;xtudijska Imjizmica ICiXJ, Titov trg KRANJ, SOBOTA 17. OKTOBRA 1964 LETO IV. 19. ŠTEVILKA V proizvodnji za povprečno 20% večji osebni dohodki V mesecu septembru smo izdelali doslej naj večjo količino gumenih izdelkov. Res! 1124 ton v enem mesecu ni malo in zato verjetno marsikoga zanima, kakšni so osebni dohodki. AU so se tudi ti dvignili za 22,57 odstotka, kolikor znaša razlika med Ako primerjamo povprečno vloženo delo na dan v mesecu septembru z dnevnim povprečjem v mesecu juliju (avgust ni primerljiv, ker so bili kolektivni dopu doseženo proizvodnjo v septembru in povprečno planirano ko- sti;) ugotovimo, da smo v septem ličino 917 ton na mesec? Vsaka ekonomska enota je prejela toliko osebnih dohodkov, kolikor je vložila dela. Merila za ugotavljanje mase osebnih dohodkov ekonomske enote so ostala nespremenjena, če primerjamo avgust in september. To se pravi, da je osebni dohodek odvisen od dejansko vloženega dela. V septembru smo naredili 1124 ton v 26 delovnih dneh, kar pomeni, da je tudi porabljeni čas Za enoto proizvoda večji. Ali se je povečal [ PHEVMATIKARNA I | Plan za septembr smo Izpolnili V mesecu septembru smo v pnevmatikami I precej delali. To se tudi pozna nja planu, saj smo ga dosegli 100,05 %. številka ne pove dovolj, ker marsikdo ne ve, s kakšntimi težavami smo se morali spoprijemati med mesecem, da smo lahko dosegli zaže-Ijen uspeh. Najbolje bo, če podrobneje pregledamo delo naših izdelkov. V oddelku veloplaščev smo v septembru dobro gospodarili, čeprav smo morali priučevati nove delavce, ki so delali zato veliko manj od postavljenega plana. Tudi s slabo kvaliteto ni tako porazno, kot smo pričakovali zaradi nepriučenih delavcev. Planske naloge smo izpolnili, čeprav smo imeli 18-umi Izpad zaradi slabe kvalitete zmesi. Postavlja se vprašanje, koga bo arbitražna komisija obdolžila kot krivca in, koliko bo ta plačal. Delavke in delavci so ostali doma, ker jim drugega dela nismo mogli dati. Izostanek jim bo moral nekdo nadoknaditi. Z mesecem septembrom smo preusmerili konfekcijo v e 1 o -zračnjic od prejšnje dimenzije 28 x 1,50 na 26 x 1,75 za izvoz. S to preusmeritvijo smo imeli izpade pri vulkanizaciji, kakor tudi pri konfekciji velo|zračnic. Pri vulkanizaciji smo napravili manj zaradi tega, ker smo preje nalagali na vulkanlzacijske vozičke po 220 zračnic, dočlm lahko naložimo novih le 140, Ta izpad se pozna delno pri konfekciji, ker zaradi preusmeritve na močnejše zračnice niso mogli napraviti enakega šte-(Nadaljevanje na 2. strani) osebna dohodek na račun večje količine porabljenega časa ali na račun povečane količine vloženega dela, lahko ugotovimo šele, če primerjamo dosežen osebni dohodek. To je prav tako, kot če izdelamo v 26 dneh 1124 ton in v 22 dneh 951 ton, trdimo pa, da je proizvodnja večja v 26 dneh. Jasno je, da je bila v resnici dnevna proizvodnja v obeh primerih enaka, zato je bil tudi osebni dohodek na uro enak. Zavedati se moramo, da se torej količina narejenih izdelkov lahko poveča tudi čez 1124 ton, če bomo povečali število delovnih dni. Mi pa moramo težiti k temu da zmanjšujemo število delovni! dni, oziroma, da čas, ki ga imame za delo, racionalneje izkoristimo, ker bo samo na ta način osebni dohodek na eno uro vloženega dela naraščal! bru vložili povprečno 2,75 odstot ka več dela kot v juliju. Če bi skozi celo leto delali z enakim uspehom kot v mesecu septembru, ko smo dnevno