muRV-uim j,n gì wxu ojvii KNJIŽNICA .VIA CEPPA N° E S T E fi i-ist Izhaja vsako soboto zjutraj, rosamezna «,exvllka 20 'irfi na /iestih straneh 25 lir. Zaostale Številke dvojno. CeftoleJba..Naročnina lj»00 lir: polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečnVt^/jLri-jCrajIrtjstvo in uprava: TRST, ulica Capitolina štev. 3 - tel, »tej/H&jjjjj/in 44-047. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma Se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širdkosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PAIÌT1JE T.O. “Zahtevamo, da se v vseh deželah uničijo zaloge atomskega orožja." Podpiši Dunajski apel ! OBNOVLJENA IZDAJA LETO Vil. ŠTEV. 21 (347) TRST - SOBOTA, 21. MAJA 1955 CENA 20 UR V korist miru Uradno vest iz Moskve, ila se «I ol) koncu maja podala v Pograd sovjetska delegacija, Ustavljena iz tovarišev llrušče-Bnlganina, Gromika in druidi, in se sestala s Titom, Kar-Njem, Hankovičem in dmgi-lri jugoslovanskimi voditelji, povzročila v svetu najrazličnejše komentarje. Ti komen-Ci„ , rji so različni, kot so razli-/at- U.a gledanja na ta sestanek. Pripaši miru, popuščanja medna-'"dne napetosti, prijateljstva in falskega sodelovanja med navest o lem sestanku ‘iTojeli 7 zadovoljstvom in »dušenjem ; nasprotniki mir-JPga sožitja, sejalci razdora Fed narodi in pristaši politike 'de in svetovne nadvlade so jo '1'rejeli kot je logično, s prejšnjo jezo in niso skrili svo-j' ga nezadovoljstva. V teh različnih gledanjih in •izlivnih stališčih je histvo sov-j al i' tsko-jugoslovanskih razgovorov, ki se hodo vodili v Beo-Vadu. Če se ta dogodek, ki je — treha poudariti — izredne 'jžnosli, malo podrobneje ana-"st* dri ra, ne predstavlja nobenega oj? dtienadenja, kot skušajo pri-'tzati nekateri zainteresirani \ogi, ki bi radi, da hi se v sve-nadaljevala politika kazanja '"hov, ne pa politika stegovala roke. V svojem 38-letncm °'istoju je Sovjetska zveza staiti, dosledno, vztrajno in za ce-j11 velikih žrtev zi sledovala po-'liko miru in prijateljstva med "arodi. Večkrat je bila ta pomika označena s strani impe-dalističnih krogov — in to Irav posebno pred If, svetovno 'al '".ino — kot znak šibkosti, d'tler je to «šibkost» okusil ria « pačip postavljanja' pome, 1 Pojmovali odnose g Jugosla. "Jo ha bazi neenakopravnosti, t.,"PO(larskega pritiska in poli-etosti. Nadaljnje zboljšanje odnosov med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo narekujejo koristi obeh držav in splošne kori .ti skupnega boja za utrditev svetovne ga miru. «Seveda ne moremo zanikati, da so bistvene razlike med nami v pojmovanju nekaterih po- Uspešno podpisov delo nabiralcev na Kolonkovcu V ZSSR preko 100 milijonov pod-pisov, v Italiji preko 9 milijonov je, da bi imela' normalne stike j membnih vprašanj družbenega z vsemi državami. Normaliza- j razvoja. Dejstvo, da previadu-cija stikov med Jugoslavijo tn je v Jugoslaviji družbena la-Sovjetsko zvezo nikakor ne po- Stini nad proizvajalnimi sred-meni in ne more pomeniti po-1 ~ /Nadaljevanje na IV. strani) Nabiranje podpisov pod Dunajskim apelom se uspešno nadaljuje po mestu in podeželju. Iz rezultatov, ki jih objavljamo, je razvidno, da se kljub vsem težavam vsled Palamarove prepovedi naše ljudstvo zaveda važnosti pobude. V zadnjih dneh so se dosegli naslednji rezultati: v Darkov-Ijah so nabrali nadaljnjih 114 podpisov, na Greti drugih 71, pri Sv. Jakobu še 253, pri Mag-daleni 387, v Stari mitnici 141, v okraju Tomažič 382, v Pi-soniju 91, v VOM 45, pri Sv. Ani 137, u središču mesta 354, pri Sv. Vidu 158, pri Sv. Ivanu 180, v Skednju 439, na Proseku - Kontovelu 279, na Opčinah 233, « Nabrežini 197. Poleg tega so v Podlonjerju do se-daj nabrali 604 potlpise, na Kolonkovcu pa kar 2121. Kolon-kovčani so se ti tem oziru zelo dobro izkazali. Vidi se, da so si tamkajšnji nabiralci podpisov veliko prizadeli in tako dosegli zavidljiv uspeh, ki bi ga morali posnemati nabiralci ostalih predelov mesta. Prejšnjo soboto je italijanski narodni odbor miru objavil po- 00 NEDELJE s) E AVSTRIJA SAMOSTOJNA IN NEVTRALNA DRŽAVA Primer Avstrije dokazuje da se spori lahho mirno rešijo V zadnjem trenutku premeščene vse težave - štirje zunanji ministri so se v glavnem sporazumeli, da se bo sestanek štirih velikih vršil poleti v Švici ali na Dunaju Od 11.30 15. maja t. L je Avstrija ■ znova puatula samostojna država. Približno ob tej uri so zunanji ministri ZJSSR, ZDA, V. Britanije, Francije in Avstrije podpisali mirovno pogodbo, katere besedilo je bilo pripravljeno v zadnjih letih in izpopolnjeno v zadnjem tednu od poslanikov štirih velesil. Zaradi dobre vol j e sovjetskega poslanika se je premostila še poslednja ovira 22. člena o nemškem premoženju v Avstriji in o petrolejskih vrelcih. Amerikanci iin Angleži so namreč skušali dobiti priznanje pravic ameriških in angleških petrolejskih družb. V zadnjem trenutku, ko je že ZDA vsiljujejo Scelbo italijanskemu ljudstvu Kot smo že zadnjič napovedali, je bila ostavka, ki jo je ministrski predsednik Scelba v četrtek predložil predsedniku republike Gronchi ju, le «vljudnostega® značaja in je zato Gronchi ni sprejel. To jé rezultat Scelbovih mešetarjenj pri voditeljih Strak vladne koalicije, s katerim se mu je posrečilo zavleči vsako pojasnjevanje in razpust vlade vsaj do volitev v Siciliji, ki bodo ti. junija ' 1 Ob tem c^ogodki} je vpdstv0 Komunistične partije Italije izdalo poseben proglas, v katerem ugotavlja, da so zadnji njih tednih morali priznati težko krizo v vladnem sestavù, upirajo vsakemu razčiščenju samo za to, da pod vsako ceno ohranijo oblast v svojih rokah. Vodstvo Partije je pozvalo vse organizacije in tovariše, naj seznanjajo javnost s temi dogodki in z resno odgovornostjo vtadnih voditeljev. Z vseh strani naj se ^vigne zahteva po ustanoyitvj nove vlade, ki b,o sposobha konkretno reševati najnujnejše probleme, k.i so na dnevnem redu ter voditi novo politiko svobode, socialnega napredka S k or o istočasno s formalno manevri nov dokaz, da se , ostavko vlade je prišla 'ii X-Ijudje in stranke, ki so v zadi-l merike,.s strani''agencije A.P. , • ■ - Zmaga CGIL H&ElMIETKB! — V podjetju •ta ec>tiAi je CGIL odnesla i tovarniških volitvah po-a btbno zmago. Dobila je 71% i0.a°v med delavci ‘in' 37 gla-!„ Ve,č kot 1954. CGIL bo ime- Borci “della prima ora“ času 1 in tretja lista 1. Kaj bi Pisali ljudje okrog «Demokracije» in «Katoliškega glasa», (e se ne bi ukvarjali z antikomunizmom? Bržkone bi v tem primeru usahnili viri, ki ju vzdržujejo. Večkrat smo ugotovili, da sta dva lista popolnoma posvečena borbi proti kptnuni-. stpm ig da sp jima interesi tn problemi navadnih zemljanov deveta briga. Vsakokrat so nam na te očitke odgovorili s psovkami, ki označujejo njih visoko in dvatisočletno kulturo. Potrpljenje je božja mast, pravijo nasi ljudje. Pravzaprav je potrpljenje prepotrebno z duiivno neuravnovešenimi ljudmi, kt Jih anttkomu-nističnt bes zaslepijo, da ne uid(i jo vsega,, kar se 'okrog njih dogaja. «Katoliški glas», ki je znan po tem, da ima v svojih vrstah anti-'romunistične borce «della primg, ora», t. j. za časi župnikovega paševanja v ljubljanski «pokrajini», se je s pismom po naročilu spomnil v zvezi s posvetitvijo «56 kitajskih mučencev iz leta 1900» padlih domobrancev in belogardistov.. Zahteva se glasi: Treba je te ljudi, ali vsaj del teh ljudi posvetiti, beattflctrati, kanonizirati itd. Mislimo, da je takšno postavljanje stvari neugodno, zp Cerkev In ta vero. Ne vemo, kaj se s tem misli. Nočemo niti vedeti. Kljub temu upamo, da si ti ljudje ne bodo zaželeli posvetitve tistih antikomunistov «della prima ora» kt so ubijali partizane in neparttzane «v imenu petih Kristusovih ran» in so zaradi svojih zločinov plačali svoj dolg slovenskemu ljudstvu. Ce bi ljudje okrog «Katoll^c^gifr glasa» mislili na fg, 'tif dejansko umazali vero m Cerkev tn bi vernike odvračali od nje. Verniki pa, ki nočejo, da se v verske tn cerkvene zadeve vmešuje pollti-kanstvo, zahtevajo tudi, da se neh a s poveličevanjem nekaterih ljudi, ki so prizadejali toliko zla slovenskemu narodu. «Demokracija» pa se Je obregnila ob Togliattijev govor. Prav-zaprav se vanj ni obregnila, le skušala je dokazati, da je Togliatti prišel... na njene pozifiijg. Zakaj? Ker je TogltatH dejgi, da «delavci potrebujejo svobodo ravno tako kot svojo plačo, še bolj kot svojo plačo». In to naj bt bil dokaz, da je Togliatti postal pristaš... «Demokracije». Glej jjtit, no, kako so diini!, Qejstyo je, da so komunisti pristaši svobode toda ne svobode, kot si jo zamišlja «Demokracija», marveč prave svobode, ki ne pomeni biti priklenjeni h kapitalističnemu vozu, delati le za ^ežčipp pijavk, biti pokorni, bogatašem, biti v strahu pred odpustom, šteti Ureo za kruh, biti stalno smatran «za bitje, ki ni človek« itd. Naša svoboda je svoboda pred izkoriščanjem, pred lakoto, pred, zapostavljanjem, pred, gospodarskim pritiskom, pred bedo, brezposelnostjo, brezdomstvom ttd. Svobodo Gvatemale, svobodo biti brezposeln, biti lačen, biti v stalni nevarnost t, da te odpustijo, ker ftm-pattziraš z levičarji, pa prepuščamo «Demokraciji', ki se z njo zadovoljuje. vest, da so ZDA sklenile omejiti dobavo pomoči Italiji, dokler ne bo znapa sestava in politika nove italijanske vlade. Po zavrnitvi ostavke je i ta agencija v jasnejših besedah obvestila, da je ameriška vlada sklenila nadaljevati z normalnim pošiljanjem pomoči v pi eprigapju da še ne bo sestavljena nova vlada, ki bi mogla spremeniti sedanjo politično smer in obveznosti z Zahodom. Ukrepi ameriške vlade so bili sprejeti na priporočilo poslanice Lu,ce, Hof previdnostne mere. Vmešavanje ameriške vlade v notranje zadevo Italije, kar je silno razburilo vso javnost, je v tesni zvezi s koncesijami za iskapje in izkoriščanje petrolejskih polj v Južni Italiji. Ameriški krogi hočejo namreč ohraniti na oblasti sedanjo vlado, vsaj dokler ne dosežejo teh koncesij za svoje' petrolejske dltižbei K temu, se je pridružila vest, da se Bpelbova vlada pogaja z ‘ameriško za preselitev vseh ameriških čet, ki bodo morale zapustiti Avstrijo po yatifika-ciji državne pogodbe, v Severno Itglijo, Italijanska vlada bi i? vojaških in gospodarskih razlogov rada videla prihod teh čet, toda ZDA zahtevajo,, naj se prej ratificira nekg pogodba iz leja 1(95} v zvezi z NATO in po kateri more soditi ameriške vojake samo ameriško sodišče, V Siciliji, kjer se je že začela volilna k/ampanja in soie demokristjan} povezali z monarhisti 'in fašisti, je bil v okviru politične borbe izvršen nov zločin. Neznani morilci so s številnimi streli ubili na od|-prtem polju, v