvedrilo.
Pohvalno se moramo Izraziti 5e posebno o ženskem kegljaškem udejstvovanju, ki ga gojijo v istih krožkih gospodinje, uslužbenke, delavke, mlajše in starejše tova-rlšice. Nikjer v republiki do danes še niso v aktivno kegljanje vključili toliko članic, kot prav v Novem mestu.
Za sistematično in koorđin'mna Športno delo na tem poprfšču skrbi Kegljaški center v Novem mestu. Večkrat organizira zborovanja kegljačev vseh društev Novega mesta in okolice. Zadnje čase je bilo tako zborovanje v Sindikalnem domu 7. XII. 1954, katero Je vodil predsednik Centra tov. Pere Zvone. Tu je bilo poleg drugega ugotovljenih nekaj nešport-nih gest posameznih kegljačev. Čeprav te nepravilnosti niso bile napravllene hote, so jih kegljači kritizirali, krivci pa izn-aziili, da jih sami želijo čimprej popraviti.
Na tem zborovanju je bilo ugotovljeno, da so vsi člani keglja-Skih društev tudi člani SZDL, da gojijo ta šport na pravilni športni podlagi, Tutlniranejši kegljači pomagajo manj izvežbanim posameznikom in celotnim krožkom k čim boljšemu napredku. Pripravljeni pa so enotno pomagati tudi naši ljudski oblasti pri gradnji socialistične domovine.
Poleg zgoraj omenjenega dela se vidi pravilna organizacija Kegljaškega centra v Novem mestu Se v tem, da Je začel razvijati kegljaško fioortno udejstvovanje tudi izven Novega mesta. Zadnje Čase Je ustanovljeno kegljaško društvo v Dol, Toplicah. To društvo Je Imelo 29. XI. 1964 otvoritev novega kegljišča, obenem pa tudi svoj ustanovni občni zbor. To najmlajše    društvo Kegljaškega
centra Novo mesto je že pokazalo svoje uspehe. Do danes ima ustanovljene 3 moške in 1 žensko ekipo, ustanavlja pa se že ,tudi ekipa v Straži, katera bo priključena društvu Toplice. Predzadnjo nedeljo je Izvedlo prvenstveno tekmovanje društva. Zmagal je kegljaški krožek Met, drugo plasirani Je bil KK Gozdar, tretji pa KK Rog. Tudi žene v Dol. Toplicah so imele tekmovanje, iz katerega je bilo razvidno, da pravilno razumejo ta šport.
Na njihovem društvenem prvenstvu so bili n3 j boljši v moških ekipah tov. Fink Ignac, G-ril Jože in Zupane Drago. Pri ženskih
ekipah pa so dosegle prva mesta: tov. Grande Ivanka, Zupančič Vida in Pelko Cveta.
To društvo je izvedlo tudi nagradno tekmovanje na 3 lučaje. To tekmovanje Je bilo v času od 20. I. — 6. II. 1955.
Pri moških ekipah so dosegli prva mesta tov. Sobar Stane, Murn Ljubo dn Jerman Jože, Pri ženskih ekipah so bile najboljše tov. Stopar Ema, Jerman Slavka ln Perme Marija.
Ob zaključku Je predsednik druStva s člani odbora v prisotnosti zastopnikov okrajnega Kegljaškega centra Novo mesto zmagovalcem razdelil 13 lepih nagrad.
0 delu okrajne zveze Partizana v Novem mestu
Zimski čas naša telesno vzgojna društva navadno izkoriščajo za točen pregled n obračun svojega dela, za snovanje novih delovnih načrtov in podobno. Tudi širši odbor okrajne zveze se Je preteklo nedeljo sestal z namenom, da razpravlja in sklepa o društvenih občnih zborih, o pokrajinskem zletu v Celju, dalje o svoji skupščini, o okrajnem nastopu, pa tudi o administraciji in statistiki pri društvih.
Med prvimi so opravila sveje občne zbore društva v Mirni peči, Otočcu, Žužemberku in Trebnjem. Sploh Je opaziti, da so prav ta društva zelo delavna, še vedno pa se jim ni posrečilo v svoje vrste zajeti vse mladine. Tako so bili na občnem zboru v Otočcu večinoma le starejši člani. Tudi mladina v Trebnjem nikakor ne more najti v večji meri poti v telovadnico. Društvu v Mirni peči primanjkuje telovadnega orodja, medtem ko Je v tem oziru Trebnje dosti na boljšem. V tečaj za vodnike bo poslal Partizan v Mirni peči enega tečajnika, Otočec pa dva. Do tedaj pa bo društvo v Otočcu tednsko obiskoval okrajni instruktor. Okrajna Zveza Je tudi odobrila primeren znesek za nujno popravilo telovadnega doma v Otočcu tedensko obiskoval okrajni sredstev v kraju samem.
Svoj občni zbor Je imel že tudi Partizan v Žužemberku, vendar samo do volitev ker Je prodrl predlog, da bi bile volitve na ponovnem občnem zboru, na katerem se bosta krajevni KUD in Pnrtizan združila v enotno društvo. Tako združitev sta do sedaj izvedla že KUD ln Partizan v Otočcu in ne moremo reči, da brez uspehov.
Med tednom bo izveden občni zbor v Dol. Toplicah, do konca meseca pa še v Mokronogu, Šentjerneju ln na Mirni. Partizan Novo mesto Je za občni zbor že vse pripravil, le pri sestavi kandidatne liste je naletel na nekatere težave, ki pa Jih bo v najkrajšem času uspešno prebrodil. Partizan v Smarjeti se ne more razmahniti in Je vprašanje občnega zbora še odprto. Po vsej verjetnosti pa bo
še letos ustanovljeno novo druS-tvo v Skocijanu.
Pokrajinskega zleta, ki bo 29. maja v Celju, se bo okrajna zveza udeležila z nad 500 telovadci. Tako vsaj pokaže približni predračun, zelo verjetno pa bo to število še daleč prekoračeno. V tem pogledu so posamezna društva že sprejela osnovne obveze. Sicer imajo društva, pa tudi okrajna zveza, nekaj krojev še od lanskoletnega republiškega zleta v LJubljani, vendar to ne bo zadostovalo. Zato naj društva že sedaj po-krenejo akcijo za nabavo krojev, za katere bo blago na razpolago po znižani ceni.
Kot predpripravo ta pokrajinski zlet bo okrajna zveza priredila 22. maja okrajni zlet v Novem mestu v okviru proslav desetletnice osvoboditve.
Okrajno prvenstvo v mnogoboju bo 15. maja v Trebnjem, kjer bo tedaj v proslavo občinskega praznika tudi telovadni nastop. Najbolje ocenjena društva se bodo nato udeležila pokrajinskega prvenstva, ki bo ob priliki pokrajinskega zleta v Celju.
Ker nas loči od teh prireditev pravzaprav le kratek rok, je treba s pripravami pohiteti. Redna pedelava zletnih vaj bo obvezna za vse vodnike v nedeljo, 13. februarja v Novem mestu.
Skupščina okrajne zveze bo v nedeljo, 27. marca v Novem mestu, katere naj se udeleže kot zastopniki svojih društev predsedniki, tajniki, načelniki In načelnice.