naredili povprečno 43.231 kg izdelkov, bi izdelali povprečno na mesec po 951 ton. (Nadaljevanje na 4. strani) Vse kaže, da smo tudi y oktobru dobro zastavili in da bomo naibrž plan 1.142 ton izdelkov izpolnili S Po proizvodnem planu moramo narediti v tem mesecu 1.142 ton • izdelkov ali povprečno po 42,32 tone na dan. Ker mani večji del • bralcev,^ pni katerih smo se zanimali za mnenje, da naj- bi tudi • v bodoče tekoče poročali o gibanju proizvodnje, smo se odločili 0 dosedanjo prakso zares nadaljevati. den pa bomo že prikazali obe krivulji ter ponazorili gibanje proizvodnje v prvih desetih delovnih dnevih tega meseca. Po prvih podatkih kaže, da se proizvodnja po začetnih zastojih že stabilizira ali umirja in da se v povprečju že približujemo dnevno planirani količini 42.320 kg izdelkov. V posameznih ekonomskih enotah je bila na dan 6. oktobra takale situacija v izvrševanju kumulativnega plana: VALJARNA I 86,54 % STISKARNA 108,95 «/„ PREVLEKE VALJEV 38,51 % PREMAZOV ALN1C A — PNEVMATIKARNA 1 92$5 % TEHNIČNI IZDELKI 90,75% ROTACIJSKE PREŠE 92,55% PNEVMATIKARNA II 96,78 % VRHNIKA 70,18 % Kaj nam pomeni izvršitev oktobrskega plana, si lahko najbolje predstavhiate z zgornjim pnopevhom, v katerem vas seznanjamo z izplačanimi osebnimi dohodki za mesec september. No, izvršitev plana za oktober obeta še večje! Predno steče redna proizvodnja, je treba uravnati stroj in preizkusiti poskusne izdelke, če odgovarjajo vsem predpisom in če so tudi kvalitetno zadovoljivi Diagrama o izvrševanju dnevnega in kumulativnega plana danes še ne objavljamo, ker imamo zaenkrat na voljo le podatke do vključno 6. oktobra. Ncsledn!\ te- Kako potekajo priprave za • ustanovitev stanovanjske zadruge 5 © Ker so se v zadnjem času pojavile tendenciozne ali pristranske O govorice okrog ustanovitve in delovanja naše stanovanjske za-© druge, smo dolžni dati kolektivu in posebej še interesentom za & trk način gradnje nekaj pojasnil, da bi zadevo prikazali tako, kot je. Vse priprave za ustanovitev stanovanjske zadruge potekajo normalno, kot smo predvidevali. Za organizacijo take -institucije je potreben predvsem čas in temeljito -poznavanje celotne zadeve. Največkrat zavisi uspeh neke akcije že od samega začetka. Zato si prizadevamo, da bi bile priprave čimbolj še. Ne bi govoril o pomenu in vlogi stanovanjske zadruge. Potrebe po njej hočem osvetliti še z druge strani — s strani dejanskih možnosti za reševanje stanovanjske stiske v našem podjetju. Problem so še vedno potrebna finančna sredstva. Vsem so nam prav dobro poznane težave z zbiranjem denarja, vendar je tu vmes še kopica drugih nerešenih problemov, kii bodo cokla hitrejšemu razvoju stanovanjske gradnje v naši občini. Ne morem si predstavljati, da je na primer v gradnji za prihodnje leto samo 30 stanovanj za približno 1320 prosilcev v našem mestu! Da stanovanjska gradnja ne poteka tako, kot bi morala, so krive (Nadaljevanje na 2. strani) Vtejštevilki objavljamo še na 2. strani: • Temeljita priprava na občni zbor zagotavlja uspeh S Obisk republiškega sekretarja za industrijo Draga Dolinška v »Savi« • Okvirni goprram organizacij ZMS že pripravljajo • NA ROB — »O, saj imam predlog! Toda, saj veste. .1« na 3. strani: 0 Iz učencev poklicne gumarske šole vizgajajo nove kadre • TAKŠNI SMO — Kamen na kamen palača, kilovat____ • OSEBNE ZANIMIVOSTI • Pišejo nam iz JLA na 4. strani: e ŠPORT 0 Križanka ® Prizadevamo