trenutku, ko je odhajal na dfclo, 32-letnega Salvatore Carnevale iz vasi Sc; a ra pri Palermu,. Umorjeni, član PSI, je bil splošno znan kot zaveden in neputrudgn voditelj in borec za delavske in kmetske pravice, zglodalo, da se bo vsa zadeva zavlekla-, se je dosegel kompromis. Ob podpisu mirovne pogodbe z Avstrijo Slo zunanji, ministri petih dežel spregovoriti nekaj besed. Molotov je oh tej priliki poudaril, da je v Evropi sedaj zrasla poleg Svice še ena nevtralna država, t. j. Avstrija in da bodo prav gotovo tudi druge države sledile njenemu zgledu. Oči vidno so bi'e te be edc naslovljene Zah. Nemčiji, kjer se je po moskovskem sporazumu med avstrijsko in sovjetsko vlado razširila zavest, da se nemško vprašanje lahko reši le, na podlagi pogajanj in nevtralizacije Nemčije. Drugi dan P*1 podpisu je avstrijska vlada pogodbo potrdila. Parlament pa " bo skir can v najkrajšem času, da jo ratificira. Kancler Raab je že izjavil, da bo vnešena V avstrijsko u tavo posebna točka o nevtralnosti Avstrije, Podpis mirovne pogodbe in rešitev avstrijskega vprašanja je ves svet pozdravil z velikim navdušenjem. Ni nobenega, ki se ne bj zavedal, da ta rešitev znatno prispeva k. olajšanju mednarodne nup«š lansko leto obiskalo nad 150 milijonov gledalcev. RAZVOJ SANITETNE SLUŽBE V L. R. KOREJI Od konca vojne je sanitetna služba v L. R. Koreji znatno napredovala. Lansko leto je bilo popolnoma opremljenih in urejenih 98 bolnic s 4.130 posteljami. Letos bodo odprli nadaljnjih 10 bolnic s 1.758 posteljami. Leta 1954 je bil o število sanitetnih ustanov za 27% višje kot pred vojno. Znatno se je razširilo tudi omrežje bolnic v pokrajinah, kot se je povečalo tudi število otroških vrtcev. V prvih treh mesecih letos se je število sanitetnih centrov v tovarnah in delavnicah zvišalo za preko 50%. RAZVOJ MEHANIZACIJE KMETIJSTVA V C.S.R, Mehanizacija kmetijstva je zavzela v CSR v zadnjih letih velik razvoj. Danes je v deželi 256 strojno traktorskih postaj s 46.000 kvalificiranimi in specializiranimi delavci. Strojnim postajam stalno dobavljajo nove stroje. Tako razpolagajo s 17,000 traktorji, v primeri s 3.700, ki so jih imele pred vojno, 1.800 stroji za žetev in mlatenje ter številnimi drugimi. Traktorske postaje razpolagajo nadalje s 538 kombajni za pobiranje sladkorne pese, dočim so jih imele pred dvema letoma 80. Leta 1952 so bili izročeni prvi stroji za pobiranje lanu, danes imajo traktorske jxistaje na razpolago že 200 takih -■trojev. Lansko leto so strojno traktorske postaje obdelale 7 milijonov 400.000 hektarov zemlje, to je desetkrat več kot leta 1949, v prv.em letu petletke. MADŽARSKA IZVAŽA POLETNE OBLEKE Tovarna konfekcij v Sopro-nu je začela marca meseca že z izdelovanjem poletnih oblek. Na podlagi načrta za prvo tromesečje je tovarna izdelala 9.500 poletnih oblek v 11 različnih vzorcih, ki so bile izvožene v dežele Zapadnp Evrope. Kar se tiče notranjega trga je navedena toyarna že pripravila 50 serijskih modelov oblek. PRIPRAVE NA KONGRES TRŽAŠKE ŽENE Pristopnica za kongre^ podlaga za široko diskusije h v inni in hr> v nnSem me- n lem razora vi ia. da se Dostav- mnoen nrl mievaip v zadnii VO ® V juniju se bo v našem mestu vršil kongres tržaških žena. Na tem kongresu bodo žene razpravljale o problemih ženske emancipacije, o pravicah žena v vseh sektorjih javnega in zasebnega življenja. Kongres ne bo zaključni cilj tržaškega ženskega gibanja, temveč bo predstavljal začetek vedno bolj obširnega in razgibanega delovanja, ki bo moralo zajeti vse tržaške žene v borbi za obrambo miru in lastne družine. Na kongresu sj bodo žene začrtale listino zahtev, s pomočjo katere b-odo vodile borbo za to, da dosežejo priznanje vseh svojih pravic, za izboljšanje njihovega in njihovih družin življenja v miru in medsebojnem spoštovanju tu živečih narodnosti. Ker pa takšen kongres ne more roditi sadov, ki si jih postavlja, č,e se vrši ob prisotnosti in pristanku lp ožjega števila žena, je popolnoma pravilno, da se vsepovsod o BILANCA LJUDSKIH DEMOKRACIJ PO DESETIH LETIH OBSTOJA Vzroki in pogoji nastanka ljudskih demokracij v Evropi Amerikanci pripisujejo “krivdo" za njihov nastanek Rdeči armadi in... Rooseveltu Različni pogoji v posameznih deželah - Velikanski in neizbrisni koraki naprej li gqsopisa «Avanti», glasila Socialistične $tranke Italije, posnemamo naslednji zanimiv članek o ljudskih, demokracijah. Objava stenografski)) zapisnikov jaltske konferehce, ki so bjiij dani v javnost na pobudo ameriške y)ad£, je dala povoda zapadnemu tisku, da ponovno postavi vprašanje: kdo je «odgoyoren» za prehod vzhodnoevropskih dfžel v komunizem? In zahodni tisk tajfo-le odgovarja: Roo. e ve It je «odgovoren», kpr je pokazal preveliko «popustljivost# pred Stalinovimi zahtevami; šovj.etsk) «imperializem» je' «odgovoren», ker je vsilil svoje «go-špostvo» Poljski, CeSlrosloya. ški, Ma lonije Nemčije in. fašistične Italije. V Poljski in Češkoslovaški pa je bil položaj drugačen. Toda stimo v' Češkoslovaški je močna! domača bur-žoazija uresničila čvrsto industrijo in parlamentarni režim. Drugačno je bilo tudi stališče teh dežel v teku vbjne. Nekatere só tul p povlečene v .se je postavljala nasproti komunistom agrarna stranka, ki pa ni imela življenjske sile komunistov. V Romuniji se 'je protikomunistična opozicija o-mejtvala l)a določene socialne sloje, zbrane okrefg monerhfj,6; Na Češkoslovaškem so imeli komunisti relativno večino, toda njjir) nasproti je stala široka vzpbreditpv dpwap,e b.b1'-žoazije. Na Poljskem se 'je protikomunistična opozicijo zbirala- predvsem okrog visokih katoliških hierarhij. Osvoboditev teh dežel s stra- socialdemokratov; to je v nasprotju z dejstvom, da je v sovjetskem zasedbenem področju v Avstriji Komunistična partija dobila šele 5 do 10 odst. glasov; to ne objasnjuje, kako je mogla Jugoslavija poskusiti ekspgriment vlade, oddaljene od komunističnih naggl-V resnici je glavni razlog februarske dogodke leta 19$3 y pragi, za odstranitev Sovjetski rudarji na poletnem dopustu v slovitem letovišči) Soči ob Črnem morju konflikt na strani Nemčije in Italije, druge so postale žrtev brutalnih napadov. Različen je bil tudi doprinos domače buržoa-zije v protinacistični borbi. Različen je bil številčni in organizacijski odnos med Komunistično partijo in buržoaznimi strankami po osvoboditvi. V Bolgariji in Albaniji je predstavljala Komunistična partija edino aktivno, zavestno in organizirano politično silo. Na Madžarskem Uspehi in hibe jugoslovanskega gospodarstva v zadnjih letih SEMPOLAJ Po statističnih podatkih se je v Jugoslaviji skupna proizvodnja (brez kmetijstva) v prvem četrtletju letos v primerjavi s prvim četrtletjem lani povečala za 34 odst. Ta rezultat je posledica povečanja proizvodnje na vseh gospodarskih področjih: v industriji (brez vojaške, ladjedel-niške in filmske), ki je povečala proizvodnjo za 31 odst., v izkoriščanju gozdov (15 odst.) itd. Nedvomno je, da pripada največja zasluga na naraščanje proizvodnje industriji, ki beleži napredek v vseh svojih vejah od tobačne, ki je povečala proizvodnjo za 7 odst., do črne metalurgije, ki je presegla lanskoletno proizvodnjo prvega četrtletja za 58 odst. Tako se je v primerjavi s povprečno lanskoletno četrtletno proizvodnjo povečala proizvodnja električne energije za 187.632 Kwh, odnosno za 36 odst,, premoga za 304.000 Ion, odnosno za 16 odst., koksa za 66.030 ton, surove nafte za 9.708 ton, surovega železa za 32.099 ton, jekla za 50.299 ton. Proizvodnja pisanih kovin (bakra, svinca, cinka, aluminija itd.) se je povečala za 32 odst., nekovin (cementa, opeke, keramike, ma-gnezita, stekla itd.) za 24 odst. Tako se je med drugim proizvodnja cementa povečala za 53.000 ton. V kemični industriji, ki je povečala proizvodnjo za 56 odst., se je povečala proizvodnja žveplene kisline za 4-937 ton, plavega kamna za 455 ton, mila 841 ton. Kovinska industrija je povečala jproiz-vodnjo za 31 odst. Elektroindustrija je povečala proizvodnjo za 39 odst. Lesna industrija je povečala proizvodnjo za 23 odst. Četrtletna proizvodnja opeke se je povečala od 13.884.000 kosov na 27.775.000, apna od 47.120 ton na 80.197 ton. Tekstilna industrija je povečala povprečno mesečno proizvodnjo bombažnega prediva od 2447 ton na 3220 ton, volnenega od 557 na 888 ton, itd. Skupno se je proizvodnja tekstilne industrije povečala za 36 odst. Papirna industrija je povečala proizvodnjo za 546 ton, celuloze za 2454 ton, papirja za 711 ton. Povečal se je tudi blagovni promet na železnicah od povprečnih mesečnih 2.725.000 ton na 3.585.000 ton, morskih pristanišč od 314.000 ton na 545.000 ton. Vrednost izvoza je ostala skoraj na isti višini kot lani, medtem ko se je vrednost uvoza povečala od 21.269 milijonov dinarjev na 34.471 milijonov. Glavni razlog za povečanje uvoza je uvoz pšenice. Toda pozitivne rezultate gospodarstva spremlja negativen pojav, skok cen, zlasti kmetijskih pridelkov na drobno. Medlem ko je indeks industrijskih izdelkov porasel za 5 odst, je indeks kmetijskih pridelkov porastel za i28 odst. Do skoka cen je prišlo zaradi povečanega izvoza jpre-hrambenih artiklov v zadnjem 'četrtletju Lanskega leta in povečanega povpraševanja na domačem tržišču, predvsem pa zaradi obstoja monopolističnega položaja nekaterih podjetij, ki imajo vse možnosti za neomejeno navijanje cen raznim artiklom na škodo odjemalcev. ni Rdeče armade in ponovna pridobitev demokratičnih svoboščin sta omogočili ustvaritev narodnih front, ki so združevale vse politične silt Nekaj sličnega se je zgodilo v Italiji s Parrijevo vlado. Gospodarske reforme so se v deželah Vzhodne Evrope omejevale na določene osnovne državne sektorje. In tudi te reforme so se razvijale s skrajno previdnostjo. Na Madžarskem, na primer, se je uvedla nacionalizacija industrije šele leta 1948. Na Češkoslovaškem se je pretvoritev zasebnega gospodarstva v socialistično gospodarstvo razvijala postopno, «Takojšnja naloga komunistov v deželah nove demokracije — je izjavil Dimitrov leta 1946 - - ni uresničenje socializma in niti ne uvedba sovjetskega sistema, marveč utrditev demokratičnega in parlamentarnega režima». Akcija komunističnih partij v deželah Vzhodne 'Evrope je imela tri osnovne cilje: okrepitev demokracije, postopno socializacijo ključnih sektorjev narodne proizvodnje, sodelovanje in dopolnitev med raznimi družbenimi razredi. kmečkih voditeljev fla Madžarskem,, na Poljskem, v Rolgar riji in za poznejše razvoje politične situacije v Vzhodni Evropi, v ameriški politiki prodiranja, ki se je začela z od-s))ar)itv'jo levičarskih strank iz- vliti V Uà-Rii