Kakor že večkrat, tako se tudi 9edaJ ponovno opozarjajo vsa društva, da redno pošiljajo okrajni zvez) mesečna statistična poročila. Na ta način si bodo ustvarila pregled nad svojim delom, z rednim poročanjem pa bo o delu po društvih seznanjena okrajna, po njej pa še republiška zveza. Na dopise okrajne zveze naj društva odgovarjajo v vsakem primeru, tudi če morajo poročati negativno.
Republiških tekem v smučanju, ki bodo na Pohorju, se po sklepu okrajne zveze udeležijo smučarji Novega mesta ln Trebnja.
V času polletnih počitnic je bil v Brežicah mladinski telovadni tečaj, na katerega sta poslali nekaj mladincev društvi Trebnje in Novo mesto. Tečaj je bil na višini le škoda, da so ga ostala društva prezrla. Ce hočejo, da se njihov vodniški kader številčno ln strokovno izpopolni, ne smejo v tem pogledu zamuditi nobene prilike, zakaj brez dobrih vodnikov ni mogoče misliti na uspešno delo posameznega društva.
tudi vplivalo na S. J. da je šla prostovoljno v smrt. Po več razpravah je okrajno sodišče v Novem mestu spoznalo S rov i novo krivo obrekovanja in jo obsodilo na 5000 din kazni, plačilo stroškov in 300 din povprečnine. Proti sodbi okrajnega sodišča se je Sro-vinova pritožila, vendar je okrožno sodišče potrdilo višino kazni, ki jo je izreklo o-krajno sodišče. V primeu neizterljivosti se ji kazen spremeni v 13 dni zapora.
Podjetna Šoferja - zase
Dragota Jordana in Martina Hočevarja, oba šoferja, trenutno brez zaposlitve, prej pa zaposlena pri avtoprometu v Novem mestu, je podjetje poslalo na vožnjo v Livno v Bosno. Tu sta s tovarnima avtomobiloma prevažala les za neko tamošnje podjjetje. To je bilo avgusta lani. Tam sta ostala dva meseca in, kot sta sama priznala, nista bila slabo plačana, saj sta imela poleg provizije od prevoženega tonskega kilometra še dnevnice, tako da sta zaslužila okoli 30 tisoč din mesečno. Toda poleg voženj za podjetje, sta opravljala vožnje tudi za svoj račun in žep. Jordan je tako še postrani s takimi vožnjami zoslužil v teh dveh mesečin okoli 67.000 din, Hočevar pa tudi nad 42.000 din. Podjetje je bilo oškodovano pri Jorda-novih vožnjah v celoti za 85.750 din in pri Hočevarjevih za 73.500 din.
Ker imata oba za vzdrže«* vati družini in sta še dokaj odkrito priznala krivdo ter izrazilapripravljenost, da škodo poravnata, ju je sodišče obsodilo: Dragota Jordana na 4 mesece, Martina Hočevarja pa na tri mesece zapora. Poleg stroškov in povprečnine morata v celoti povrniti podjetju prizadeto škodo.
Mladinski časopis »Mladina« izhaja tedensko v LJubljani. Na »Mladino« se lahko naročite v upravi »Mladine«, Ljubljana, Tomšičeva 9/IL — Naročnina: mesečno 40 din, tromesečna 120, polletna 240 in celoletna naročnina le 480 dinarjev!
KINO
Kino KRKA Novo mesto
Od 11. do 14. februarja: nemški film Ltič ljubezni
Od 15. do 17. februarja: angleški film Smeh v raju
Kino Dolenjske toplice
12, ln 13. februarja: švedski film Plesala je samo eno poletje
Kino Črnomelj
Od 15. do 16. februarja: PlačUo za strah
Od 17. do 20. februarja: Lidija Bailey
Kino LoSkl potok
12 in 13. februarja: Irena v zadregi
Potujoči kino Novo mesto
predvaja film >Vesna« s predflimom: Barok v Ljubljani
v petek 11. februarja ob 16. uri v Gaberjah, ob 17.30 v Brusnicah.
v soboto, 12. februarja, ob 16 v Prečni, ob 19.30 v Straži,
v nedeljo, 13. februarja, ob 14 v Bučki, ob 17 ln 20 v Skocjanu. film »La Malquerida« s predf Umom »Zasužnjene vode«:
v torek, 15 februarja, ob 19 v bolnici Novo mesto,
v sredo, 16. februarja, ob 19 v Beli cerkvi,
v četrtek, 17, februarja, ob 19 za Malem Slatniku.
Dežurna zdravniška služba
Do 14. februarja ima dežurno zdravniško službo dr. Spiler Adolf. Dežurna zdravniška služba se zač_ ne ob 7 zjutraj ln se zaključi zadnji dan dežurstva ob 7 zjutraj.
Sejmi
V Skocjanu bo živinski in kramarski sejem v ponedeljek, dne 7. marca 1955. Sejem, ki je bil določen za kvatemi četrtek odpade.
MALI OGLASI
VINODRAD ln zidanico na Vel. Ljubnu poceni prodam. Sercelj Neža, Meniška vas 29, p. Dol. Toplice.
UGODNO PRODAM dober radio
sprejemnik. Alojz Peskar, Račje selo, p. Trebnje.
ZAMENJAM družinsko enosobno stanovanje v Kranju za enakega v Novem mestu. Naslov v upravi lista. (34)
KRASNO POSESTVO % vinogradom, lepo vinsko kletjo, večjim travnikom, gozdom in hišo z lepim vrtom ter gospodarskim poslopjem v Kostanjevici na Dolenjskem prodamo skupaj aH posamezne parcele. — Naslov v upravi lista.
Gibanje prebivalstva v Novem mestu
Pretekli teden je bilo rojenih 14 dečkov in 16 deklic. Poročili so se: Ivanetič Franc, mehanik iz Novega mesta, in Smajdek Marija, uslužbenka lz Regrče vasi. Jakrjič Alojz, delavec, in Novak Ana, kuh. pomoč., oba lz Dol. Straže. Kovačič Karol, krojaški pom. iz Novega mesta, in LindiČ Pavla, šiviljska pomoč, iz Prečne. Simtč Marjan, žel. prometnik lz Novega mesta, in Fink Olga, uslužbenka iz Cegelnice. — Umrli so: Rozman Marija, otrok, 4 mesece, iz Žabje vasi. Bol din Anton, vdovec, 54 let, iz Laz pri Krki. Pelko Jožefa, delavka, 27 let, iz Šmarjeških Toplic.
v Črnomlju
Od 22. januarja do 5. februarja sta bila rojena dva dečka in dve deklici. Poročila sta se: Jankovič Jože, rudar iz Obrha, in Stukelj Frančiška iz Dobličke gore.
V KOČEVJU
Od 29. Januarja do 5. februarja so bile rojene 3 deklice. Poročili so se: PiČler Jože, delavec, in Sti-mec Ana, oba Iz Oneka. CrnkoviČ Dragotin, lesostrugar iz Borovnice in Merhar Štefanija, uslužben_ ka iz Kočevja. Sterk Matija, rudar iz Zeljne, ln Debeljak Zofija, kuh. pom. iz Kočevja.
Loški potok
V Januarju sta bila rojena dva dečka in ena deklica. Porok in smrti ni bilo.