si poživiti kulturno življenje v kolektivu e PEPE LEZN’GA Na prvem predavanju so bodoči gumarski inženirji poslušali osnove kombinatorike v višji matematiki V Sovietsko zvezo gredo na strokovno izpopolnjevanje bili za novo tehnično halo iz Sovjetske zveze. Znano je namreč, da so Rusi razvijali takšno tehnologijo proizvodnje teh iz- 0 Čez dva ali tri dni odpotujejo z vlakom v Sovjetsko zvezo trije 0 naši sodelavci, da se -izpopolniju v konfekciji vseh vrst in veli-0 kosti klinastih jermen, bi jih bomo začeli izdelovati v novi hali 0 za tehnično blago. V Moskvo in Kursk, kakih štiristo kilometrov 0 južno od prestolnice te največje evropske države, bodo odpoto-0 vali vodja tehnične hale v izgradnji inženir Tone Lah, instruk-0 tor gumarskega izobraževalnega centra Miodrag Milivojevic in 0 Marjan Novak iz st-iskame. Da bi zvedeli kaj več o samem namenu potovanja daleč proti severu, smo se obrnili na vodjo skupine Toneta Laha in mu zastavili nekaj vprašanj. Povedal je, da namerava s sodelavcema spoznati ruski način konfekcije različnih klinastih jermen na ruskih strojih, kakršne smo do- delkov, ki omogoča kosanje z izdelki iz zapadnoevropskih dežel. Poleg želje po podrobnem spoznavanju sodobne tehnologije pri konf ekcioni ran j u klinastih jermen se bo naša trojka podrobno seznanila z upravljanjem strojev, ki smo jih dobili iz Sov- jetske zveze. Pri prevzeemu smo dobili namreč dokaj pomanjkljivo dokumentacijo. Zanimivo je, da krije večji del stroškov enomesečne prakse sovjetsko izvozno podjetje »Teh-mašeksport« iiz Moskve. Našim sodelavcem bodo krili stroške strokovnega usposabljanja, transporta po Sovjetski zvezi, zdravstvenih in komunalnih ter kulturnih uslug, stanovanjske stroške in stroške za potrebno strokovno literaturo. Naše podjetje pa bo krilo le del prevoznih stroškov in stroške za prehrano. Ko smo vprašali tovariša Laha, kdaj računa na poskusno proizvodnjo klinastih jermen z novimi stroji iz Sovjetske zveze, je odgovoril, da verjetno meseca februarja 1965. Upamo, da si bodo naši potniki med enomesečnim bivanjem Mladinske ure morajo postati res tribune za izmenjavo mišljenj , . . • Kako bomo mlademu človeku v času šolanja mudili kar največ? • v kakšni obliki bomo mladino zainteresirali in vključili v aktivno • Pridobivanje znanja? Zakaj se mladina me udeležuje akcij izven 0 rednega organiziranega dela dn drugih oblik dopoTnilnega izobra-0 ževanja? ference. Zato. je bilo pred kratklim sklicano posvetovanje vseh šol občih Kranj in Škofja. Loka. Namen posvetovanj a je bil spregovoriti o vlogi 4n organizaciji mladinskih ur. Zaradi'aktualnosti povzemam nekaj misli. Referat je v bistvu povzetek materiala, ki ga je obravnaval centralni! komite ZMS, Pri nas bo vsekakor pomembna organizacija in uvajanje mladinskih ur na poklicni gumarski šoli. O teh vprašanjih smo nekaj že spregovorili na letni mladinski konferenci, vendar smatram, da se moramo čiimprej pogovoriti o samem izvajanju zaključkov kon- v Moskvi in Kursku nabrali dovolj izkušenj in znanja. Tako bodo lahko po povratku pomagali, da bo proizvodnja klinastih jermen stekla hitro In bree večjih težav! Čez dva ali tri dni odpotuje v SSSR na enomesečno prakso skupina, ki jo vodi inž. Tone Lah če pogledamo nekaj let nazaj, vidimo, da so postale mladinske ure na šolah najbolj razširjena oblika dejavnosti Zveze mladine. Obstajajo pa precejšnje razlike med posameznimi