jn Franciji in nadaljevala Z- 1 naraščajočih» pritiskom na buržoazne razrede na Vzhodu. Nihče ne more tajiti, da je »voke plgsti češkoslovaške1 buržoizlje privlačevala misel na prevrat in «ponovni) pridobitev» dežele za stvar Zdljoda' in ZDA. Z' drijgp strani pa nihče ne more opo-ekatf komunistom zasluge, da so h‘1* pobpdnfki jn g)ayp) RAFFAELLO UBOLUl (INadslJpvgpJp i)j 4. strgpii njem razpravlja, da se postavljajo problemi, da. se mobilizirajo žene v določenih akcijah, ki zanjmajo njihov okraj ali njihovo vas, Na podlagi Zloglasne celice v bunkerju na trgu Oberdan, kjer so nacisti zapirali In mutili svoje zrfve. teh po til) d tjodo žene mogle dati svoj dejanski doprinos k pripravam tega Velikega zborovanja z diskusijami, predlogi jn nasveti- Problemi, ki se danes poslavljajo prpd tržaške žene so številni: gospodarsko stanje se z dneva v dan slabša, pgng naraščajo, koliko je družin, ki še vedno čakajo pa stanovanje, koliko je mladih ljudi, ki se ne morejo poročiti zaradi pomanjkanja sredstev, koliko jp brezposelnih, kakšna upanja na zaposlitev Imajo v našem mestu, kakšni so prejemki žene v primeru z moškimi na enakem delovnem mestu. Koliko je okrajev in vasi, kj nj-jjjajo šol, otroških vrtcev, občinškiH zabavišč, pralnic in kopališč. Ali je zadostna jn takojšnja pomo e, kj jo o j) lasti «)fijjjfl . siromašnjm slojen), v kakijml) j razmerah živijo danes naši u-pokojenci, Tl in sto drugih problemov muči naše prebivalstvo in naravno je, da se morajo žene za to zanimati in mnogo prispevale v zadnji vo 1 ni in so tudi sedaj poklican1 da med drugim dajo svoj * primes tudi za preporod našel frizi mesta.' Ujenci la >i Da bi čim bolj omogočila ! ^ skusijo in debato o vseh pP v|' blemih med ženami, je Z vel 1 p demokratičnih žena izdala!*,, .1 e sebno pristopnico za komgfl ,•/ Ta pristopnica bo morala pf , ls, dreti v vse hiše, do vseh ‘ na in nam bo morala dl , se možnost razpravljanja z vsei ž en ami, pazeč pri tem, da 1 | , vl razgovor čimbolj preprost J,, “ vsem dostopen in da se bd , iz teh razgovorov razvile d bate in izšli predlogi in sveti: Val n Pred glai ftgte Pristopnica nam bo moja l|stj j omogočiti, da pridemo vanjo,» j «Pojdiva vendar proč. Ne % rem trpeti takega govorjenja- U dobro veš, da sem zelo s umen!» 4; 'hi * * * SE ENA O TWAINU .J Neki špekulant, ki se je K z nepre-čisbim prekupčevanJe'r( »? zemljišči, se je nekoČ hvalil fj V, Mark Twainom koliko ófiM 'i ,, Potrosi za svoje oblačilo:,// \ glejte samo to kravato; ah,, (.Ar, ste koliko stame? 25 dolarjev1 j isj,. «Da, da,», odvrne Mark TW / «Pri nas v Ameriki je že 'j/ da -nosijo najdražje kravate uje, za katere -bi zadostoval» vadna vrv okrog vratu J» k. >1 % h>, DKI.O ZAKON, KI GA JE TREBA RAZTEGNITI NA NASE OZEMLJE nehaj razlage o vzajemnih bolniških Magajnah za kmete Vinko Košak df Priziv proti seznamom naslo-Wjencev kmetije. V primeru, bi naslovljenec kmetije ne 'jj ti vpisan v zadevni seznam, 4 tla pravico do priziva, ki- ga w I? 'treba predložiti na komi-'ar j a pokrajinsko vzajemne 4 »lniške blagajne in .sicer v ji pku 20 dni od dneva, ko so lili seznami izpostavljeni jav-l|( tosti. Komisar bo odločal o j kizivu upoštevajoč mnenje, ki t | ia bo dala pokrajinska posve-7) hvalna komisija. Predložitev kandidatnih list. glavni odbor občinske vza-kmne bolniške blagajne za 'Otete so lajrko izvoljeni vsi ra >Hj, ki so vpisani kot člani t0|*t blagajne in so obenem vpisni v sezname volivcev za «lansko zborriiqo. Kandidat-■.liste mora predlagati naj-a"( ^anj 5 odstotkov volivcev. !Li-i 'sg predložijo občinskemu * Ciniku do 12. ure petega dne tosd volitvami. ^ Pooblastilo. V primeru, da 'I se naslovljenec kmetije iz fl -aterega koli razloga ne moli M udeležiti volitev, lahko |V ^oblasti družinskega člana, hohlaščeni član, k| j)0 spl meji* rviegii mr volitve, pa mora isto tafco zavarovanec pri tgajni in polnoleten. Voli-j to. da lahko pooblastilo tudi tornii drugemu naslovljencu feti j e'. Vs-ak volivec pa ima Jo kvečjemu dve pooblači, •»daj se začne oskrba v pri-, tou bolezni. Oskrba se začne Ptiadovljenca kmetije in dru-^ke člane oc| dngva, ko je 'iPU v veljavp anagrafski se-Mvn. Pravico do oskrbe se .54hi z dnem, ko je bil za-_ ovanec brisa^ jz -seznama, taksne pravice imajo nepolni obdelovalec in njegovi ,'džinskl članj V primeru bo-Navedeni imajo prayico brezplačnega zdravniškega | »gleda na domu ali v ambuli. zdravljenja v bolnicah, 'avljenj-a po specialistih in -z< ^dravili^pi-h, porodniško po- Ha podlagi zakona pa nima riaV°Yangc pravice do zcjrav-oskrbe za bolezni, ki Pfaj-O pod Kompetenco po-^itnskega protltUberkulozne-dispanzerja, kakor tudi ne bolezni, ki so krite z zavajanjem s strani drugih usta-7 (kot n. pr. za nezgode na e|ur _____________ 4&t je razvidno, nima za-lf0va,n'ec pravice do zdravil K, ......................... in dopolnitvenega skrbstva (zdravljenje zob, naočniki, sprejem v okrevališča itd.) Sicer pa zakon predvideva, da sè zavarovanci (neposredni obdelovalci, ki so vpis-ani v anagrafskem seznamu) lahko sestanejo v občinskem merilu in z večino odločijo, da bodo uživali pravico tudi do zdravil in dopolnitvenega skrbstva. Priziv proti omejevanju o-skrbe. Lahko se pripeti, da odbijejo neposrednemu obdelovalcu ali družinskem^ članu, dèloma ali v celoti tisto oskrbo, do katere ima pravico v primeru bolezni. V takem primeru se zavarovanec lahko poslviži prizjva, ki ga mora predložiti upravnemu odboru občinske vzajemne blagajne, v drugih primerih pa izvršnemu odboru pokrajinske vzajemne blagajne. Pravico ima tudi do priziva na višjo inštanco. Proti odločitvi višje instance (osrednjega odbora vsedržavne zveze bolniških blagajn) zavarovanec lahko vloži tožbo na sodij;ge- • Prispevki zavarovanja. 7 a kritje stroškov oskrbe v primeru bolezni neposrednih obdelovalcev, zakon dflloda na* slednje oblike prispevkov: 1, prispevek kmetijskega po-e-stva. 2. prispevek neposredne-, ga obdelovalca ;n vsakega posameznega družinskega" člana, 3, prispevek države. O višini prispevkov, ki jih mora plačevat; neposredni o-b-. delovalec tn o načinu, kak o se slednji zaračunajo, smo po* drobneje pisali v posehriem članku, ki ga je ohjayil naš lilst dne 5. februarja j. 1. Priziv proti plačevanju prispevkov. Segnami neposrednih obdelovalcev in njihovih družinskih članov, ki mo-rajo plačevati prispevke za bolniško zavarovanje, so na vpogled v občinskem uradu. Ce smatra zavarovanec, da so mu bili prispevki nepravilno odmerjeni, lahko vloži priziv, Priziv je trgha predložiti prefektu' v roku 30 dni od objave seznamov. Proti odločitvi prefekta lahko vloži priziv na ministrstvo za delo, Zavarovanec pa lahko vloži priziv tudi proti seznamu za izterjanje prispevkov, ki ga je prejela od blagajne občinska izlerjevaluiuti. Kl.u;b ipiu^ pa je vseeno cjolžan v teni prime! u plačevati redno prispev- ke, dokler se njegov priziv ne reši. Priziv je treba predložiti prefektu in sicer v roku 160 dni, ki poteka od dneva, ko 'e bil seznam za izterjevanje prispevkov zadnjič objavljen. KONEC Nove restavracije v Sovjetski zvezi Lansko leto so odprli v Sovjetski zvezi 6.01)0 novih restavracij, dočim jih bodo odprli letos še 5.00Q. Podjetja za javno prehrano so v SZ ;'azli^pa. Tako imajo razen, običajnih restavracij posébne dietetične menze, restavracije, kjer se servirajo Izključno nacionalne jedi, ka-varne-slaščičarne, mlekarne itd. Poslednje pismo l’redraga, spet bije mi hitreje srca nemirnega utrip, ho gledum Te v spominu, kako vzcvetela si v ljubezni [kip, ko začutila si pod srcem otroka najinega prvi gib. Se veš, kako potem sva modrovala: bo fant, dekle, podoben meni, Tebi, in kakšno bi ime mu dala? Potem si v črni slutnji mi na prsi pala, se oklenila me tesno in vsa v obupu zajokala, «Ne pojdi proč, pri naju ostani!» si zaprosila; a že si želje svoje se zgrozila, roke okoli mojega vratu ovila in vzkliknila s poslednjo silo; «Oprosti, dragi; pojdi, za hčer, za sina, domovino!» Zdaj je kotičano, sodba izrečena, pot k Tebi, k njemu, ki me nikdar ne bo poznal, ne vodi več nobena. Ko pismo to boš brala, bo že vse minilo, a njemu, otroku najinemu, tole sporočilo; Ho [ant, naj bo kot jaz, bo hči, kot TU Poslednja luč gori zdaj meni in njim petero, ki smo borili vsi se z isto vero. Ostani zdrava, z lÌUkmfy le obojno otroka okl/eni! V Dolini so letos vaški fantje zopet obudili k življenju staro in lepo tradicijo postavljanja mlaja. «Majski mlaj», ki se ga postavili dolinski (»eUe drugo nedeljo maja, Je bil viso* tokih 2» in. isti dan jy bil pod mlajem pies ŠEIE PO 10 IETIH ODOBREN ZAKOH V KORIST POL. PREGANJANCEM Namesto primerne pokojnine samo zaslužnostna podpora Zakonski osnutek predložen na pobudo sen. Terracinija že leta 1952 - Demokristjan Giava skušal zavirati odobritev - Vladna večina skoro popolnoma menjala prvotni osnutek Ze v januarju 1952 je na pobudo sen. Terracinija skupina. senatorjev, pripadajočih vsem političnim strujam (iz-vzemši m t sine) ' vložila pri predsedništvi; senata zakonski osnutek v kbrist političnim preganjancem. V uvodu je bila izražena nujna potreba, da se — Čeprav z resno zamudo — popravi krivica, ki jo trpi ta kategorija državljanov. Osnutek je bil poslan prvi stalni komisiji, ki ga je v januarju 1953, to je leto dni, pozneje, odobrila in vip^la1 prgdsed-niaivu senata s priporočilom, naj se zakon «iz očitnih razlogov pravičnosti» izda čimprej. 200-lelnica moskovske univerze naj a Je moskovska univerza toila 200-letnico obstoja. Slav-|S,( so trajale vel dnt. Na pro-tou/i s,0 bili prisotni predstav-'vseh univerz sveta. ^rZavna univerza «M. V. Lo-■ 'tosou» u Moskvi je najstarej-( 'kska univerza. Načrt univer-N pripravil veliki ruski uče-‘"r( M. Lomonosov, ki Je obe-po ^ sestavil tudi organizacijski njenega ustroja. Odredba Veno ustanovitev Je bila pod- t0C 12. (23.) januarjii 1755, J' j, 0r>tv.ena slovesnost pa se je ,j|(jf i,,1« 26. 'aprila (7. maja) istegif Ki sedež univerze Je bil na mtrovlč-Dančenko, slavni pevec Sobinov, ustanovitelj moskovskega kanzervatorija Rublnstein, skladatelj Spendjarov, filmski režiser Pudovktn in drugi. Z Na moskovski univerzi so učili slavni ruski učenjaki, med katerimi so bili Zukovski, ki Je postavil temelje moderne letalske mehanike; znameniti lizik Lebediev, ki je dokazal pritisk svetlobe na trde predmete in na pline in določil na podlagi natančnih računov obsežnost tega pritiska; Timirjazev, ki se je posvetil preučevanju asimilacijskega procesa svetlobe s strani rastlin; Sečenov. ki je prvič za- Ki ik e lit ^oratorij fakultete za zemljepisje na moskovski univerzi e,fl trgu, kjer je danes mu-. čel preučevati psihične procese r. k ^ottonine. 