V Ribnici
V januarju je bilo rojenih 5 dečkov in 6 deklic. Poročili so se: Pertot Ladislav, mizar iz Ribnice, in Canrpa Ivanka, gosp. pom. iz Slatnlka. Tanko Jože, žični tkalec, in Kovač Dragica, uslužbenka, oba iz Ribnice. Hočevar Ivan, kmet iz Zapotoka, in Kozina Jul-ka, gosp. pom. iz Sušja. Sfiligoj Anton, podoficir JLA, in Henig-man Marija, gosp. pom., oba iz Prigorice. Baškovič Vladimir, gradb. tehnik iz Novega mesta, in Ogrinc Marija, učiteljica iz Otočca ob Krki. Kožar Leopold, zidar iz Kota, in Levstek Marija, gosp. pom. iz Bukovice. Solesa Mladin, oficir JLA, in Jezdlč Mila, gosp. pomoč., oba iz Ribnice. Umrli so: Canžek Frančiška, upokojenka, 66 let, iz Ribnice. Duhovnik Marko, otrok 1 dan, iz Sušja. Duhovnik Marta, otrok, 4 ure, iz Sušja. Levstik Frančiška, gospodinja, 72 let, iz Sušja. Andoljšek Ivana, gospodinja, 80 let, iz Gorice vasi. Požar Marija, užitkarica, 88 let, iz Sajevca.
lz novomeSke porodnišnice
Preteku teden so rodile: Hlebec Ana iz Gribelj pri Gradacu — dečka. Ficko Jožica iz Livolda pri Kočevju — deklico. Medved Ivanka iz Cešnjic pri Trški gori
— dečka. Rahoj Marija iz Grdun pri Vinici — dečka. Stikovac Anica iz Novega mesta — dečka. GrandJjič Anica iz Mirne peči — deklico. Kramar Albina iz Mirne
— deklico. Badovinac Marija lz Jugorja pri Metliki — deklico. Irt Milka iz Praproč pri Straži — dečka. Kos Marija iz Pot ovrha dečka. Kos Marija iz Fctovrha pri N, m. — dečka. Madič Cuja iz Sfovega mesta — deklico. Vovk Slavka iz Sp. Mladetič — deklico. Iskra Ana iz Dol, Ajdovca — deklico. Lesac Marija iz Radenci pri Črnomlju — deklico. Zelezmk Slavka iz Pugleda pri Mokronogu — dečka. Vire Alojzija iz Malega Kala pri Mirni peči — dečka. Judnič Neža iz Malin pri Semiču — dečka. Judež Marija iz Gabrja pri Krškem — dečka. Vov-ko Frančiška iz Mačkovca — dečka. Fabjan Ana iz Hmelj čiča pri Mirni pe*l — dečka. Bele Marija iz Novega mesta — dečka. Srečnim mamicam čestitamo I
Tokrat sem kar v Črnomlju začel svoje romanje. Na tako imenitni prireditvi kot je veselica Turističnega društva, ki jo pravkar vstopilo v življenje, jaz res ne morem manjkati. Zlasti so me privabile posebne specialne točke, kot je bikoborba in podobno. Rečem vam, nisem bil razočaran, kot tudi ostali udeleženci prireditve ne. Seveda smo vsi pričakovali, da bosta pri biko-borbi nastopila bik in človek, pa so reklL da pri nas ne dopustimo trpinčenja živali. Zato sta se borila dva (ne bika), pač pa po borbeni vnemi tema podobna dvonožca. Lahko vam je žal, če niste videli te posebno točke sporeda. Mikastila sta se, šopiri, da in rjovela kot dva jelena v septembru, pokazala nekaj lepih kombinacij na tleh, se otipavala s pestmi tpr božala po pi.skrih in svečnikih, da Jo bilo pravo rajsko VW>ljc pri vseh gledalcih. Bil Je prizor ze bogove, zlasti, ker
dhto&tine !| doCettfa&e
POPOTNE MALHE
je eden izmed njih nekaj manj kot bog bogova in se je vseeno potrudil in pokazal občinstvu smisel za rivalitetno bikoborbo. Naknadno sem zvedel, da se ta točka imenuje »kosoplesalni derby«. Nastopajoče se lahko spozna tudi naslednji dan**, po kumaram podobnih nosovih, kot je bilo to v gornjem primeru.
Deset letalcev je vstopalo v letalo in nekdo jih je vprašal, koliko je med njimi padalcev. Povedali so, da je eden, ostali pa so z njim, dn ga ven vržejo. Tako so spraševali tudi črnomaljsko športno ekipo, ki je šla na tekmovanje v Zahodno Nemčijo. Slo , je šest športnikov pa še enkrat toliko nešportnikov. »Kaj bi ne šli, take prilike ni vsak dan,« so ml rekli, »šest za igralce, ostali za zijalce, vse za varčevanje z devizami,« so zaključili pojasnilo.
Včasih pripovedujemo o posebnostih Daljnega vzhoda, med katere spadajo tudi kuli ji. Gotovo pa malokdo ve, dn imamo taka prometna sredstva tudi v Ornomlju. Otroške vlečne sile se je oni dan pofthržtl občinski denarnik in se dal na vozičku prevažati od blitijo do oštarije ln ob-
ratno. Pravijo, da je to od tega, ker je topla zima, pa zato prej dozori pustno razpoloženje in taki od oblast-stvenih ustanov morajo pač dati prvi vzgled. Vendar bi se bolj šikalo, če bi se za take primere posluži! raje osla kot otrok, bilo bi manj očito nasprotje. -
Samo še enkrat naj se na Suhorju pri Metliki pohvalijo tiste nasekanke, ki so uganjale strašne stvari, češ da se ne ve, kdo je to bil, pa bom vse navedel s polnim imenom. Niso več tako mlade, da bi jim škodovalo pri poroki in težak odgovor bi moral čajati še gospodar, ker je dal toliko pijače »jo« — »jo« — ln »ma«, da so potem počenjale take grdobije. Bo sedaj dovolj?
V zadrugi na Suhorju bo;i moral potunkati v torbo prodajalki, ki raje debatirata s fantiči, kot strežeta strankam. Bojda jim to bolj prija. Meni pa je v tem trenutku prijalo, da bi pogoltnil šilce kratkega. Tega se na Suhorju lahko dobi, bi, samo merica 5 din dražja kot drugod. Ko sem vprašal, zakaj to, so rekli da zato, ker ga pridelujejo doma in zato nimajo stroškov s prevozom. No, to je čisto suhoTska kal-
kulacija, kot je tista, da je žaga polnojarmenik pri njih tudi hudo potrebna, ker da je na prometnem kraju. To tudi jaz trdim, ker je to bila vsa leta, zlasti v času obveznega odkupa za pospeševanje črnega promenta z lesom. Z navadno venecijanko res ne bi mogli tega toliko narezati in razšvercatL Kar je res, je res.