šolami tako glede vsebine kot tudi glede organizacijskih prijemov. Mnogokrat delujejo brez programov, ponekod pa so uporabljali mladinske, ure. za mladinske sestanke. V nekaterih primerih so jih profesorji uporabljali za to, da nadoknadijo svoje .redne izgubljene ure. Spet drugod pa so bili to. samo notranje in zunanje .politični pregledi, kjer so razprave pripravljali sami dijaki. Iz različih vzrokov so bile slabo pripravljene ter nezanimive. (Nadaljevanje na 2. strani) Temelilta priprava na občni zbor zagotavlia uspeh O .pripravah na občni zbor sindikalne podružnice smo v nekaj besedah že . spregovorili. Ni čudno, da se je sedanji plenum iako> zgodaj začel pripravljalni na občni zbor, kajti dosedanja praksa resnična narekuje potrebo po tem. Mnogokrat ugotavljamo razne pomanjkljivosti zaradi kampanjskega dela, neorganiziranosti in nesistematičnosti itd. Seveda botrujeta temu tudi neizkušenost in delno tudi akcijska nezainteresiranost ter nesposobnost nekaterih dosedanjih vodstev. Sedanji plenum sindikalne podružnice je pravočasno spoznal to pomanjkljivost in jo skuša enkrat za vselej odpraviti. Na zadnji seji so zato razpravljali o delu sindikalnih pododborov in pripravi poročil. Ugotovili so, da je aktivnost - v nekaterih pododborih precej sia- okvirni program organizaciie ZMS že prlpravlUio Obisk republiškega sekretarja za industrijo Draga Dolinška v „Savi,‘ V petek, 2. oktobra je obiskal našo tovarno republiški sekretar za industrijo Drago DOLINŠEK, naš prejšnji direktor. Prišel je predvsem zaradi težav s pomanjkanjem kavčuka, ker nam to utegne zavreti proizvodnjo. V spremstvu direktorja Janeza Beravsa in direktorja gumarskega inštituta Lojzeta Sotlerja si je ogledal v obratu I del naše proizvodnje, preurejeno kurilnico ter rezervoar za mazut na dvorišču. Po ogledu v obratu I je odšel s spremstvom na Staro pošto in si podrobneje ogledal naše poslovne prostore nabave, prodaje in finančnih služb, ki so v prvem in drugem nadstropju. Dalj časa se je zadrževal tudi v naši novi trgovini, ki je v pritličju iste stavbe ter si ogledal še vzorčno sobo. Republiški sekretar za industrijo Drago DOLINŠEK se je odpeljal potem v naš novi obrat H. Republiški sekretar za industrijo Drago Dolinšek ▼ ba in da potrebujejo nekateri pododbori nekakšne napotke za sestavo poročil sindikalnih pododborov in sicer: število sej oziroma' sestankov pododbora in udeležba, obravnavana problematika, v katerih večjih akcijah je sindikalni pododbor sodeloval in pa izčrpno mnenje o aktivnosti pododbora. Če upoštevamo dejstvo, da je sindikalni pododbor posebne vrste uresničevalec sprejetih zaključkov sindikalnega vodstva in priprav-Ijalec materiala, lahko rečemo, da se bo morala aktivnost sindikalnih pododborov povečati. O samem delu sindikalnih pododborov bcamo še pisali, predvsem potem, ko bodo poročila pripravljena. Upam pa, da bo plenum letos na ta način lažje pripravil 'okvirni program dela za prihodnje obdobje. Prejšnji teden je bila druga seja novoizvoljenega tovarniškega komiteja ZMS. Dnevni red ni bil obširen, ker so se že v začetku pomenili, da bodo manj govorili in več naredili. Govorili so o pripravi okvirnega programa. Vse komisije bodo na podlagi zaključkov pripravile obširen program za svoje področja. S tem bodo komisije bolj zaživele in samoiniciativno delale. Do prihodnje seje mora biti osnutek okvirnega programa izdelan. imenovali