1793 se Je univer-1 s fiziološkega gledišča. p< V teselila v palačo v ulici Moto ya' ki je bila zgrajena P„l|l|e7n Ji PesniHi Gribojedov, °ntov, Turgenjev, Qstrov-^!°h(arov, Cehov in številni ^a univerzi so bili vplsa- h S V!ai ruskl revolucionarni de- is|(jC1,Je Hercen, Ogarjov, Be-N», nJeJ so se uiili indi predstavniki ruske u- li? \^hiu I '"stL Učenjaki moskovske univerze so vedno intenzivno delovali na znanstvenem in didaktičnem polju. Na pobudo univerze so se v Moskvi organizirali politehnični muzej, zgodovinski muzej, muzej upodabljajoče umetnosti, zoološki vrt in druge znanstvene ustanove. Nekatere od teh so postale velike avtonomne znanstvene organizacije, druge pa Se vedno delujejo v okviru univerze. Za časa sovjetskega režima je moskovska univerza postala najvažnejši inštitut za višjo izobrazbo v Sovjetski zvezi. 1940 je bila univerza odltko- prejeia ime Lomonosova. Ob svoji 200-letnlci šteje moskovska univerza dvanajst fakultet: strojnomatematično, fizično, kemično, biološko, zemljepisno, geološko, zgodovinsko, filološko, filozofsko gospodarsko, pravno, novinarsko. Na teh fakultetah Je 210 stolic. Poseča jo preko 22.000 študentov, 5500 se uči po dopisih. Na njej študirajo visokošolci 59 narodnosti. V 200 letih je na njej diplomiralo preko 85.000 študentov, 45.000 pa v letih sovjetske oblasti. Na univerzi poučuje približno 2500 profesorjev, od teh Je 30 akademikov, 59 pa članov-kore-spondentov akademije znanosti ZSSR. Moskovska univerza ima stike z vsemi univerzami na svetu. Njeni profesorji se večkrat podajajo v inozemstvo na mednarodne kongrese in posvetovanja. Prav tako se številni inozemski profesorji podajajo v Moskvo, da se srečajo s svojimi kolegi. stranske večine. Prehno J« ( dohodkov za preživljanje, tu-predložil svoj lastni osnutek v di če je nesposoben za delo diskusijo senatu, se je mini- zaradi bolezni ali invalidnosti Komisija je obenem podčrtala, nika ni mogel omajati štiri-. več kot 240.000 lir letnih da je odklonila predlog, naj se pokojnina in odškodnine 1 podredijo stanju stvarne potrete preganjanpa. Toda zaradi predčasnega razpusta senata je zakonski osnutek zapadel. Po sestavi novega senata je bil ponovno predložen in je sledil isti proceduri kot prvikrat. Vlada je v osebi demokristjanskega ministra Giava skušala ovirati odobri-; tev osnutka tv\di y komisiji. Ker ji pa manever ni uspel, se je zatekla k spremembam besedila in končno predložila lastni zakonski osnutek v katerem je do skrajnosti omejila koristi, predvidene v originalu in ga oropala njegove moralne vrednosti. Pravico do pokojnine in odškodnine je spremenila v dodelitev pomoči po uvidevnosti, po načelih vsebovanih v vladnem zakonskem osnutku o ukrepih v korist pohabljencev in padlih republike Salò, za katerega je tudi ob pomoči štiristranske večine dosegla prednost pri odobritvi. ŽE PRED 7 STOLETJI SO KITAJCI UPORABLJALI RAKETE Konkretni načrti za polet na luno in v vsemirje V-l, V-2 in neizdelan V-3 - Bombardiranje od 19. avgusta 1943 14. junija 1944 je preplašen telefonist glavnega štaba an gleške protiletalske zaščite spo- izdelovanju raket, veliko šnjega začetka sovjetske ofen- število strokovnjakov v elektroniki in sam general Cha- ročil besedo «Driver», ki je mier. Istočasno so se poljski Nobeden od razlogov demokratične moralnosti, patriotič-ne hvaležnosti ali sploh pravil- Sfalinov spomenik v Pragi Dne 1. maja so v Pragi svečano odkrili spomenik J. V. Stalinu. Svečanosti, ki je bila združena s prvomajsko proslavo., se je udeležilla og|nomna množica delavcev iz Prage. Prisostvovali so predsednik republike Antonin Zapotocky, prvi minister Viliam Siroky, prvi sekretar OK KP CiJR No-,'otat m člani politbiroja, na-iniie člani vlade, voditelji nacionalne fronte, praški župan \. Svoboda, poslanik ZSSR Fi-riubin in predstavniki veleposlaništev dežel ljudske demokracije. ster Giava trdovratno boril, tekom treh zaporednih sej, da ga od bri komisija. Pri tem ni hotel slišati nobenih argumentacij in ni dokazal najmanjše politične tankočutnosti (v komisiji se je drznil trditi, da jf, bila škoda, k; so jo pretrpeli antifašisti v osebi in imovini posledica njihovega udejstvovanja v politični borbi za zmago svojih idej, hoteč, s tem reči, da če bi bili ostali doma, ne bi utrpeli nobene škode). Jasno je, da je imela vlada točno določen namen, delati na tem, da obe veji parlamenta zavrneta pri diskusiji zakonski osnutek. Toda borba antifsši ličnih parlamentarcev za njegovo odobritev, čeprav v prenarejeni in iznakaženi o-bliki, v kateri je malo ostajalo od prvotnega osnutka, je to preprečila. Odobritev zakona predstavlja kljub vsemu zmago antifašizma; dokazuje nam, da so vsi manevri, da se spravijo v pozabo podlosti fašizma in prezrejo žrtve antifašizma občutene tudi- v onih sektorjih parlamenta, ki morajo po u-radni dolžnosti podpirati delo vlade. Ugodnosti, ki jih omenjani zakon nudi prizadetim gotovo ne poplačujejo prestanega trpljenja in žrtev- Številni so izključeni od vsake ugodnosti, morda večina. Samo oni, ki so zaradi -političnih preganjanj utrpeli vsaj 30 odst. izgubo delovne sposobnosti ali oni, ki so pred preganjanjem začeli plačevati prispevke za obvezno socialno zavarovanje, bodo uživali dosmrtno podporo, oziroma vladno doplačilo zavarovalnih prispevkov. Nobena odškodnina ni predvidena za škodo na imovini, nobena odškodnina za one, ki so delali na svoj račun. Ce ima pa kdo izhajajoče iz preganjanja, nima nobene pravice. Ugotoviti moramo, da je to priznanje zaslug, izdanq py deset let trajajočem kolebanju, za kategorijo državljanov, ki so vse dali v borbi proti zaso-vrnženemu fašističnemu režimu za ponovno pridobitev svobode za ves narod,, dokaj mala stvar. To je zasmeh vseh pretrpi jenih žrtev. Toda pomen glasovanja ima svojo moralno vrednost, ki dokazuje življenjsko silo antifašizma. VITTORIO POCCECAI pomenila, da so 'Nemci spustili na London prvo bombo-rake-to. Bila je to V-l, kateri je pozneje sledila V-2. Rakete so se ponovno pojavile v zgodovini človeštva, in to po sedmih stoletjih, ker so jih Kitajci uporabili v bitkah že v XIII. stoletju. Te dni pa so v Sovjetski zvezi uradno sporočili, da je bila sestavljena medplanetarna komisija, ki ima nalogo, da preuči in reši vprašanje po* tovanja med zemljo in (Jrugi-mi planeti, ljudje se z raij<>. vednostjo in nekako nevernostjo sprašuj eie, hit bodo lahko kmalu potovali na luno. V SUA se je že pred nekaj leti ustanovila letalska družba «Zemlja-Lun-a», ki je preko časopisov javlja,, 4« sprejema predplačila «a 'potovanje na lur’d, Res je, da se je čez neka) mesecev zvedelo, da je bilo to podjetje le časnikarska raca. Kljub temu zgleda, da ni več daleč dan, ko se bo potovanje na luno, o katerem je pred 50 leti sanjal pisec fantastičnih romanov Jules Verne, uresničilo. Poglejmo, kako je bila omogočena ta perspektiva. Kot smo že omeni l, so že Kitajci uporabljali rakete v svojih vojnah pred sedmimi stoletji. 1941 so zavezniki zvedeli, da se Nemci ukvarjajo s preučevanjem nekega letaj a brez pilota. V poletju 1943 so Angleži zvedeli, da so Nemci že koncili poizkusno izdelovanje takih letal, ali bolje raket in da jih bodo že decembra 1943 izdelovali 1000 na dan. Predvidevalo se je, da jih bodo spomladi 1944 izdelovali 5000 na dan. Raketo je bil izdelal i,nž. Hainz Bunse, odgovoren za proizvodnja pa je bil general von Cbamier-Ghszynsky. Rakete so se izdelovale v Peene-muende, kjer so že pripravili 130 baz za njihovo spuščanje. Zavezniki pa so Nemce prehiteli. 19'. avgusta 1943 je angleško letalstvo izvedlo množični napad n,a Peenemuende. Kljub visokim izgubam (zgleda, da se iz napada ni vrnilo 70% bombnikov) je bilo raketno središče Peenemuende uničeno. V napadu je izgubilo življenje preko 500 strokovnjakov partizani polastili ene V-l m jo poslali v Anglijo. Kljub temu sta Hitler in admiral Canaris še vedno računala, ba bosta lahko uporabila V-l in V-2 in z njimi odločila vojno. Z Vrl so računali, da bodo intenzivno bombardirali Anglijo, predvsem pa London; z V-2 pa so mislili bombardirati tudi ameriško o-balo, ker so jih hoteli nastaviti na podmornicah. Istočasno pa so brez prestanka gradili V-3, ki bi bila lahko letela iz Nemčije v Ameriko. V-3 je bil dejansko zarodek tiste rakete, ki lahko leti z zemlje na luno, ker bi, bila lahko letela 100 kilometrov nad zemljo, bi sc bila nekaj časa ravnala v svojem poletu po zvezdah, bi bila nato ponovno potegnjena od gravitacije proti zemlji m bi jo bili v zadnjem delu njenega poleta vodili nemški špi-joni iz newyorških nebotičnikov. Hiterjev načrt je spodletel, ker Nemci niso mogli spuščati več kot 150 raket na dan, ker niso mogli izdelati V-3, ker so raketne baze na Nizozemskem padle v roke Angležev in peenemuendsto pa v roke Sovjetske armade. Hitler m Canari,* sta v zadnjem času skušala vse, da bi si pridobila radioaktivne pline, ki bi jima bili omogočili izdelovanje V-3. Ardenska ofenziva v decem-bru-januarju 1944-1945 je i-mela ta namen. Zaradi takoj- žive na vzhodni fronti so ti načrti Hitlerja popolnoma propadli ( v tem času je bil ubit Canaris, ki je bil član zarotniške skupine proti Hitlerju). Po vojni so se preučevanja raket nadaljevala. Veliki uspehi so bili doseženi na tem področju v Združenih državah Amerike in Sovjetski zvezi. V Ameriki se je preučevanje raket omejilo le na njihovo vojaško uporabo. V Sovjetski zvezi pa so bili storjeni velikanski koraki naprej v smeri njihove uporabe v miroljubne in znanstvene svrhe. Med raketami je treba predvsem ločiti dve kategoriji. Prva kategorija zajema rakete, ki se spustijo in niso vodene. Padejo pač, kamor padejo. V drugo kategorijo spadajo elektronsko vodene rakete, ki se po svojem bistvu delijo v rakete, ki se spustijo iz zemlje in zadenejo čili na zemlji, v rakete, ki se spustijo iz zemlje in zadenejo cilj v zraku, v rakete, ki se spustijo iz zraka proti cilju na zemlji-ter končno v rakete, ki se spustijo v zraku proti cilju v zraku. Te rakete se lahko vodijo iz baze ali pa imajo takšne stroje, da se lahko same vodijo in zadenejo cilj, ne da bi jih kdor koli usmerjal. Pred dnevi so predvajali po Zahodu film, ki je prikazoval, kako zna taka raketa zadeti leteči bombnik, ki se ji ne more na noben, način izogniti. (Nadaljevanje in konec prihodnjič). KLJUB PREPOVEDI PREDVAJANJA NA PEST VALU Mladinke in mladinci škedenjskega baleta, ki je žel tudi letos velik uspeh ob priliki prvomajskega nastopa na stadionu Uspeh jugoslovanskega MASE KMETE filma «Krvara reka» Pisali smo že o letošnjem, filmskem