Za živim hudičem, ki je oni dan zapustil naše lepe dolenjske kraje, so prišli sedaj spet strahovi, pravi pravcati strahovi. Samo pomislite, kaj je doživel bogu globoko vdani C. B. iz Vršnih sel, sicer pa 22-letni kruhojedec v socialistični službi. Ponoči je večkrat videl grozno veliko črno mačko. Takrat se je spomnil na sveti križ in ga tudi v velikem merilu napravil nad mačko. Kar naenkrat se je mačka prelevila v žensko, ki je sedela na kamnu, podprta s palico, ter mu zabičala, da o tem ne sme nikomur povedati. Najbrž je bila ta mačka kaka zakleta kraljičina in morda bo fant še srečen, če se ni preveč ustrašil, kaj se ve. Kaj pa mislite, črna mačka, ženska ln mlad fant, to ni, kar si bodi. Ni pa lepo od njega, da o tem klepeta, če mu je bilo zabičano, da mora molčati.
O ja, pa to ni edini Čudež, ki se je dogodil pri nas v zadnjem času. Kaj takega, kot je videla mlada kuharica iz dijaškega doma V Dol, Toplicah V. S.Jki je drugače tudi
bogaboječe dekle, tudi niso mačji brki. Desetkrat zaporedoma se je ponoči posvetilo na pokopališču V Dolenjskih Toplicah, da je s ceste videla vse grobove, česar drugače pri soncu niti z voza ni videti. Pa taka svetloba, kot je sploh ni na svetu. Nevihtni blisk da je navadna figa proti njej, tako je vsa goreče prestrašena pripovedovala v strahu božjem. Zelo koristno bi bilo, da bi se ji enkrat posvetilo še v glavi, enako tudi vsem, ki takim čudovitim prividom verjamejo in jih naprej povedujejo. Sicer sem pa že
večkrat slišal, da se dekletom, če gredo same ponoči po samoti, rado kaj prikaže in posveti kot še nikoli prej niti pozneje ne...
Nekateri prebivalci na Grmu v Novem mestu pa tudi ne pridejo iz heca, ki pa jih stane nekaj mirnega spanja. Kje je še sušeč mesec, pa vendar mački na dveh nogah že mrjavkajo pod oknom, da je grdo. Morda bo poslej lepše, ko so mu z mrzlo vodo oprali vročo bučo, kot kaže slika.
Kegljaštvo je v Novem mestu  menda najbolj razširjen
šport. Pa so bili člani prvaka povabljeni na prijateljsko srečanje v 'Bršljin. Obljubili so, obljubili, prišli pa ne. Prvi dan ni prišel nobeden, drugi dan pa dva, toda ne na tekmovanje, pač pa sta prinesla opravičilo; člani da mnogo raje podirajo z očmi ob sladkem vinu mlade učiteljice v hotelu, kot da bi s kroglami podirali kegle na keglišču. Bi rekel, da so bolj občudovalni kava-lirji kot disciplinirani športniki, pa izmed »Vseh...« menda da niso vsi taki, saj so bili vedno med najboljšimi.
Čeprav smo vezano trgovino že davno odpravili, jo v Mokronogu še vedno izvajajo. Se pravi v občinski trgovini. Sem hotel kupiti podlogo za obleko, pa so rekli, da samo pod pogojem, če kupim tudi blago. Saj res ne morem nositi same podloge, da pa bi oboje kupil obenem pa niso mačje solze. Naknadno sem še zvedel, da ti vezani pogoji v tej trgovini ne veljajo za vse kupce. V Trebnjem sem samo mimogrede zvedel, da tisti špas z živim hudičem za nekatere niti ni bil poceni. Tri jurčke pa 25 dni telesnega počit kaob ričetu je kar dostojna cena za' tako reč. Pa pravijo, da hudič prinaša srečo, nekateri prav gotovo ne bi tega trditi, kajti sedaj pa res vidijo hudiča.
Dovolj za danes, lepo vas pozdravlja Janez Popotni.
Strah i —-
»DOLENJSKI LIST«
Štev. J
Za poživitev gledališke kulture na podeželju
Dno 28. januarja je bilo pri Ljudski prosveti v Ljubljani posvetovanje režiserjev z namenom, da se pripravi vse potrebno za kongres LP. Zanimivo in plodno posvetovanje bo koristilo vsem okrajnim odborom LP in amaterskim družinam. Delegati so razpravljali o vlogi amaterstva v naši družbi, o vprašanju vzgoje režiserjev in igralcev na podeželskm odrih, o vlogi učiteljišč in igralskih akademij za vzgojo režiserjev, o vplivu poklicnih gledališč na naše amaterstvo, o repertoarju, vprašanju kritike ter vlogi lokalnega časopisja, o materialnih osnovah gledališč ter o raznih drugih vprašanjih amaterstva.
Naše amaterske gledališke družine so od osvoboditve sem izvršile veliko nalogo pri vzgoji in izobrazbi ljudstva. Svojo dejavnost so široko razmahnile prav v tistih krajih, ki so zelo oddaljeni od Večjih kulturnih centrov. Nedvomno drži, da naše amaterske gledališke družine vršijo svoje kulturno poslanstvo med ljudstvom. Res je, da je naša slovenska gledališka tvornost zrastla iz igralskega amaterstva, zato je amaterstvo toliko bolj potrebno. Treba pa je, da ima to amaterstvo izkušenih režiserjev, ki bodo znali prijeti za delo, poiskali igralce in jim vcepljali ljubezen do igralskega ustvarjanja, in ki bodo kos odgovorni nalogi, ki jo imajo režiserji. Dejstvo je, da je naš prosvetni kader še vedno tisti steber, ki nosi vso težo bremen: režira, dela sceno, igra itd. Zato naj mladi učitelji prmeso že z učiteljišča osnovno «nanje te pomembne panoge udejstvovanja. Novomeško učiteljišče je že letos uvedlo kul-turno-prosvetno dejavnost kot obvezen predmet v 4. letnik za tiste, ki se z veseljem odločijo za študij. Predavanja se vrše tedensko dve učni uri iz dramatike (deklamacija, osnove dramske igre, osnove režije itd.). V Mariboru prav tako obiskujejo mladi učiteljiščniki v soboto in nedeljo dramski seminar. Obe obliki dejavnosti so delegati pozdravili. Razpravljali so tudi o igralski akademiji. Absolventi akademije bi morali po diplomi na deželo, da bi tam dvigali nivo amaterskih družin. Nameščeni naj bi bili vsaj v večjih krajih, da bi s tečaji, izkušnjami in nasveti poživili dramsko ustvarjanje na vasi in vzgajali režiserje za naše podeželje. Prav tako je za vzgojo režiserjev potrebno sistematično prirejanje tečajev na sedežih okrajnih odborov LP. Tečaji, ki jih prireja izvršni odbor LP v Ljubljani, bo v polni meri izvršili svojo nalogo. (Zdaj je bil v Ljubljani!) Tudi naša poklicna gledališča naj dajejo svojo pomoč režiserjem na deželi. Veliko je v Sloveniji podjetij, ki imajo svoje dvorane in igralske družine, nimajo pa sposobnih režiserjev. Ali bi bila kakšna škoda, če bi sposobnega človeka, ki ima smisel za režijo in igralstvo, poslala ta podjetja za kakšno leto n. pr. v Ljubljano in ga plačala, da bi se izobrazil, ter bi potem prišel spet v podjetje? Tak človek bi vodil gledališko družino in pomagal tudi bližnjim Svobodam, ki tudi nimajo sposobnih režiserjev. Brez