naslednje Nadalje so komisije: KULTURNA: Ciril Dominko, Pavel Gantar, Franc Vidmar ŠPORTNA: Jože Bukovšek, Mirko Seliinšek, Ernest Mikoletič IDEOLOŠKA: Jože Vrtačnik, Alojz Tomažič, Mirko Matjaševič, Marii j a Možina, Gena Mohorko KOMISIJA ZA DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE: Jože Čopek, Angelca Vrtačnik, Pavel Homar sameznih vprašanj, ki sodijo v vsebinski del organizacije. Po aktivih bodo organizirali proizvodne konference, kjer bi se pomenili o konkretnem delu za prihodnje obdobje. Na konferencah bodo obravnavali tudi tekmovanje za V okviru kluba mladih proizvajalcev se predvideva posvetiti več pozornosti zainteresiran ju mladincev, da razmišljajo na svojih delovnih mestih o izboljšanju samega tehnološkega postopka, organizaciji dela itd. ter tudi predlagajo oblike izboljšav. MIODRAG MILIVOJEVIC Zanimal se je predvsem za napredovanje montažnih del v novi hali za tehnično blago. V njej že stoji nekaj strojev — vulkanizacijskih preš. Z zanimanjem si jih je ogledal. Prav tako tudi poskusno obratovanje dveh dvovaljčnikov, s katerima sedaj poskusno mastlci-rajo kavčuk. Po temeljitem ogledu nove hale si je naš nekdanji direktor ogledal še ostalo proizvodnjo v obratu II. ALOJZ ZALAR Kako potekalo priprave za ustanovitev stanovaniske zadruge? „0, imam predlogi Toda,saj veste...I" »Minuli teden je začasni odbor organizacijsko-političnega zbora republiške skupščine obravnaval poročilo o obveščanju občanov. Ugotovili so, da so občani premalo obveščeni o dogajanju v komunah in proizvajalci premalo o dogajanju v njihovih delovnih organizacijah. Kritično so bila obravnavana tudi, kakor poroča o tem skupščinski dopisnik dnevnika »Delo*, tovarniška glasila, ker ne prikazujejo življenje kolektiva in ne obravnavajo njegove problematike. Ker za sedaj še nimamo gradiva, ki je bilo predloženo za samo razpravo, še ne moremo govoriti o vzrokih za takšno stanje. Prav gotovo pa drži, da moramo iskati vzroke za pomanjkljivo obveščenost članov delovnih kolektivov v kolektivih samih. Za glasilo delovnega kolektiva pravimo, da mora biti TRIBUNA ZA IZMENJAVO MNENJ, STALIŠČ IN PRIPOMB NEPOSREDNIH PROIZVAJALCEV IN UPRAVLJALCEV. To se lepo sliši! Ko pa se poskuša tej zahtevi približevati, naletijo tisti, ki so kakor koli odgovorni za obveščanje, na prepreko. Z vsakim problemskim napisom v časopisu se odpre širšemu krogu bralcev eden ali več problemov. Za njimi so določeni posamezniki ali skupine ljudi, ki jih objavljeno gradivo tako ali drugače prizadene. Zato je razumljivo, da reagirajo. Samo, Žal je običaj, da na napačen način, te najdejo način in možnost, da zlijejo srd na pisca problemskega napisa .. .!? Je mar potem čudno, če iz dneva v dan doživljamo med člani kolektiva približno take odgovore, ko jih pridobivamo za sodelovanje v časopisu: »O, imam predloge in tudi napisati povečanje produktivnosti. Precej so na sestanku govorili (Nadaljevanje s 1. strani) tudi o delu in vlogi posameznih neurejena urbanistična članov komiteja. Ko so razprav- ureciitev mesta z okolico, neza- Ijali o aktivnosti in organizaciji kostne zmogljivosti gradbenih KOMISIJA ZA POVEČANJE proizvodnih konferenc, so sklenili, podjetij n vrsta vprašanj, ki bi PRODUKTIVNOSTI: Jože Antolin, da sestanek aktiva ni menilo dela, jlih morali rešiti odgovorni organi Marijan Novak, Ivan Tomplak. ampak predvsem delo posamezni- v kormmj. Prvo (imenovani so