festivalu v Cannesu s posebnim poudarkom na prepoved jugoslovanskega filma «Krvava reka», na zahtevo zahodnpneifi-ške vlade. Film «Kruaria reka», ki prikazuje nečloifeškp podivjanost hitlerjevskih nacistov p zadnji svetovni vojni, Je po mnenju zahodnonemške vlade «žalitev nemškega ljudstva». Iz poročil o vtisih, ki vladajo posebno med novinarji, režiserji in igralci o tej prepovedi, je razvidno, da so mnogi ta sklep obsodili. To Je prišlo do izraza tudi na novinarski konferenci, ki jo je sklical vodja jugoslovanske delegacije ob 10-letnlcl Jugoslovanskega filma. Verjetno Je prav prepoved filma «Krvava reka» vzbudila še večje zanimanje za jugoslovanski film. Film «Krvava reka» pa je bil prikazan v «Rexu», za kar je bilo veliko zanimanje. Predstavi so prisostvovali razen celotne demokratične nemške delegacije s predsednikom berlinskega filmskega festivala tudi sovjet$kq režiserja Jufkeulč tn VasiijeV' francoski filmski zgodovinar in kritik Sadoul, izraelska delegacija in novinarji z vseh koncev sveta. Po končani predstavi so jugoslovanski delegaciji čestitali številni novinarji, sovjetski režiser Jutkevič pa je rekel: «Čestitajte v mojem imenu režiserju Novakoviču. Film me je pretresel. Pisal bom o njem v Sovjetski zvezi in poskrbel, da ga dobimo čimprej». Hvalil ga Je tudi Vasiljev, Izraelski delegat Sonnenfeld pa je rekel: «O nacizmu ste povedali tisto, kar čutimo vsi, ki smo ga okusili na lastni koži». Vsekakor pa je ukrep festivalskega ’bdbora o prepovedi jugoslovanskega filma «Krvava reka» obsodbe vreden, Presajanje paradižnikov E,na najvažnejših panog našega kmetijstva je brez dvoma vrtnarstvo. Vrtnarstvo je važno na našem ozemlju bodisi zaradi celokupne vrednosti proizvodov kot tudi zaradi odlične vrste in prvovrstne priprave zelenjave za tržišče. O problemu vrtnarstva na splošno bomo še večkrat in obširneje pisali, bodisi iz tehničnega kot tudi s 'strokovnega in še prav posebno iz ekonomskega vidika. Danes bomo obravnavali nekaj tehničnih problemov v zvezi z nekaterimi važnimi vrtnimi rastlinami, ki jih sedaj gojimo na vrtu. Na vrtu gojimo štiri zelo važne rastline, ki spadajo v družino RAZHUDNIKOV (Solanaceae) in te so: krom- bolko, turški poper ali paprika in jajčevci, ki jim,po domače rečemo ma rancane. Meseca maja se presajajo na prosto paradižniki, paprike in jajčevci. Dotaknili se bomo predvsem problema presajanja in nadaljnjega gojenja paradižnika o opazko, da kar velja za paradižnike velja v glavnem tudi za jajčevce in za paprike. Presajanje paradižnika naj se vrši tako, da ne bo rastlina trpela, ko jo preložimo iz rastlinjaka na prosto. Sadike, ki jih presajamo, naj imajo čim več korenin, katerih naj se drži precejšnja kepa zemlje. Brez dvoma je najprimernejši način za ore-sajanje paradižnikov vzgoji-tev mladih sadik v lončkih IVAN CANKAR 't Sl HRHOR ZDRBVJ6 i med katerimi tudi Ne- vana z Leninovim redom in je Petnajst let in dalj ni videl Gjuro domovine. Dečko, krepak in zdrav, dela in sreče željan, se je napotil v svet. Dela je našel, sreče ne veliko. Pleča so mu bila široka, pa je nosil breme, kakor mu ga je Bog dodelil. Komaj se je še dobro ogledal tpd in ondpt, je stopil v novo tvornico kraj velikega mesta ter je ostal tam petnajst let in dalj. Zjutraj, ko se je danilo, je šel v tvornico, zveččr, ko se je m ničilo, je šel iz tvornice ; belega dne ni videl. In vselej, kadar se je vračal iz tvorniee, je bilo njegovo telo za Iroje kapelj krvi siroma.šnejše : eno kapljo so popili silni stroji, druga kaplja se je izgubila v črnem prahu, tretja se je raztopila v žganju. Nekoč, ko je Gjuro baš vzdignil roko, da bi si pbrisgl z rokavom pot od čela, so nenadoma zaplesali stroji prej pjitu, kakor da so oživeli, tudi pn sam se je zavrtel v kolobarju in, ko je pokleknil na tla, se je izlila iz njegovih n*l črna kri, « Kaj se je zgodilo?» je vprašal tovariša. « Konec je, prijatelj, konec!» je odgovoril tovariš. «Kmalu, zdi se mi, boš počival|n «Kako počival?» «E, prijatelj, petnajst let in po tri kaplje na dan, po tri kaplje krvi... ni šala ! Tudi jaz pojdem za teboj, vsi pojdemo — kdo bi se cmeril? Delal si, dodelal, pa umri ! » «Ce je treba umreti, bom ubogal ! » je rekel Gjuro in je-Sel in se ni več vrnil v tvornico. Dokler je delal, ni čutil in ni pomislil, kako je vrela iz telesa mlada moč v zmerom tanjšem curku. Zdaj je sedel brezdelen na postelji, pa je bil ves truden in je spoznal, da je izžel in nadležen starec. In hudo se mu je storilo pri srcu. «Glej, Gjuro ! » je pomislil. «Tako si delal petnajst let in dalj, nisi videl belega dne, ne užil veselja ; zate ni bilo praz- nika, jama izkopana bo tvoj praznik in tvpj ppčitek • « Tisti večer je slišal, kako so iz Jalje, iz domovine zabučale šume- «V pomladnem vijiarju me pozdravljajo!» ga je spreletelo vse do srca. In je tako povezal culo in se je napravil n» pot. Dplga je bila pot, tri dežele je premeril črni železniški voz. Ko se je belilo tretje jutro, je zadel Gjuro pulo preko rame in je stopil iz voza. Komaj se je dotaknila noga rodne zemlje, je vzkipelo v njem in zaigralp. kakor tnladp življenje, « Petnajst lei in dalj te niše gledale meje esiretele eči, majka!... Pozdravljene, ji polje neizmerno, blagodišeče... pozdravljena, ponosna šuma, do neba pojoča... in od srca pozdravljen, moj rodni kraj, ki se beliš na zelenem brdu ! » Kje bolezen? Kje utrujenost? Ogenj se je povrnil v oči, moč je vzkipela v prsih, «Blagoslovljena, zahvaljena, majka domovina... ti rodnica, usmiljena preporodniea ! » Z veselimi koraki je stopal v hrdo. Na klancu mu je prišel naproti sosed, mlad fant nekoč, zdaj mož brkat in mrk. «He, Jovo ! » je vzkliknil Gjuro. Sosed je molčal. « Kaj me ne poznaš več? Gjuro sem ! » «Gjuro? Kateri Gjuro?» «Petnajst let je in dalj...» «Glej, tisti Gjuro !... Hudo si se spremenil, bolan si in Kub; rodna mati te ne bi spoznala ! » Gjuru je segla žalost v srce. Pod selom je srečal drugega soseda ; tudi drugi sosed ga ni spoznal. «Tisti Gjuro. praviš? Pa čemu se vračaš zdaj, Gjuro, iz nemških- dežel?» «Dà" bi umrl v domovini.», «Ali si veliko prislužil tam?» «Bolezen sem prislužil.» — «Baš dovolj za smrt,.. Kako boš živel, ko nimaš ne koče ne polja, in tudi že kmalu ne rok?» Gjuro je povesil glavo. «E, pa kako!...» «Nemški deželi si dal življenje, domu pa si prinesel smrt, Gjuro!» Žalosten je šel Gjuro dalje, « Kam bi?» je pomislil. «V šumu pojdem, med tujce in žganjarje... tudi sam tujec ' v domovini in skrunež njen ! » Srečal je tretjega soseda in povesil glavo pred njim, še preden ga je ogovoril. «Pa kam zdaj. Gjuro?» je vprašal sosed. «Siromaki smo in težko je hraniti človeka, ki je v tuji deželi potrosil mla- dost ! » «V šumo pojdem!» «Kako v šumo? Saj komaj stojiš pred menoj, kakor si! Ne, v šumo ne pojdeš, nili na polje, temveč na gorko slamo ! » Gjuru se je zdelo, da nosi kamen na hrbtu. Truden je bil in je sedel kraj poti na culo, da bi počival. Pobral je s poti grudo prsti in jo je pobožal z dlanjo, kakor lice otroku. «Zemljica, majka!...» Solza je padla na grudo ; takrat je bil Gjurov obraz vel in mrtvaški, kakor obraz starca, sedečega pred jamo, zanj izkopano. Dolgo je počival Gjuro, in ko je vzdignil glavo, so stali sosedje pred njim. «Tako je. Gjuro : ne bomo ti kratili gorke slame, tudi kruha ne; in tudi ti ne bomo očitali, Gjuro, da ne žanješ, kjer si sejal... Pozdravljen nam ! » Gjuro je vstal. «Ljudje božji, bratje, domovino sem imel in zdravje ; ko sem oboje izgubil, so izpregledale moje oči in so videle, da sem imel zdravje in domovino... Pokažite mi, bratje, kje je jama, zame izkopana!» Truden je bi! in je legel v hlev na gorko slamo in je zaspal in se ni več predramil... pir, paradižnik ali rajsko ja- tako, da jih lahko presadimo z vsemi koreninami in zemljo v kateri korenine rastejo. Na videz se zdi morda takšen postopek, ki zahteva mnogo dela, protiekonomičen tedia uspehi, ki jih tako dosežemo v veliki' meri izplačajo vsak trud. Ako hočemo doseči pravilno presajenje se moramo držati sledečih navodil: a) Rastlina mora imeti lepe in zdrave korenine, katerih se drži precejšnja kepa zemlje, in mora biti vajena tudi na hladni nočni zrak. b) V času, ko presajamo, naj bo vreme primerno in stalno toplo. c) Zemlja mora imeti vsaj 12 stopinj Celzija v globini 10 cm. d) 24 ur preden presadimo paradižnike jih temeljito namočimo z mlačno vodo. e) Zemlja, v katero presadimo rastline, naj bo primer-x no vlažna. f) V veliki meri se bodo rastline okoristile in bodo tudi prej cvetele ako bomo po presajenju dodali vsaki rastlini eno kavno žlico u-metnega gnojile, ki ga bomo pripravili z mešanico dveh delov superfosfata z enim delom kalijeve soli, Z takšnim postopkom bomo lahko gotovi, da bodo rastline takoj po presajenju začele rasti. Neobhodno potrebno je, da se točno držimo zgoraj o-menjenih navodil v primeru, da hočemo doseči zgodnje pridelke. DBLO STRAN 4 umi Mi demokratu « Eroi (Nadaljevanje z 2. stranl) začetniki obnove dežel Vzhodne Evrope. To pojasnjuje tudi, zakaj so se komunistične partije povsod v teh deželah okrepile in zakaj so tako lepo zrna-gale liste raznih narodnih front na vseh poznejših volitvah. Toda tu je potrebno dati besedo številkam: V Bolgariji so s prvo petletko zgradili 25 novih tovarn in 32 jih je v gradnji. V Romuniji je bila industrijska proizvodnja leta 1953 štirikrat večja od one leta 1943; proizvodnja petroleja se je dvignila na 10 milijonov ton. Na Madžarskem je mehanična industrija podvojila proizvodnjo od 1950 do 1952; isto velja za električno energijo, proizvodnja jekla je od 800 tisoč ton v letu 1949 narasla na milijon in pol leta 1953. V Češkoslovaški, kjer je bilo morda največ težav, je bila proizvodnja 1953 trikrat večja od 1948; produktivnost se je od 1948 do 1953 povečala za 62 odst.; pri proizvodnji električne energije je Češkoslovaška presegla Francijo in Italijo skupaj. Na Poljskem je raven industrijske proizvodnje presegla italijansko. , Z letom 1956 se bo za svet socialističnega gospodarstva začela nova doba, ker se bodo vskladili načrti Sovjetske zveze in dežel Vzhodne Evrope. V tekočem letu je Svet za medsebojno pomoč (Komeko) v Moskvi določil naslednje cilje: jekla skupno 61 milijonov ton; premoga in lignita skupno 835 milijonov ton. To so zelo važne številke, tudi če je proizvodnja kapitalističnega sveta še vedno občutno višja. K temu obračunu je treba dodati napore za izgradnjo porušenih mest, postopno izboljšanje življenjske ravni, odpravo nepismenosti itd. Najbolj občutljiva točka ostaja še vedno kmetijski sektor in na to se, na primer, nanašajo