dvoma bi bila tudi to ena izmed rešitev perečega problema vzgoje naših amaterskih režiserjev. Druga oblika, za katero smo se zedinili, je ta, da naj se pi-i Ljudski prosveti v Ljubljani ustanovi igralska šola, nižja ali srednja, če se ne bo vprašanje diplomantov igralske akademije zadovoljivo uredilo. Dalje je nujno, da se pri LP v Ljubljani osnuje dramski sosvet iz zastopnikov vseh okrajnih odborov LP, dobrih režiserjev, ki bo urejal vprašanja repertoarja ■Igralskih družin, izdajal skupno glasilo itd., ki bo svetovalec družinam in ki bo usmerjal celotno delo ter dajal režiserjem nasvete. Zavedati se moramo, da je režiserjevo delo tudi politično delo in kajpada tudi vzgojno. Režiser mora preko svoje igralske družine vzgajati — publiko in se zavedati svojega poslanstva. Sosvet bo moral nuditi pomoč našim najbolj oddaljenim odrom: Koroški, Primorski, Kočevski ln Dolenjski. Tudi v centrih teh okrajev so še posebno pomembne gledališke Ustanove, ki bodo kos svojim nalogam. (N. B.: polpoklic-no ali poklicno gledališče za bodočo dolenjsko Zvezo komun v Novem mestu!) Delegati so razprav^ ali tudi o posebni organizaciji režiserjev v Sloveniji. Tudi profesorji srednjih šol bi naj imeli kot poseben predmet že na univerzi — igralsko umetnost, kar bo verjetno urejeno z novim univerzitetnim zakonom. Največja težava je z repertoarjem igralskih družin. Družine ne vedo, kaj naj igrajo, nimajo nobenega programa. Prvo vprašanje je načrt, kaj bi bilo v tej ali .oni vasi treba igrati, potem bomo šele iskali delo. Zato je bil zelo umesten
predlog, n»j se pri okrajnem odboru LP sestanejo že pred sezono vsi režiserji in se pomenijo o repertoarju. Pisarniško osebje in tajniki LP morajo poznati vsebine dram, da takoj svetujejo režiserjem, ki pridejo ponje. Poznati morajo tudi teren, da svetujejo, če je delo primerno ah ne. Izposojevalnice naj imajo sposobne ljudi. Tu niso odigrali svoje vloge okrajni odbori LP jn bo treba v bodoče pri Zvezi komun širšega foruma, komisije ali kar koli, ki bo vodila repertoarno politiko naših ljudskih odrov sistematično in ki bo izvedla vse sklepe okrajnih skupščin, da ne bo ostalo vse pri besedah. Potrebno bo več sestankov na okrajnih centrih o problematiki ljudskih odrov in o gledališki kulturi sploh. Tudi v večjih krajih je v tem pogledu prava anarhija, nikjer enotnega programa z gotovim smotrom. Vsak režiser (če jih je več!) nekje vidi delo in že mora na oder. Dejstvo je, da pomanjkljiva re-pertoarna politika zelo škoduje amaterskim družinam. Nikakor ne more in ne sme en sam člo-veh odločati o repertoarju. V večjih krajih in pri družinah, ki uprizarjajo težja dela, so nujno potrebni umetniška sveti, ki določajo repertoar. To bi moralo veljati za vsa okrajna mesta, odnosno bodoče sedeže Zveze komun. Taki sveti in sestanki so potrebni tudi zato, da se vskladijo razna vprašanja, n. pr. vprašanje kvalitete in vzgojnega poslanstva odra. Naše centralno in lokalno časopisje mora posvečati več pažnje našim odrom in člankom o dramatiki. Telesni vzgoji so sleherni dan namenjene cele strani, medtem ko problemom splošnega ljudskega izobraževanja posvečajo naši časopisi včasih samo nekaj vrstic. Marsikje je
pereče vprašanje odnosov mero-dajnih forumov do amaterskih gledališč. Dejstvo je, da ponekod nočejo priznati vzgojne vloge gledališča. Marsikje se ponašamo s kopico neplodnih sestankov, ki često nimajo nobene vsebine, ne zavedamo pa se, da dobro naštudirano gledališko delo s svojo idejno vsebino in neposrednostjo vpliva na publiko in — vzgaja. Treba bo rešiti tudi vprašanje lastništva gledaliških dvoran, ki jih imajo ponekod Kmetijske zadruge in druge ustanove. Amaterski igralci se brezplačno žrtvujejo, da gojijo gledališko kulturo na vasi in vzgajajo ljudi, pa morajo zato še plačati prostore, kamor prihajajo tisti ljudje, ki so kulture najbolj potrebni. Ne postavljajmo kulture na komercialno bazo! S tem ne bomo prišli daleč. Prosvetne domove in dvorane naj. v bodoče prevzamejo občine-komune in nihče drugi t Treba bo dejstva podpreti z avtoriteto kongresa LP in doseči pri republiški skupščini, da reši ta problem. Ironija je, da nekatere gledališke družine plačujejo po 6000 din mesečne najemnine, da lahko — prostovoljno igrajo.
Navedel sem le nekaj vprašanj, o katerih smo razpravljali ■na posvetovanju z namenom, da tudi okrajni odbori LP ln igralsko družine razpravljajo o tem na svojih letnih skupščinah. Centralna osebnost je brez dvoma režiser. To je pri vsakem gledališču tista oseba, ki je gibalo vsega umetniškega dviga ali — padca. To je človek, ki mora s svojim znanjem in s svojimi pedagoškimi zmožnostmi prikleniti mladega igralca k sebi ln ga voditi po strmi poti njegove težke poti do vrha, ki se mu pravi — umetnost.
Prof. Tone Trdan.
$lfti £re na sprehod
„Sveti plamen"™ šentjernejskem odru
Drama Maughama Somerse-ta, ki se odigrava med obema vojnama, je nekaj nenavadnega. V njej spoznavamo družinsko žaloigro, ki se začenja pri Mauricu, sinu Tabretove, ki je zaradi posledic letalske nesreče priklenjen na bolniški voziček, nadaljuje v tajnem razmerju Mauricijeve žene Stella z njegovim bratom Aalinom, s nesrečno ljubeznijo bolniške sestre do Mauricija in se konča z njegovo smrtjo s posredovanjem matere.
Pretresljivo dramo so zaigrali tako doživeto, da je številnim gledalcem zastajal dih. Napetost se je stopnjevala od dejanja do dejanja, dokler ni našla vrhunec v priznanju matere, da je ona zakrivila sinovo smrt. Težko vlogo matere trpinke Tabretove nam je odlično podala Jožica Cudovanova. Nič hudega slutečega, dobrega in plemenitega bolnika Maurica pa je mojsftrsko igral Frenk Zagore. Njegovo ženo Stello, ki je morala zaradi svoje ljubezni do Aalina in zaradi usmiljenja do moža igrati dvojno vlogo, nam je posredovala Minka Je-reletova tako, kakor pač naša Minka, naša Stella, zna. Nova pridobitev za šentjernejski oder je Jože Videtov, ki je doživeto podal lik Aalina. Odloč-
na in stroga bolniška sestra je bila Anica Somrakova,   ki je
tako dovršeno igrala, da nas je spreletel mraz. Doktorja Har-vestra je igral Boris Gabrič. Z, njim nismo dobili v Šentjernej samo novega predmetnega učitelja, temveč tudi odličnega igralca. Major Liconda je bil Tone, ki nam je s svojo resno, umirjeno igro zelo ugajal. Služ-
kinjo Alice je dobro predstavila Silva Malijeva.