predsedniki kov na delovnih mestih. y 74 številki časopisa »Glas« komisij. Klub mladih proizvajal- Precej so govorili o delu komi- jg ^ objavljen natečaj za na- cev pa še ni izbral ustreznih so- teja kot celote. Tu je v prvi vrsti kup stailovanj_ ki jih gradi Zavod delavcev. enotnost mišljenja komiteja in Glede dela v oktobru se bodo posameznih članov v uresničeva- uu v plllluullJoul lclu. » posvetili predvsem programiranju nju posameznih zaključkov m o p0nujaj0 pod .neugodnimi pogoji u Zl1 tLP nateCa.ja> saj Je .a vanjskega vprašanja v našem podjetju smo imeli precej takih prosilcev, ki so se odločili za tak nakup ob vplačilu 10 odstotkov lastnih sredstev in 20 odstotkov sredstev za stanovanjsko gradnjo iz našega podjetja. Razpis pa je pokopal vse upe, saj zahteva lastno udeležbo v višini 50 odstotkov vrednosti stanovanja. To je za za izgradnjo Kranja. Vseljiva bo- razmere več kot preveč! Ma do v prihodnjem letu. V natečaju f^ It;1™ in študijskemu proučevanju po- raznih akcijah. Mladinske ure morajo postati res tribune za izmenjavo mišljenj . . . (Nadaljevanje s 1. strani) razjasnjena med rednim Seveda ne gre za to, da mladi n- delom rtd. ske ure togo spravimo v neke kalupe. Gre za to, da na podlagi nekaterih pozii Livnih izkušenj sprožimo širšo razpravo dn s tem pripomoremo, da bo delo mla- 30 stanovanjskih enot za potrebe podjetij »n posameznih prosilcev. V programu za reševanje stano- Izdelovanje veloplaščev v ▼ pnevmatikami obrata I šolskim Dosedanja prizadevanja in pozitivne ocene mladinskih ur že narekujejo potrebo, da postanejo mladinske ure sestavni del učno-vzgojnega procesa. Mladinske ure ne prevzemajo dejavnosti, ki jih dinske organizacije na šolah bolj- na £e izvajajo v raznih obli-še, demokratičnejše in da bi svobodnih aktivnosti, interes-vanj najbolj neposredno vključili nih krožkov in drugih organizacij, vso mladino in ne samo vodstva, ampak s svojo vsebino dela med za katera lahko ob primem mla- drugim tudi pomagajo in vzpod-dinskiih ur ugotovimo, da so le bujajo, da bi vse dosedanje oblike preveč samo kreirala delo. 1 ali ko delovale na višji ravni. Se x toliko pa so pomembnejše, ker Z mladinski uram, moramo se ge mas mlad;na po končani fon takoj zaposli v proizvodnji. In ko je človek enkrat zaposlen, vrzeli, ki jih pušča redna šolska izobrazba oziroma vzgoja. Potrebno bo spregovoriti o načelih socialistične morale in etike, o svetovnem nazoru, o političnih in gospodarskih dogajanjih doma in v svetu, o najnovejših dosežkih znanosti in tehnike, posebno zanimivo pa bo verjetno spremljanje dogajanj v komuni in krajevni ima mnogo manj možnosti za vzgojo in udejstvovanje. O mladinskih urah smo že na PNEVMATIKA RNA I Sa^ Plan za september smo izpolnili izhajamo iz dosedanje prakse, se nam ne obetajo kdo ve dobri rezultati. V večini primerov so bila predavanja (razgovori, (Nadaljevanje s 1. strani) debatni krožki) slabo obiskani, vila kot prej. Kvaliteta je bila še skupnosti. Nadaljnji razvoj mla- I,n če je bila udeležba dobra, smo kar r.a dovolj Iva. dinskih ur naj bi šel v smer, ko opazili med dijaki splošno neza-bodo vedno manj informirale in interesiranost. Iz same razprave v vedno večji meri postajale tri- na konferenci je razvidno, da teto u n e za izmenjavo mi- mu vprašanju tudi vodstvo akti-š 1 j e n j a o najrazličnejših vpra- vani posvečala dovolj poznornosti. šanjih. Med drugimi so lahko tu- Ce