spremembe v madžarski vladi. Na mednarodnem področju so dežele Vzhodne Evrope ‘mirno uredile medsebojne meje. Romunija je spet dobila Transilvanijo, kateri je priznala avtonomijo. Češka in Slovaška sta z medsebojnim sodelovanjem uredili vprašanje skupnega življenja v mejah Češkoslovaške. Poljska je U-stalila svoje meje na Odri. V nedavnem članku, ki ga je revija «Bis prit» posvetila ljudskim demokracijam, je bilo napisano: «Tudi če bi hoteli v celoti zatajiti komunistično izkušnjo v Vzhodni Evropi, bi bilo sédaj težko, če ne že nemogoče, zadušiti dl namizem. ki se je zbudil in pospešil v teh narodih. To je izkušnja, ki bo trajala». Gotovo je, da predstavlja primerjava med preteklostjo in sedanjo, stjo najbolj veljaven dokaz «zakonitosti» eksperimenta, ki je V teku v vsej Vzhodni Evropi. NOVE METODE NADIZKORIŽČANJA V LADJEDELNICI SV. MARKA Električnim varilcem znižali za 50% tarifo akordnega dela Nenadna ukinitev tečajev za strokovno preusposobltev Ravnateljstvo CRDA je v tem tednu stopnjevalo svoje brutalno nadizkoriščanje delovne sile. Tovarniškemu odboru v ladjedelnici Sv. Marka je bilo v torek sporočeno, da bodo stopili z včerajšnjim dnem v vèljavo novi pogoji za akordno delo električnih varilcev. Električni varilci, ki so do sedaj porabili 76 elek-trodov na uro, bi morali na podlagi novega diktata ravnateljstva uporabiti odslej 112 elektrodov. Razen tega jim hoče ravnateljstvo znižati dodatke za akordno delo od 75 na 36%, to je za polovico manj. Tako bi morali dejansko električni varilci, če hočejo o-stati na dosedanji višini prejemkov za akordno delo, zvi- šati proizvodnjo za 50 odsb V resnici je ta noy korak, ki ga je napravilo ravnateljstvo na svojo roko, brez posvetovanja z delavskimi predstavniki in v nasprotju z delovno pogodbo — kar najbolj surovo povečanje n ad izkoriščanja, ki mu najdemo primer samo v času fašizma. Sporočilo o namerah ravnateljstva je Izzvalo splošno o-gorčenje med prizadetimi, kakor tudi drugimi kategorijami. Ze naslednji dan so se varilci sestali na zborovanju ter ogorčeno obsodili nove izkoriščevalske metode in pooblastili predstavnike Delavske zveze-OGIL, da stopijo v st-jk z Delavsko zbornico in se sporazumejo za akcijo v obramb0 Smrtna kosa v Barkovljah V sredo ponoči je umrl v tr- žaški bolnici po daljši bolezni tov. Mario Vodopivec («Sko-čp») iz Barkovelj. K zadnjemu počitku so ga spremili domačin}, prijatelji in znanci tudi iz mesta v četrtek popoldne. Tov. Mario Vodopivec je bil poznan in cenjen kot pošten in sposoben delavec v svoji Stroki ter vzoren družinsk: oče. Bil je dosleden antifašist, ki ga je režim preganjal in vrgel v ječo že v prvih letih ko se je dokopal na oblast. Tov. Vodopivec je ostal do zadnjega zvest svojim zdravim načelom in vedno po svojih močeh podprl pravično borbo delovnega ljudstva. Bil član P. D. «Matjašič» od nje gove ustanovitve Barkovljani ga bodo ohranili vedno v hvaležnem spominu. Užaloščeni vdovi s sinčkom ter ostalemu sorodstvu izreka P. D. «Matjašič» tem potom svoje iskreno sožalje, ki se mu pridružuje tudi naše u-redništvo. v NABIRANJU PRISPEVKOV ZA 1. MAJ Sekcija Sv. Jakob dosegla 107 odst. Več sekcij in celic je v tem tednu preseglo cilj v nabiralni akciji za Prvi maj. Tako i-ma-mo n. pr. sekcijo Sv. Jakoba, ki je z vsoto 128.950 lir dosegla 107 Odst., sekcija Som-polaj je dosegla 117 odst., Milje so poslale' do sedaj skupno 250.050 lir, 4. celica pri-staniščnikov je dosegla 128 odst., celica občinskih nameščencev 117 odst., celica Sbisà 112 odst., 7. celica pristani-ščnikov 110 odst. V tem tednu so bili dostav, [jeni še naslednji zneski: sekcija Barriera 6.535, Kolonko-vec 3.8001, Tomažič 4.835 in sicer: cel. Facchini 950, cel Gorian 750, cel. Lutmanu 675, cel. Knelpp 1.290. cel. Tedeschi 150, cel. Redivo IMI Milje 32.370, Curiel 12.590, D°-mjo 350, Skedenj 8.420 in sicer:" cel. Kermac 2.500, cel. F leg o 270, cel. Mezgec 700, cel. Žerjal 300, cel. Plesnik 4.650. Opčine 7.020, Barkovlje 5.400, Tovarna strojev 18.045, P isori, 20.000, Prosek 3.860, Sv. Jakob 27.595 in sicer: mešana cel. Blažina 4.420, cel, Rosen-berg-žene 7.580, cel. Rinaldi 5.760, cel. Chimisso 2.000, cel. Spacal 600, ženska cel. Blažina 3.270, cel. Morgan 3.965. p$k človek lahko tolmači samo kof. novo grobo diskriminacijo proti slovenskemu življu, ki so mu sedaj odvzeli celo kino na vasi, edino razvedrilo poleg kulturnih prireditev, katere pa se že itak vsestransko ovirajo. njihovih pravic. Razen tega člani tovarniškega odbora obeh sindikalnih pripadnosti intervenirali pri inž. Carliniju in mu tolmačili ogorčenje prizadete kategorije ter zahtevali ukinitev gornjeva ukrepa. Veliko zaskrbljenost je vzbudila v tem tednu vest o ukinitvi tečajev za strokovno pr.e-u-sposobitev. V teh tečajih je trenutno zaposlenih kakih tisoč delavcev, večinoma družinskih glavarjev, ki jim hočejo na ta način odvzeti še ta borni in začasni zaslužek. V znak protesta so v sredo napovedali «belo stavko». V popoldanskih urah so odšlj v ikupinah z delovišč ter protestirali pred Uradom za delo in sedežem vladnega kofnisariaia. Delegacije delavcev so bile že prejšnji dan na Uradu za delo, dočim so bile v sredo sprejete uradih vladnega komisariata. kjer jim je dr. Capon potrdil, da bo v resnici prišlo do ukinitve tečajev. Dočim so skušali na Uradu za delo o-pravičiti ukinitev s pomanjkanjem fondov, so bili pri vladnem kojnjsariatjj zelo širokogrudni z običajnjm} obljubami, da bo prjzadgtjm PrP‘ 'krbljepb drugo delo, Ce bi, recimo, dvorane ne odgovarjale zakonskim predpisom, bi bila dolžnost policije, da nudi lastnikom možnost za ureditev zadeve in sicer v primernem roku. To je najmanj kar bi policija lahko storila. V Boljuncu in Dolini policija zaprla kino Pred dvema tednoma je policija ukinila dovoljenje za predvajanje filmov v Sancì-novi dvorani v Boljuncu, čeprav je bila slednja kolavdi-rana in lansko leto temeljito in po predpisih obnovljena. E-nako prepoved je dala policija naknadno za obe kini v Di-lini, to je za Strajnov kakor tudi za kino, ki ga ima v rokah župnik. Vaščani so nad takim postopanjem policije ogorčeni in se sprašujejo, kje tiči vzrok. O-gorčenje je tembolj upravičeno, ker je prišla prepoved za predvajanje filmov za navedene kinodvorane kar nenadoma, brez vsakega pojasnila in utemeljitve. Zato je povsem naravno, da si tak posto Dijaki Višje realne gimnazije v Trstu (klasični oddelek) bodo proslavili v nedeljo 22. t. m. ob 17. uri v Avditorij« desetletnico obnovitve slovenskih |ol z u-prizoritvijo veseloigre v treh dejanjih, «ROKSI» Napisal Barry Canners. Režira prof. Jože Peterlin. Dijaki vabijo vse prijatelje mladine in slovenske šole. • Gostovanje slovenskega okteta Od sobota do ponedeljka je gostoval na Tržaškem gnan# slovenski vokalni oktet. V spbptg Je nastopil na OpCinah, v ne, deljo v Križu In za zaključek v ponedeljek v Avditoriju, Na vseh treh nastopih so želi člani okteta sijajen uspeh, Povsod so imeli polne dvorane ljubiteljev prelepe slovenske pesmi, ki je prišla z umetniško dovršenostjo okteta prav posebno do izraza. Razen slovenskih in jugoslovanskih narodnih In umetnih peimt, so člani okteta z isto dovršeno- stila zaradi pomanjkanja dokazov. Preklican je bil tako tud-i zaporni nalog proti Brajr niku, ki je odsoten. Odvetnika obrambe sta zahtevala popolno oprostitev, ob-tožčrtisbv-in podrejeno, naj se aplicira čen 6 Spomenice o sporazumu. To svojo ‘zahtevo pa je odvetnik, ki je branil Križmančiča, na zadnji razpravi preklical, kar je vzbudilo med prisotnimi vidno začudenje. V svojih obrambnih govorih sta oba odvetnika z u-pešfio argumentacijo ovrgla razna pričevanja, in prikazala očitna protislovja poedinih prič, predvsem pa bivšega policijskega inšpektorja, ki je vodil vso preiskavo. Komunistične mladinke bodo zborovale 29. maja V nedeljo, 29. maja bodo imela komunistična - dekleta svoje prvo zborovanje pod geslom: «Združimo se, da dosežemo dos-tojnejše in lepše življenje v mliru». Zborovanje ni bilo sklicano samo za to, da se pregledajo izvršeno delo, napake organizacije itd., marveč tudi, kot pravi geslo, da se razpravlja o vseh prebelim, ki zaskrbljuje mladinske ženske množice, da se nakažejo rešitve iti določijo naloge. Danes je pravica deklet do gotovega in dostojnega del:a le sen. 4000 deklet je brezposelnih ali išče prvo zaposlitev; ta številka se ž vsakim letom povečuje zaradi dotoka študentk, ki dokončajo šolo in prejmejo diplomo, a ne najdejo zaposlitve primerne njihovi izobrazbi. Vsaj enkrat na teden oditi na plesali v kino, kar se nekaterim zdi malenkost, predstavlja za mnoga dekleta ne- ski sen s poroko in ustvaritvijo lastne družine, kar nam tudi dokazu,ejo podatki. Samo leta 1954 je bilo. 150 porok manj kot leto prej. Vemo, da bo samo nova družba, brez izkoriščevalcev in izkoriščanih, to je socialistična družba rešila v celoti probleme deklet, toda prepričane smo tudi, da si moremo tudi v današnji družbi priboriti boljše pogoje življenja. To pa zavist od. enotnosti, ki jo bodo znala dekleta uresničiti. Danes visi nad našo in bodočnostjo naših družin največja nevarnost: grožnja atomske vojne, ki bi mogla izbrisati iz sveta' vsak znak življenja, mogla bi popolnoma uničiti človeštvo. Mi jo lahko preprečimo: združimo se, Slovenke in Italijanke, če smo ali nismo v mladinskih gibanjih in dvignimo svoj glas proti vojni. Boriti se za mir, pomeni za nas dekleta braniti našo bodočnost, kajti v miru se lahko r jan j a novih družin, do vedrega in radostnega življenja. V tej borbi bo ZKM ob naši strani, komunistična, dekleta pa bodo prinesla vanjo svoje navdušenje in zaupanje. izpolnjeno željo. V teh pogojih bolje borimo za uveljavitev je zelo težko kronati ljubezen- naše pravice do dela, do ustva- OKROŽNICA STROKOVNIH ORGANIZACIJ NAMEŠČENCEV SLOVENSKIH ŠOL iiiii mn murna slmmlll ili in «mm Kakšno je še vedno stanje slovenskega šolstva Spričo izrednega položaja slovenskega šolstva np Težaškem čutijo strokovne organizacije nameščencev slovenskih šol dolžnost, da s posebno okrožnico seznanijo s trenutnim položajem slovenskega šolstva slovensko javnost, posebej pa še osebje slovenskih šol. Z londonskim sporazumom in s spremembo uprave na Tržaškem smo pričakovali, da je padla zadnja politična ovira, stjo in ubranostjo glasov peli tu-| ki preje sedem letni dopušča-di nekaj pesmi tujih avtorjev. j l| ^strokovnih organizacij je takoj Porota oprostila Križmančiča in Brajnika V sredo zvečer se je zaključila prp$ porotnim sodiščem razprava prvH Braj- niku in Mariju KrimW$&t> ki sta bila obtožena tu|jsk'anja nekega neznanca na umor. Neznanec