Scena in maske so bile odlične.
Hvaležni smo režiserki, naši neumorni delavki Tončki Sker-letavj, ki pam je postavila na oder to umetnino. Igralsko družino KUD »Brat Pirkovič« pa prosimo, da nas kmalu spet osreči a kakim delom. Č
ZANIMIVOSTI
V ameriki je 65 milijonov delavcev
Po statističnih Dodatkih je v Ameriki 65 milijonov ljudi v delovnem procesu, od irga 20 milijonov žena. Statistika pa tudi kaže, da je največ zaposlenih žensk v starosti od 40 do 55 let. Torej mlade ženske ne delajo, pač pa starejše.
Ameriška redkost
Znanstvenik Irene d u Potmi ki poučuje na državni tehniki v Massachusetts je pred dnevi dopolnil 80 hrt. Ob tej priliki so znanci izvlekli iz njega nekaj podatkov o njrjrnvem zasebnem življenju. Trdi, da je
pristaš narr.vncjra življenja. Svoj avtomobil še vedno sam popravlja, kot ga je- pred leti„ nima televizijskega aparata in v življenju se še ni razporočil, čeprav živi s svojo ženo že 54 let.
514 žrtev ob praznikih
Prometne nezgode s smrtnimi žrtvami so na ameriških cestah že prava vsakdanjost. Ob novoletnili praznikih je bilo do smrti povoženih 391 ljudi, čeprav so jih predvidevali >lei 370. Skupno z žrtvami ognja ali utonitve so ob zadnjih novoletnih prazni kili dosegli rekord v Številu dosedanjih žrtev ob podobnih prilikah — kar 514 mrtvili.
Nekega lepega, zimskega, nedeljskega popoldneva, ko sem se pripravljal, da bom po truda polnem standardnem kosilu še malo po dolgem sede prežvekoval ob čudovitih zvokih narodne popevčice »Ata Jua-nita«, mi je z milim glaskom rekla moja prelestna Fijti,
No, prosim, ne bodite vendar tako spogledljivi/ Fijti — /i/ti se pravi po angleško pol na pol in če sta mož in žena, oziroma narobe — Žena in mož celota, je potem žena ena Fifti, mož pa en Fifti. Mi pri nas doma, to se pravi moj nadobudni sin Fiftič in moja hči graciozna Fiftička, govorimo pri kosilu le angleško. Nanobudni Fiftič in graciozna Fiftička bolj glasno, midva s prelestna Fifti pa bolj z žlico. Sicer se pa niti ne spodobi za napredne ljudi, posebno pa še za napredno starino, da bi govorila med kosilom. Kar lepo se naj držijo naprednega in prav sadonos-nega pregovora: »Kadar mladina govori, je za stare najbolje, da molče!« In tako pridem do najbolj mastne juhe, do največjega števila cmokov in najbolj zabeljenega zelja.
Oh, lepo vas prosim, ne zamerite mi, da sem zašel na povsem drugo snov. Ostali smo menda tam, ko mi je moja prelestna Fifti rekla... vi je niste slišali. Torej moja prelestna Fifti je rekla: »Zadnjič sem slišala na nekem sestanku, da je treba mladini nekaj dati. Ti se seveda ne zmeniš za tako dobre sugestije.« (Sugestija js namreč novodobna beseda za »vplivati na koga«.) »Daj, zgani se vendar in daj kaj otrokom!«
Zakaj pa ne, sem si mislil, prat? lep dan je danes, pa pojdimo na lep sprehod ob Krki, pa preko novega mostu v Portoval in dalje preko Broda v Šmihel, nato pa lepo čez mesto domov. Vse to sem jim lepo razložil in z veseljem pričakoval potrdila od vseh.
Nadobudni Fiftič $ri graciozna Fiftička sta se spogledala in nato se je nadobudni Fiftič nekam suho odkašljal ter dejal: »To je pa res velikodušno darilo. Če se hočem natrapati okoli mesta, grem raje k tabornikom, tam so vsaj sami. Meni ni za tako darilo!« Niti nisem imel časa, da bi se zgrozil nad takimi besedami, ko je graciozna Fiftička rekla: »Veš kaj, očka, to pa res ni nikako darilo, saj to ni nikaka žrtev za nas otroke, za nas mladino! Daj mi raje kaj denarja, da si bom kupila uro, ki jo tako nujno potrebujem, da nam ne bodo profesorji Kratili le tako skopo odmerjenih odmorov v šoli. Ali pa mi kupi nov spomladanski plašč? No, «?t pa. to je pa res malenkost, pelji nas r> slaščičarno, nato nam kiipi karte za kino in nas lepo počakaj doma. Veš, to ne bi bilo popolno darilo, če bi ft Šel v gostilno in bi te morali priti iskat, da bi šli skupaj domov.«
Ze sem odprl usta, da bi nekaj povedal, ko se oglasi zapoved prelestne Fifti: »Prav ima. nič ti ni treba hoditi v gostilno, doma bodi!«
ali: Mladina nič nima..
Obmolknil sem in si mislil sam pri sebi: »Tudi prav, bom pa doma. Prebral bom časopise ob prijetni muziki »želeli ste, poslušajte!« in bom na tekočem. Ko sem bil najbolj zatopljen v članek »Reaktivno letalo se je razpočilo«, me nadobudni Fiftič vpraša: »Očka, zakaj se pa nekateri, ki naroče ploščo po željah, nočejo s polnim imenom imenovati, pa čeprav morajo toliko plačati? Sporočijo samo: Nekdo, ki vas ima rad.«
»Veš, to je pa romantika,« sem mu na hitrico odgovoril, »jim je že prav tako!«
»Aha, že vem,« ugotovi stro-kovnjaško Fiftič, »to je, če bi kdo kakšno rad imel, pa je ne dobi, zato ji zagode.«
Članek o potniškem letalu sem prebral in zdaj bi rad še podlistek »Moulin Rouge«. Iščem časopis pa ga ni nikjer in vprašam: »Kje pa je Poročevalec?« Vse je tiho, nihče ne da od sebe besede, le tam v kotu sedi graciozna Fiftička in med branjem Poročevalca stiska mačka. »No. daj mi Poročevalca, saj ti boš lahko kasneje brala!«
»Oh, si siten! Prav nič mi ne privoščiš, vi stari pa res nič ne daste mladini. Še tega nedolžnega branja mi ne pustiš,« je rekla in vrgla časopis po mizi.
»Alo, gremo,« me je prebudila prelestna Fifti, že napravljena za ven, iz nedolžnega branja! »Gremo, gremo, kaj še niste napravljeni. Saj smo se vendar zmenili.«
In Šli smo na izprehod: jaz, en Fifti, s precejšnjim nezadovoljstvom, ker so me pregnali od nedolžnega branja, nadobudni Fiftič z naježenimi lasmi, graciozna Fiftička s priličnim čampeljnom in na čelu prelestna Fifti.