primerjamo organizacijo mladi vprašanja, ki niso bila dovolj dinskih ur v nekaterih drugih šolah (na, primer na tehniški šoli za kemijo, metalurgijo in rudarstvo v Ljubljani), ugotovimo, da so nosilci tega sami mladinci in Najslabše se je Izkazal v mesecu septembru oddelek avtopla-š č e v. Pri njjih se je zelo poslabšala kvaliteta plaščev. Veliko je nevtralnih napak, a dosti je tudi jogam" osebnih napak konfekcionerjev kakor tudi vulkanizerjev avtopla-ščev. Te bi lahko z dobro voljo odpravili! K osebnim napakam je veliko pripomogel slab material za ogrevne duše, kajti ni bilo dneva. voljo omejeno število stanovanj, dooim o materialnem kriteriju sploh ni vredno govoriti! In na koncu še o tem, kaj je pokazala anketa! Število interesentov za zadružno gradnjo je presenetilo. Prijavilo se je kar 60 sodelavcev, ki so pripravljeni že v 'prihodnjem letu pričeti z gradnjo stanovanj. Če analiziramo teh 60 prijavljencev, dobimo zanimive podatke. Tako je na primer 23 bodočih zadružnikov na listi pričakovalcev stanovanj. Tem bi kolektiv prej ali slej moral rešiti to vprašanje. Med prijavljenoi je 15 takih, ki imajo že rešeno stanovanjsko vprašanje, ker posedujejo tovarniška stanovanja, vendar imajo željo zgraditi si svoje stanovanje in sedanje prepustiti kolektivu. Med ostalimi 22 prijavljene! je 15 takih, ki sicer imajo stanovanje, vendar niso ne lastniki niti najemniki, ker so stanovanja v privatni lasti. Tudi od teh pa lahko pričakujemo nekaj stanovanja za uporabo v prihodnjih letih. Ostalih 7 prijavljencev je takih, ki bodo slej ko prej prosili pni podjetju za dodelitev stanovanja. Iz ankete vidimo po strukturi interesentov, da se nam več kot izplača podvojiti napore pri organizaciji stanovanjske zadruge ter mobilizirati vse sile za čimprejšnjo uresničitev že sprejetih sklepov. Samo s skupnimi močmi bomo uspeli biti kos zahtevnim na- PETER ŽIGANTE samoiniciativno izpopolnjujejo ^ ki manja k^a dTmen ervfo 1 «-\ r- /-v nr f o m J sprejeti program. Potrebno bo tudi pri nas v aktivu poklicne gumarske šole začeti razmišljati o bolj sistematič- zlja. Duše so po nekaj pekah ostarele in bile zato neuporabne. Moped zračnice Ce ne dobivate naš list redno, preberite! Ponovno naprošamo vse člane kolektiva, ki zadaje čase niso prešo bile jeli posameznih številk našega Anton Bajuk je oblekel vojaško suknjo, njegovi sodelavci VVH 1 CLZ.111131ja.Vt IZV/IJ crio L V-UZlt-VL-l V, - - J _ u ------------------- ----------O — nem in izpopolnjenem programu tem mesecu dobre. Naredili smo lista, da se osebno oglasijo v ured-mladinskih ur Zainteresiranost ilh dovolj, čeravnb Je primanjko- nišvtu »Save« ali pokličejo po tein udeležba sta odvisna od same valo materiala in delavcev. Kvali- lefomu številko 25 v obrat I. V letno so boljše, .kar se občutno najkrajšem času bi radi dokončno pozna po oddanih kosih v skla- preverili točnost vaših naslovov dišču. ter s 'kranjskim PTT podjetjem če sedaj ocenimo vse oddelke ukrenili vse potreihno, da boste panadalju- program dela, mladina in vzgojno kot celoto, ugotovimo, da se da de- naš list redno prejemali. Ugotav-jejo delo osebje bodo morali poskrbeti lati kljub težavam. Treba jih je le Ijamo namreč, da imamo precej v organlza- za uspelo uresničitev. priprave in vsebine teh oblik dela. Vodstvo aktiva tovarniškega komiteja ZMS, vodstvo šole in drugi bodo morali skupno pripraviti tekoče in pravočasno odpravljati, netočnih