je nato ustrelil financerja Bongjorna. Cypray je državni tožilec zahteval fgžko kazen in sicer 21 let zapora, je porota oba obtoženca opro- ob novem položaju stopil v stik z odgovornimi predstavniki, . zahteval izvršitev londonskega sporazuma in predložil svoje predloge glede: 1. uzakonitve slovenskih šol; 2. organika za slovenske osnovne šole; 3. ureditve stalnosti vsega osebja slovenskih šol; 4. spremerrtbe strokovnih tečajev v' st’rolcoyne šole; 5. udeležbe Slovenčev pri 'šolski U-pravi. • '■ Zaradi ureditve gornjih vprašanj, ki so pila pismeno predložena merodajnim me- stom, je Zvezni odbor ponovno zaprosil za osebni razgovor z Generalnim vladnim komisarjem, Jasi *ta od prve prošnje za sprgjem pretekla že dva meseca, Zvezni odbor ni prejel do danes niti odgovora nanje. Ce pa pomislim0, da pristojne oblasti še vse do danes niso rešile niti najenostavnejših u-pravnih vprašanj, kot so; a) ureditev bolniškega zavarovanja za družinske člane; b) izplačilo nagrade uslužben. r*frt hivš- 7VTT- »V ftWlWfr izredne doklade 18 tajnicam in slugom; č) izplačilo šestih izrednih doklad ob ukinitvi i-ste; d) železniški popust; e) šolski prostori v ulici Lazzaretto Vecchio; f) ustanovitev večernih ljudskih šol, itd., potem smo si na jasnem, da nočejo dokončne in stalne ureditve vseh vprašanj, ki so v tesni zvezi z rednim razvojem 'lovenskega šolstva na Tržaškem. Zavlačevanje, molk, izgovarjanje in spreminjanje stališč na merodajnih mestih nas silijo, da sežemo po skrajnih sredstvih 'za ijosggo naših pravic. V Spoti dama Ut i/ svetu snila in tako po nepotrebnem vznemirjajo in zaskrbljaj'0 družine. Slednje imajo vendar vso pravfco, cja se jim ysaj povejo vzrok} takega postopka. Ljudska prosvela «Partizanski večer» v dvorani «Kraljič» SHLiP in PD Simon Jenko priredita v četrtek, 26. maja kulturni večer v počastitev 10. obletnice osvoboditve izpod nacifašizma. Na sporedu je nastop pevskega zbora, recitaci.e, kratek nagovor in predvajanje filma. Člane in prijatelje vabimo k številni udeležbi. Pričetek točno ob 21. uri. Ku lurna prireditev v Nabrežini Dramska skupina iz Sv. Križa je priredila preteklo nedeljo v Nabrežini pravljično igro «Niki-ta, ruski junak». Kot pri prvi predstavi, ki je bila na Opčinah, so se mladi igralci dobro izkazali za kar jih je občinstvo nagradilo z navdušenimi aplavzi. Kljub izredno slabemu vremenu je bila dvorana polna domačinov. Sedaj se kriški igralci pripravljajo za nastop v Avditoriju v Trstu, ki je predviden za 5. junija. Za teden --- dni — Sobota, 21. — Feliks (Srečk1 (mlaji) Nedelja, 22. — Emil (Milan) Ponedeljek, 23. — Deridenti (Željko) Torek, 24. — Servai Sreda, 25. — Gregorij Ceti tek, 26. — Filip Neri Petek, 27. — Magdalena ZGODOVINSKI DNEVI 26. 1871 je bila s silo zruštl ParišKa komuna. Pobi Ufi -bilo na deset tisoče del*' cev,, žena in otrok. Pl TTTiTTifiTirTfTi TRST A SOBOTA: 12. Naše povrtnfj in zdravje - 15. Slavni piani’ - 15.30 Pogovor z ženo - 16. \l' salonski orkester Pacohlori 16.20 Domači -odmevi - 28. DJ rak: Serenada za godalni ork1 s ter - 19.15 Radijska univerz* 21. M,alo za šalo, malo za res 21.45 1 gr a violinist Jehudi 1” n uh in - 22.15 Schubert: Stopto# št. 8 - Nedokončana, NEDELJA: 9. Kmetijska odjj ja 10. Prenos maše iz -trizi stolnice - 12. Oddaja za najn» še: Mizica pogrni se - 13. GlaS po željah 16. Malo za šalo, > lo za res - 19.15 Naši kn-jlževl) , pred mikrofonom: Stanko Jafll T Žič - 20.30 Wagner: «'Lohengrl. S. apel z ju n j iti ciji FLF so ) tem sko kol dalj Spel »egi siru šanj Upo nun Ilr'j Kino OPČINE Sobota, 21. maja: «Belil osvajalec» (L’invasore bianco). Barvni film Warner Bros; oi-nema-sco-p. Nedelja, 22. maj-a: se ponovi. Ponedeljek, 23. -maja: se pbnovi. Torek, 24. maj,a: «Spalnica mladoletnic» (Dormitorio delle - a-do,escerti). Film Fintine. Sreda, 25. maji: se bonov i. Četrtek, 26. maja: «Živela sem .samo zaté» (Solo per te ho vissuto). Film Warner Bros. Petek, 27. maja: se ponovi. -V tednu se začnejo predstave ob 18, zadnja ob 22. Ob nedeljah in praznikih začetek ob 15, zad- Znlžana kazen zaradi sramotitve države Te dni je bila pred prizivnim porotnim sodiščem razprava proti 28-letnemu Luigi Cutri iz ul. Doda 18. Obtoženec je bil !5 "ocenmn^psuicn s sirarn porotnega sodišča na 1 leto in 20 dni zapora ter na denarno kazen, ker je kot pravi obtožnica —sramotil italijansko državo in žalil policijske agente. Proti tej obsodbi je vložil priziv. Prizivno sodišče mu je znižalo kazen, kar se tiče sramotitve države, na 5 mesecev in 15 dni, dočim je o-stala kazen za osta-le prekrške neizpremenjena. Javni tožilec je zahteval, da se prvotna sodba potrdi. n ja ob 23. PROSEK Sobota, 21. maja ob 19.30: barvni film'«Črna Eva» (Eva nera). PARTIJSKO ŽIVLJENJE Plenumi sekcij V tem tednu je bilo v mestnih in podeželskih sekcijah več plemunov, na katerih so tovariši napravili obračun dosedanjega delovanja, preučili zadnje mednarodne politične dogodke in naloge, ki se postavljajo pred komuniste v bodočih borbah. V Dolini je bil sekcijski plenum v torek. Za IK je prisostvoval tov. Alojz Markovič, ki je podal pregled politične situacije pri nas in v svetu ter še posebno podčrtal važnost nekaterih dogodkov, kot podpis avstrijske državne pogodbe, priprave za konferenco štirih in potovanje visokih predstavnikov ZSSR v Beograd. Isti dan sta bila plenuma tudi s sekciji Plsoni, kjer je prisostvoval za IK tov. Spedare in Miljah, kjer je podal zaključke sekretar naše Partije. V Miljah je bil ob tej priliki izvoljen novi sekcijski komite. Predložena in odobrena je bila po diskusiji zaključna resolucija. Miljski komunisti so poslali s plenuma pozdravno pismo tov. Togliattiju. V sredo zvečer je imela svoj plenum tudi sekcija Sv. Ivana, kjer je podala politično poročilo tov. Bernetičeva, name- stnica sekretarja naše Partije. Za prihodnji teden so na vrsti plenumi še v ostalih mestnih in podeželskih sekcijah. Obsojeni ker so zahtevali delo V sredo je bila pred jmrot-nim sodiščem razprava proti 21-letnemu Sergiju Ludviku, 24-letnemu Brunu Nadah in 17-letnemu Albinu Crison, ki so pred meseci zagrešili «zločin», da so -po mestu nalepili par letakov proti mladinski brezposeln ofeti. Njihovo obupno stanje je dobro orisal eden od obtožencev, ki je med drugim dejal, da je današnja družba kriva da se mora mladina bori tli za košček kruha. Sodišče je očividno upoštevalo današnje težke razmere ki silijo brezposelne, da zahtevajo delo in zaslužek ter je mladoletnemu Crisonu odpustilo, dočim je ostala dva -obsodilo na najnižjo kazen: pet dni zapora (ki sta jih že odsedela)) in 1000 Ur globe. ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO V 31. kolu prvenstva so bili rezultati naslednji: Bolo- gna - Fiorentina 0-2, Catania -Sampdoria 2-1, Genoa - A talenta 1-0, Lazio - Spal 0-0. Milan - Juventus 3-1, Napoli -Pro Patria 2-i, Torino - Novara 3-2, Triestina - lutar 0-1, Udinese - Roma 1-0. Lestvica je naslednja: Milan 43 točk, Udinese 40, Bologna 37, Roma 36, Fiorentina 36, Napoli 35, Juventus 34, Torino 32, Inter 31, Sampdoria 30, Catania 39, Genoa 29, Triestina 29, Lazio 27, Atalanta 26, Novara 26, Spai 21, Pro Patria 1-8. Zaradi mednarodne nogometne tekme med Italijo in Jugoslavijo bodo jutri čete X. lige počivale. TRŽAŠKI SPORT «Pokal miru in prijateljstva» V nedeljo so končale nogometne tekma za «pokal -miru in prijateljstva». Pokal si je priborila e-naj* torten iz Sv. Križa, ki je v finalu premagala Nabrežince z rezultatom 3:1. Pokal je bil razpisan za tekmovanje med četami na-brežinske občine. Zaključna lestvica je naslednja: Sv. Ki rž 16 točk, Nabrežina 14, Prosek 71 Prečniki 4, Salež 2. Kriška enajsterica, zmagovalka v tem občinskem turnirju je igrala v naslednji postavi: Medvešček, Martini, Soave, Košuta D., Husu J., Košuta H-, Sulčič, Verginella, Husu D., Košuta A., Sedmak. DROBNE ŠPORTNE VESTI MILAN — Na prvi etapi «Giro d'Italia», ki se je za-čel v soboto, je zmagal Messina (na kolesu znamke Fre-yus), ki je prevozil 163 km dolgo progo Milan - Torino v 3.SVIO". Na drugi etapi (Torino - Cannes, 243 km) ja zmagal Magni, na tretji Defir lippis. V torek je na četrti etapi prišel prvi na cilj Fantini. BUDIMPEŠTA — Madžar Iharjis je positaviil v soboto nov svetovni rekord v teku na 3060 m. Razdaljo je pretekel v 7.55,6 in tako zrušil za 40 sekund -prejšnji rekord Belgijca Beffa. BEOGRAD — Mednarodna nogometna tekma med Jugoslavijo in Skotsk-o, ki se je igrala v nedeljo, je končala z neodločenim rezultatom 2:2. Jugoslovanska enajntorica, ki se pripravlja na tekmo z Italijo, j-e v nedeljo precej razočarala in y tamkajšnjih športnih krogih vlada precejšnja zaskrbljenost za izid nastopa proti Italiji. KOPENHAiGEiN — Mad- žari so odnpsl-i v nedeljo novo sijajno zmago. Tnkj'at se je Puskasova enajsterica ! pomerila z reprezentanco Danske tn jo porazila za 6:0 (3:0). Šandior je zabil 3 gole, 2 gola je zabil Palotas in 1 Koc-sis. Tekmi je -prisostvovalo približno 40.000 gledalcev. HELSINKI — V četrtek je madžarska nogometna reprezentanca dosegla novo sijajno zmago. Na olimpijskem stadionu v Helsinkih je brez vsake težkoče porazila reprezentanco Finskg z rezultatom 9:1. Jutri konferenca o integralni prosti coni Zveza pristaniških delavcev Delavske zveze - CGIL organizira za jutri, v nedeljo 22. maja javno zborovanje o problemu integralne proste cone. Na zborovanju se bo razpravljalo o nekaterih vprašanjih, ki so vidne važnosti za mestno gospodarstvo s posetor nim poudarkom na cilj, ki ga zasleduje ustanovitev Integralne proste cone. Na zborovanje so vabljeni parlamentarci, župani občin tega področja, mestni odbor za prosto cono in združenja, ki so dala svoj pristanek, nadalje osebnosti, strokovnjaki, politične stranke in delavske organizacije. Zborovanje bo ob 9JO v dvorani Kina ob morju, na trgu Duca degli Abruzzi 3. Vsak udeleženec bo lahko posegel v diskusijo. Prihod komisije za prosto cono Vprašanje ustanovitve proste cone se j* končno vsaj za ped premaknilo z fnrtvp toč- ke. V ponedeljek je namreč prišla v naše mesto miinistrr ska komisija, ki jo je imenoval ministrski svet za preučitev tega, za tržaško gospodar- stvo tako važnega vprašanja. Komisija se je zadržala V Trstu do srede zvečer in se nato vrnila v Rim,, ker je s prvim obiskom in stiki s tukajšnjimi trgovskimi in drugimi krogi zaključila prvo fazo svojega delovanja. Predvideno je, -da se bo zopet vrnila v Trst }n nadaljevala svoje delo. V teki# svojega faivanjp .v Trstu so se člani ministrske komisije pogovorili o problema proste cone s predstavniki Trgovske zbornice, male in srednje industrije, ravnateljem Splošnih skladišč, predsednikom Industrijskega pristanišča predsednikom Združenja indiistrijcev in drugimi predstavnik» trža|kj,lj trgovskih krogov. Pri tem ne moremo mimo dejstva, dia ministrska komisija v tej prvi fazi -svojega dela ni sprejela predstavnikov sindikalnih organizacij, čeprav so s« slednjič izjavile za ustanovitev proste eong. fsto tako pogrešamo vsak stik komisije s predstavniki podeželskih občin, ki so dale isto tako svoje pozitivno mnenje za prosto eono. Pričakovati je, da se bo to s strani ministrske komisije popravilo pri drugem obisku. Prav te dni so predstavniki Zveznega odbora obiskali merodajne funkcionarje šolske uprave in zahtevali odgovor na zgoraj omenjena vprašanja, ki so jih v prejšnjih mesecih pismeno predložili. Odgovor je bil kratek: «V. nekaj denh boste dobili pismeni odgovor na vaše zahteve. -Posebna komisija, ki1 posluje na Komisariatu, se je ukvarjala tudi z vašimi vprašanj} in boste dobili odgovor...»'