Šli smo po lepem, zimskem soncu, ki je le delno pregrevalo moje od revmatizma, ishiasa in putike ko paragraf zvite kosti. »Prekrasen je ta novi stadion, le koliko so dali zato. Za nas prav gotovo ne bo, ker nam je revmatizem otrdil kosti,« sem dejal pre-lestni Fifti, ko so se mi orosile oči ob spominu na prelepe mladostne čase, ko smo se mi Šli telovadbo in šport
W
kar po travnikih in ce&£a.i,-»Čim dlje časa bo prazen, tem dlje časa bo lep,« sem na tiho pomislil. ■ i
Zavili smo v Portoval. »Kaj je mogoče, da se že brstje napenja? Poglej, tamle je cetfa zaplata teloha in tam zvončkov! Za prvi pasji zob dam 10 dinarjev!« Vesel sem bil, da bi objel vso to prelest. Toda nadobudni Fiftič me je poučil." »Kaj pa ti pomagajo te rožice. Ali ne veš, da to jemlje drevesom hrano in če drevesa nimajo hrane, ne rastejo in s tem bomo na izgubi pri narodnem dohodku.«
Prav imaš, sem si mislil, zraven tega pa še tole: in če narodnega dohodka ne bo, ne bo denarja in kako boš potem kaj mladini dal.
Ej, pri Veselu je vedno veselo, harmonika hrešči, še bolj pa mladostni glasovi. Vse je enoglasno, zakaj pa ne, saj smo vendar enakopravni in vsi enaki. Zakaj pa bi glasove cepili? Mimogrede sem pre-lestni Fifti dejal: »Ali ni bilo včasih lepo, ko smo se naučili večglasno peti? Dajmo mladini pripraviti pevski tečaj ali pevski zbor. Ali ne bi bilo lepo?« Graciozna Fiftička mi kot v posmeh reče: »Pa, očka, saj si ga že vendar imel in koliko jih je prišlo? No, povej! Končno pa, saj imamo vendar radio, če ti ni všeč tako petje, odpri radio pa boš imel lepo petje.«
Tam okrog Grma se je prižigalo nešteto lučk. Nisem hotel več glasno misliti, kaj šele govoriti, le tako mi je prišlo na misel: Poglej, kako se razvija Novo mesto, pa me že premoti glas nadobudnega Fiftička: »Tukaj smo včasih zbijali fusbal, zdaj ga bomo pa v Trebnjem. To bo še heca!«
Na trgu smo, in, kaj sem hotel, nekaj je le vendar treba dati mladini. Peljal sem jih v slaščičarno in jim dal za kino. Sam pa sem šel domov in premišljeval: »Pri Veselu ples, v sindikalnem domu ples, pri Peru ples, pri Ko-Šaku ples pa še pravimo, da mladina nima nič.«
In vendarle bo treba mladini nekaj dati.
En Fifti
OKROGLE
am. BODIČASTE
DOBRA PERSPEKTIVA
Poet Stihovič pravi prija-jatelju:
»Aha, obetajo se mi boljši časi. Včeraj me je poklical na tele/on urednik zelo znane založbe.«
»Kaj je pa rekel?*
».Oprostite, napačna zveza* ...«
SORODNIKOV
je na suettt —
IZGUBA
»Žalostno je na nobenega   sorodnika nimam ueč...«
»I, kako to: so vsi pomrli?« »JVaa; obogateli to.«
DOBRA UTEMELJITEV
Touariš ravnatelj, prosim za povišanje plače. Imam dva tehtna vzroka...«
»Kakšna?«
»Dvojčke!«
ZAREKLO SE MU JE
V krčmi živahno razpravljajo o psih in pasjih vrlinah. Pa pravi eden:
»Verjemite, da poznam in sem pozjial veliko psov; lahko rečem, da je marsikateri bolj pameten ko njegov gospodar.«
»Ja, to je pa res!« se oglasi Miklavž. »Jaz sem že imel takega psa.«
Fran Levstik: o
JV^artin Krpan
Cesar poteče za njim: »Čakaj no' Daj si dopovedati! Bog n..- varuj; saj menda nisi voda!«
Krpan odgovori: »Koga? Menite, da nisem še zadosti slišal, ka-li? Meni bi gotovo segla brada že notri do pasa ali pa še delj, ko bi se ne očedil vsak teden dvakrat; pa bo kdo pometal z manoj? Kdo je pome poslal kočijo in štiri konje? Vi ali jaz? Dunaja ni bilo meni treba, mene pa Dunaju! Zdaj se pa takisto dela z manoj? In pa še zavoljo mesa in vina moram očitke požirati? Že nekatere matere sem jel kruh, črnega in belega; nekaterega očeta vino sem pil: ali nikjer, tudi pri vas nisem in ne bom dobil take postrežbe, kakršna je v Razdrtem pri Klinčarju. Ni grjega na tem svetu kakor to, če se kaj da, potlej pa očita! Kdor noče dati, pa naj ima sam! Pa tudi, kdo bi mislil, da lipove pravde še zdaj ni kraja ne konca? Ali je bilo tisto drevesce vaš bog ali kaj? Tak les raste za vsakim grmom, Krpana pa ni za vsakim voglom, še-na vsakem cesarskem dvoru ne, hvala Bogu! Darove pa spet take dajete, da človek ne more do njih; to je ravno, kakor bi mački miš na rep privezal, da se potlej vrti sama okrog sebe, doseči je pa vendar ne more. Petdeset malih veder vina, pet in sto pogač, dvajset janjcev in po osem in štirideset krač; tako blago ras ni siromak; ali kaj pomaga? Prodati ne smem; z Dunaja na Vrh pa tudi ne kaže prenašati! Pa jaz bom drugo naredil, kakor se nikomur ne zdi! Deske si bom znesel na dvorišče, in ako jih bo premalo, potlej bo pa drevje zapelo. Vse bom posekal, kar mi bo prišlo pod sekiro, bodisi lipa ali pa lipec, hudolesovina ali dobroletovina, nad kamnito ali nad leseno mizo; pa bom postavil sredi dvorišča kolibo in tako dolgo bom ležal, dokler bo sod moker pa dokler bom imel kaj prigrizniti. Ampak to vam pravim: samo še enkrat naj pride Brdavs na Dunaj, potlej pa zopet pošljite pome kočijo in služabnika, ali pa še cel6 svojo hčer, ki ne maram zanjo malo in dosti ne; pa bomo videli, kaj boste
pripeljal z vrha Svete Trojice. Ako bo Krpan mesa in kosti gotovo ne bo imel; ampak iz ovsene slame si ga boste morali natlačiti; pa se ga ne bodo še vrabci dolgo bali, nikar že velikani! Mislil sem iti brez besedice govorjenja. Ker ste me pa »ami ustavili, ne bodite hudi, če sem vam katero grenko povedal; sa-j menda veste, kako je dejal rajnik Jernejko na Golem: ,Ali ga bom s pogačo pital, kadar se s kom kregam! Kar ga bolj ujezi, to mu zabelim.' Zdaj pa le zdravi ostanite!«
Cesar pravi na to: »Martin, potrpi no! Vsaj ne bodi tako neučakalen. Ti ne pojdeš od naše hiše, verjemi, da ne! Saj sem jaz gospodar, veš!«