. Ali naj n-as to zadovolji? Kakšen bo ta odgovor? Ce ta odgovor ne bo za-dovoljjv, sij» dolžni poseči po skrajnih srpd stvih. ki na-m preostajajo in to še pred kocem šolskega leta. Ce se naši kolegi italijanskih šol bore za ureditev osebnega položaja, se moramo tembolj mi za ureditev našega položaja in naših šol. Imamo torej en problem več kot on-t. Zvezni odbor je dne 12. maja t. 1. na-slovil na Šolsko skrbništvo, Ravnateljstvo za javno šolstvo in na Generalnega vladnega komisarja pisma z zahtevo, da želi imeti do 18. maja t. '1. (jo 12. ure zadovoljiv odgovor na vsa stavljena vprašanja, ki zadevajo slovensko šo-lstvo. Zato vabimo, vse osebje slovenskih šol, da stoodstotno podpre naše prizadevanje — borbo za naše osnovne pravice. Solniki Zveze prosvetnih delavcev Zveza uslužbencev slov. šol Sindikat slovenskih šolnikov film'«Črna Ev Nedelja, 22. mgja oib 1?: se ponovi. Sreda-. 25 maja ob 19.30:. «Oapo-ravana ženska (Femmina con- tesa). Film MQM, NABREŽINA Sobota, 2,1. maja ob 20 «Vzhod-no sumR' Nedelja, 22. nta-ja ob 16. in. 20: se po-novl, Sreda, 25 maja ob 20:. «Guniga Din». Film RKO. Jutri, v nedeljo 22 t. m. bo v BAZOVICI JAVNI PLES Začetek ob 19. uri. Igra orkester Rozandra. Vljudno vabljeni! Avtobusi vozijo iz Trsta vsake pol ure. opera v 3 dej. I. 1-n II dej. PONEDELJEK: 12.55 Poje F ski duet - 14. Lahke m e lov igra Franco Russo - 18.30 tenorist Dušan P,er tot - 1’- Mamica ipriipoved-uje 20.30 F® zbor Slovenske filharmonije 22.15 Wagner: «Lohengrin» op6 v 3 dej., III. dej. TOREK: 13.30 Glasba po želi1 - 18.40 Operne du-ete pojeta » Lit in Pokoriny - 19.15 Radij’ univerza - 21. Radijski odier: ' vóry: Jurij .in Marjeta. SREDA:. 13.30 Lahke motive gr a -duo Harris-Primeni - 18:J betlus: Simfonija St. 7 - 28130 začarane pol-icie: Zamorka 0 da - 20.30 Koncert violimi sta la San cim a - 22. Književnost umetnost. ČETRTEK: 22. Predavanje: demi: središče Furlanije - .. Mendelssohn: Koncert x e-moJ1 19.15 Radijska univerza - J D-a-matizirana zgodba: Par»1 Iznajditelj parne turbine. PETEK: 13.30 Glasba ipo želi; - 18.30 Z začarane palice: vitja L laika - 19.15 Sola in v* ja: O škodljivem, tisku - 21. ški kulturni razgledi - 21.15 zunov: Koncert za violino WJ k est er - 22. Predavanje .iz ° tovn-e literature -pevci. 22 15 s:»1 111] (Nadaljevanje s j. stran”, .....eds V bolnišnici, kjer se zdravi, je 68-letna Ana Uba-ldmi iz ul. Tor Ci-cherina 'nerodno stopila, s postelje in si pri padcu zlomila noga in zapestje. Ostala je v I. zdravniškem oddelku, kjer sc bo morala zdraviti nadaljnjih 40' dni. *** 45-letni Alojz Met M ko-v ec iz Nabrežine je v čet-rtgk padel « motornegg kolesa in se rgpi-1 po rokah in glavi. Sprejeli 90 ga v tržaško bolnišnico, kjer se bo plorai zdraviti najmanj 15 dni. *** Se 4. piaja jg 85-letPa Katarina Maglitič iz Reške ceste nesrečno padla s postelje in se resno -poškodovala. V četrtek je ženica v bolnišnici podlegla poškodbam. *** V petek je 56-let-na Angela Maschietto i:z ul. Udine stopila s pločnika v isti ulici v -trenutku, ko je -privozil filobus št. 5. Vozač je sicer takoj zavrl, toda. ni mu qspf'lQ preprečiti nesrejle. Zena je -pri pšidcii aadobil31hu.de ffc Skodbe in si prebila lobanjo, 'tako da so si zdravniki -pridržali prognozo. **’ Pni razkladanju lesa z nekega- parnika je v petek 23-letne-mu težaku Eligiu IndTigoi padel na nogo tram in mu zlomil kost Čudne metode policijskih organov V ponedeljek zjutraj je prišla na stanovanje občinskega odbornjka |toy. A-da Slavca y Nabrežini nt°(5na skijpina policistov. Nekateri so obkolil; hišo, drugi pa so šli v stanovanje, kjer so začeli stikati po vseh kotih. Dejansko so preiskali vse stanovanje, ne da bi navedli vzrok in dali kako pojasnilo. Po končani preiskavi so zaplenili večje število knjig in pisma naslovljena tja sina tov. Slavca, ki so sfarà žg nad leto d-ni. Vse so nato vzeli s seboj, kar pa jim še ni bilo dovolj. Policisti so namreč odpeljali sina tov. Slavca in tudi za fo postopanje niso dali nobenega pojasnila, Sistemi, ki jih je začela it* vaj ati v zadnjem času policija so v resnici dokaj čudni. Preiskujejo se stanovanja, vršijo se zaplembe in pridržujejo se osebe brez najmanjšega poja- gležnju desne noge. Spreje-h so ga V ortopedskem oddelku -niše bolnišnice, («jev je {po1 inbrsjl zdraviti 20 -dini, če ne -bo komplikacij, *** V svojem stanovanju je V petek nerodno padel 78-letnl- Ernest Siebert iz ul. Ariosto 3 iti si zlomil st egn etilico desne noge. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 40 dneh. **» 55-1 et ni upokojenec Ivan Gonkiič iz ul. della Valle 8 se Je v soboto i'a -n«#r)atil|) 'vrroE»y o-besil v svojem stanovanju. Naš-lg ga je njegova žena v trenutku, ko je bila že vsaka pomoč zaman. *** Na nekem gradbišču v ul, Commierclale sta se v soboto ponesrečila zidarja 63-letml Franc Pe-načič in 44-letni Karel Bobič. Med -delom jima je n-amreč priletel na glavo oemetni tram in jlm-a poivz-očl-l prebejšnje poškodbe po glavi |lp rgprnjeim delu telesa, Pernarčič se bó" moral idfa-viti 15 do 20, Bobič pa 10 do 12 1 din-l. »** Na prijavo 24-1-etnega Itala Span-garo, ki mu je pred dn-evi izginil del motor ja njegovega čolna, je -poliicila y poijedeljelc aretirala 35-1-e-bnega Marcela BÌzoiia, ki je tat v Ino priznal -In tud-i povedal -komu je motor prodal. Moža so zaprti, Artur a Jacusa, ki je ukradeno blago kuipil, pa tudi prijavili sodišču. *** 16-letni diijaik Gianfranco Mordo iz ul. Rossetti se je na Borznem -trgu v ponedeljek s svojii-m motornim kolesom zaletel v tram-vaj St. 9. Kaže, da se pri padcu mi -hujše ranil,- iff f>° okreval v 5 ali 6 dimèh, če seveda ni kakšne notranje -poškodbe in ne nastopij-o komplikacije. V kamnu10!11!) V Sesljanu se je v torek s stene utrgala yg». lika skala in pad.la na. nogo 43-letnemu Riccardu Seffi-ma iz Trt žiča, z rešilnim av-topi so 'Ponesrečenca prepeljali v tržaško bolnico, kjer so mu ugotovili- zlom d-esne noge. Zdraviti se bo moral okrog 30 dni. *** V torek Je zabeležila k-ro-nlga dve prometni nesreči žarar di nepazljivosti otrok, ki pa k sreči nista imeli t-ežjiiih posledic. 6-Ietni Glauco Gua-gliatti-ni se Je v ul. Rossini zaletel v neki avtomobil, k' Se Je 'pa srečo §e pravočasno ustavil, tako je mali zadovll le -neznatne praske po o-brazu. V ul. Madonna del Mare se je pa 11-letna Fiorella David zaletela v ne-ko la-mbreto In se prii padcu lažje poškodovala. O-bema otrokoma so v bolnici izprali rane In ju poslali domov. *** Na -cesti v bližini Sesljarta je v sredo m,ek i policijski agent našel osebp.i gvtpmobi:, y pjpm pa mrtvo truplo moža, ki so ga pozneje identifitiraii za tg-a-et. Vincenza Braicovicha Iz ul. Set-tefontane .31. Mož se je ustrelili s pištolo, ki so mm jo -našli v rokah. V žepu so mu našli- pismo, v -katerem sporoča svoj samomorilni namen, ne pojasnjuje pa, zakaj Si je v-zel življenje. *** 60-1-et-nemu Zvon im,ir u Devescovi iz ul. della Tesa 8 je prt delu padla opek3 dešnp nogo in mu Jo zlomila. Pridržali so ga v ortopedskem oddelku splošne bolnice, kje-r se bo zd-ravil 20 dni. ♦ * * Iz poročila zdravstvenega Iti hl-giijenskega urada izhaja med drugim, da se je v mesecu aprilu rodilo v -našem -mestu 200 o-tr-ok, umrlo pa je 179 oseb. Po več letih se j-e prvič zgodilo, da je fa Lip -več -rojstev kot smrti. Tudi zdravstveno stanje je' faifo -pršce j zadovoljivo, Zabeležili, so samo 7 primerov dawi.ee, 98 škriali nke, 3 primere tlfuzne mrzlice, 108 primerov noric in 428 primerov ošpic. • * * V dneh od 12. do 18. maja se je v tržaški občini rodilo 45 o-,trok, umilio Je 61 oseb, porok pa je bilo 44. sivi, da sla glavna razre1 Jugoslaviji delavski razred delovni kmetje, ki imajo * bene revolucionarne in pa* lične tradicije, da je me*, rodi obeh dežel že davno y vana globoka kulturna 111 aeoToska sKopM l S t .“rte j,c prt' ima delovno ljudstvo S°v ske zveze in Jugoslavije S11 ne temeljne koristi, k°r mednarodnega delavskega banja, skupnost končnih ljev delavskega razreda, to kaze, da je dan čvrst melj za široko in sploš»0, delovanje med sovjetskih11 jugoslovanskimi narodi»-. Na koncu «Pravda» Pr* «Imamo vse razloge za 'J nje, da se bo zdaj, ko sta strani izpričali dobro volKL željo, da bi se naši stiki $ šali na podlagi enakopravl,J in v ofaojestransko korjst^j maiizacija sovjetsko - jug^ vanskih ofamjsov razviJ3 ! s-mer.i, ki u-streza kor1® obeh dežel in koristim h" Ob zaključku konferenc6 dustrijskih delavcev v je tov. Hruščev o obisku ' jetske delegacije v Beojj{ dejal, da gredo sovjetski 7 -stav-niki v Jugoslavijo 1 pr tim s-rcem zato, da s* jamči normalizacija odo” na političnem področju obema državam^. V beograjskih krogih S6 koj zelo qgod-no kometi11 vest o faližnjem sestankUi je st-orjl tudi predsedni* goslavije Tito y svojem 8 ru v Pulju, preteklo n®®' Tito je v govoru poudari1' ni »loj "reč neg, Za 1 met meč sreč Zilji liti! reši siru in sta- nili 1 in |(esi (lek naš- Vsal tu Evi Vek ški « p len ni a slai Zve ino ho\ nes (lili in Sos kot tak Uia nja Da 'k, Bei hai zm žit in" »1 «e, ntr 8Ve Utr se ne sme obračati poz0 rei »ko vàe to iz k a zn ijP. 2al Vse fi ni) 'In dii »bi Bu šk, dn 5 na preteklost, marveč ua danjost lin bodočnost in d® tej podil a-gi se bodo razg° vršili. V Beogradu so t* tudi uradno sporočili Z'^ da se Jugoslavija- ne naitie,( ločiti o-d Zahoda, marve® hoče svoje odnose v tej ^ še poglabljat). pradnL * so tudi potrdili, da so slovanski voditelji že pr' radnim komunikejem obV . vlado ZiDA in Velike Brin o bližnjem s-ovjetsko-juž vanskem sestanku. Kljub tem zagotovil®^ niso zahodniki mogli '°P| svoje navadd pio jedkih t3 ta-rjih. Predsednik am