Krpan odgovori: »Vsak človek je tak, kakršnega je Bog dal; vsak ima nekaj nad sabo: kdor ni grbast, morda pa je trobast! Moje obnašanje ni z-i vas, že vidim, da ne. Tega se tedaj ne menimo, da bi jaz tukaj ostal. Saj tudi kobilica, ki se ji pravi kozica, ni vajena zmerom ob suhi krmi. Doma se je pasla po gozdu, na potu pa ob cestah!«
Na to pristopi minister Gregor, ki je imel ključe od cesarske kase, ker taki imajo za vsako reč posebej služabnika. Minister se oglasi: »Cesarost, veste kaj? Vaš norec Stehan je umrl; včeraj smo imeli osmi dan za njim, Bog mu daj nebeško luč! Stehan in Krpan, to si je nekam jako podobno. Kaj menite? Morda bi le-ta prevzel njegovo službo? Nič se ne ve. Zvitorepec je; debel je, smešen tudi, jezičen ravno tako; vse krščanstvo ga nima takega!«
Krpan odgovori: »Magister Gregor, veste kaj? Enkrat sem bil vaš bebec, dvakrat pa ne bom. Smejalo bi se malo in veliko meni in moji zarobljeni pameti, ko bi to naredil. — Zdaj pa dobro, da mi je prišlo na misel! Kmalu bi bil pozabil, kar imam že dolgo na jeziku. Cesarost, nekdaj ste me bili srečali s kobilico v snegu, kajne?«
Cesar: »Bilo je tako, bilo!«
Krpan: »K:.j pa sem nesel na tovoru?«
Cesar: »Bruse pa kresilno gobo.«
Krpan: »To je bilo tačas, ko ste se vi peljali v Jeruzalem«
Cesar: »Bosa je ta! V Trst sem šel; za Jeruzalem toliko vem, kolikor za svojo zadnjo uro.«
Krpan; »Jaz pa za bruse in kresih^ gobo ravno
toliko. Takrat, veste, vam nisem bil resnice povedal, kar mi je še zdaj žal. Angleško sol sem prenašal. Saj se nisem bal prav za prav ne Vas ne vašega koČijaža. Pa taka je le: kadar se človek zasukne s pravega pota, naj bo še tako močan, pa se vendar boji, če veja ob vejo udari.«
Na to pravi minister Gregor; »Ne veš, da je prepovedano? To je nevaren človek; dTŽavi dela škodo. Primite ga, zaprimo ga!«
Krpan odgovori: »Kdo me bo? Morda vi dolgo-petec, ki ste suhi kakor raženj; ki je vas in vašega magistrovanja z vami komaj za polno pest? Z eno samo roko vas porinem čez svetega Štefana streho, ki stoji sredi mesta! Nikar praznih besed ne razdirajte!«
Cesar pravi: »Le ti meni povedi, če bi morda še kaj rad. Midva ne bova v sovraštvu ostala ne, če Bog da, da ne. Minister Gregor, ti ga pa le pusti! Ze jaz vem, kako je!«
Krpan odgovori: »Poslušajte me tedaj! Moje otepanje z Brdavsom vem, da je imona vredno. iT.aj se zna? Morda bodo postavači še celo skladali pri-povedovalke in pesmi, da so bo govorilo, ko ne bo ne vas ne mene, kosti ne prsti, Če ne bo magister Gregor dal drugače v bukve zapisati. Pa naj stori, kakor če; meni se ne bo s tem ne prikupil ne odkupil. Ampak vendar je vsak delavec vreden svojega plačila, to sem v cerkvi slišal. Če je vaša drag;, volja, dajte mi tedaj pismo, ki bo veljavno pred vsako duhovsko in deželsko gosposko; pa tudi svoj pečat morate udariti, da bom brez skrbi nosil angleško sol po svetu. Ce mi to daste, naj bom ves malopridnež, kolikor mi je pod klobukom, ako vam bom kdaj kaj opotikal, dokler bom tovoril!«
Cesar je bil precej pri volji; minister Gregor pa nikakor ni pritegnil. Ali cesar ga ni poslušil, ampak še le dejal je: »Gregor, vzemi pero, pa zapiši, kakor je Martin rekel!«
Minister Gregor se je kislo držal, branil se pa le ni, kar so mu veleli; zakaj cesarja se vendar vsak boji. Kadar je bilo nismo narejeno in zapečateno, pravi cesar Krpanu: »Martin, ali prodaš meni pogače in vino, pa kar je Še drugih reči? Najlaže bo tako, lej! S cesarico bom že jaz govoril, da bo prav. Mošnjo cekinov. U dam; ti boš pa blago,,
pustil. Kdo bo to prenašal z Dunaja do Svete Trojice?«
Krpan odgovori: »Poldrugo mošnjo pa še kakšno krono po vrhu, vem, da je lepo vredno, ko bi prodajal brat bratu. Pa naj bo, no, pri vas ne bom na tisto gledal. Samo da jaz ne bom imel pri cesarici zavoljo tega nikakršnih ohodkov; ne lazim rad okoli gosposke! Pa saj imam priče, da ste vi prevzeli vse sitnosti, ki bodo prišle prvič ali drugič iz tega, dobro ne poslušajte!«
Cesar mu de: »Nič se ne boj; to bom že poravnal sam brez tebe. Na mošnjo; tu je pa še pismo. Saj nocoj tako še ne pojdeš iz grada, če le misliš iti; priklonil se je že dan ter noč se bliža,«
AH Krpan odgovori: »Lepa hvala vam bodi najpoprej za pisemce, da ga bom t zobe vrgel vsakemu, kdor me bo ustavljal na cesti; pa tudi zavoljjp mošnjička se ne bom krčil. Kaj se ve, kaj zadene človeka v neznanju? Morda mi utegne še na hvalo priti. Vselej pravijo: bolje drži ga, kakor lovi ga! J*ri vas pa ne bom ostajal čez noč, ako se vam ne zamerim skozi to. Ze hudo me ima, da bi spet enkrat bil na Vrhu pri Sveti Trojici. Samo že nekaj bi vas rad prosil, ko bi mi dali človeka, d>a bi me spremil do ceste. Mesto je veliko; hiš je, kolikor jih nisem še videl, kar sol prenašam, ako-ravno sem že v Reki bil, tudi v Kopru, na Vrhniki in v Ljubljani; ali tolikih <mlic ni nikjer. S kočija-žem sva se hitro vozila in toliko vem, kod sem prišel, kakor bi bil imel qči zavezane; pa sem vendar gledal na levo in tudi na desno; aH to ni dano vsakemu Človeku, da bi vselej vedel, kje je.«
Cesar mu je obljubil svojega služabnika, potlej mu je roko podal, pa tudi Gregorju velel, da naj mu jo poda. Minister se ni branil; alR vendar je bil zavoljo pisma ves zelen od jeze.
Krpan zadene kij in mesarico, m to so bile njegove zadnje besede pred cesarjem: »Ko bi se spet oglasil kak Brdavs ali kdo drugi, saj veste, kje se pravi na,Vrhu pri Sveti Trojici. Po;/1-avil bom pa že Vrhovščeke in mater Županjo. Zdravi ostanite!«
»Srečno hddi!« pravi cesar, minister Gregor pa nič.
... KONEC