ali zastarelih naslovov! cijiZMS MIODRAG MILIVOJEVIC MIHAEL ČUHALEV UREDNIŠTVO prevleke valjev 1 |Z učencev poklicne gumarske šole vzgajajo nove kadre O ekonomski enoti prevleki valjev, koles im ostalih posod zelo malo slišimo ali beremo v našem časopisu. Morda zato, ker je majhna enota in ker iti nikogar v njej, da bi prijel za pero in napisal nekaj vrstic o delu in problemih, ki jih imajo. Morda mislijo, da članek ne bi bil jezikovno dovolj obdelan. Kdor to misli, je v zmoti. Kakorkoli bo napisan, bo sprejet in našel v našem glasilu prostor za objavo. Da bo pa članek obdelan tako, kot je treba, bo poskrbel naš urednik, saj zelo rad priskoči na pomoč. - v- - 'g* ■' >? i > ,.,*j Ekonomska enota res ni velika niti po prostoru miti po številu ljudi, ki so zaposleni v njej. Je pa njihova proizvodnja velika po vrednosti. In ne samo to! Je tudi zelo 'iskana, saj je dela vedno dovolj, posebno pre vlačenj a kovine z gumo. S tem se v Jugoslaviji ukvarja bore malo podjetij. Vsi zaposleni v ekonomski enoti si že dalj časa želijo, da bi dobili osebne ddhodke res po vloženem delu, ki ga porabijo za določen izdelek. Ker oddelku za študij dela manjka časa in ne more urediti vsega potrebnega v podjetju naenkrat, morajo še nekaj časa počakati. Ko bodo urejeni izde-lavni časi tudi za to ekonomsko enoto, bo tudi večje zanimanje za delo. Razburjanja, osebnega sovraštva in nepotrebnega govorjenja bo konec ob izplačilu osebnih pa v prevlekah doslej še ni bilo. Zato je sedaj v ekonomski enoti tudi nekaj učencev poklicne gumarske šole, ki se bodo usposobili za prevlačenje kovin z gumo. Na ta način si bo ekonomska enota zagotovila v določenem času tudi določeno število usposobljenih sodelavcev, saj delajo danes na teh delovnih mestih le priučeni delavci, ki so se usposobili za to zahtevno delo z dolgoletno prakso in na kratkih tečajih. Zaradi različnih del, ki jih je treba opravljati v ekonomski enoti, pa bo potrebno učence posebej priučiti. Verjetno vsakdo ve, da je delo zelo natančno in zamudno, saj je treba za vsako malenkostno napako vse postopek ponoviti. To velja predvsem za valje, ki jih je treba brusiti, da po- A Kadar se skrha nož, orodje ^ ali kaj podobnega, priskoči na pomoč Aldo Komar, odličen brusač Upajmo, da bo za kolektiv ekonomske enote prevleke valjev kmalu urejeno vse potrebno in bodo tudi vse napake kmalu odstranjene. Razumljivo pa je, da je v ekonomski enoti še veliko nerešenih problemov, katerim pa se bomo posvetili kdaj drugič. ALOJZ ZALAR »Služim vojački rok, kakor ie veste,* je napisa! prve virstce Ludvik PAUŠER v svojem pismu, ko se je javil s služenja vojažkega roka. »A/e veste pa, kje se nahajam,* je nadaljeval s svojim pisanjem. »TVo, to ste gotovo tudi ie uganili po žigu, ki je na pisemski ovojnici, saj človeka to najprej zanima*. Potem pa nadaljuje: »Sem v bližini glavnega mesta mtse države v Poiarevcu. To je kraj med Beogradom in Romunijo. Kadar je suho, imamo dovolj prahu. Kadar je deževno, se ne moreš izogniti blatu. Daleč naokrog ni nobenega hriba — prav nasprotno kot v Kranju, kjer jih lahko vidite vsak dan. Najbolj mi je do,lgčas po njih, saj sem prehodil večkrat vse. Obračam se na uredniški odbor s prošnjo, da bi dobival tovarniški časopis. Rad bi spremljal življenje in uspehe našega podjetja, v kate- Kamen na kamen palača, kilovat . . dohodkov. Vsak bo dobil tak osebni dohodek, kakršnega bo ustvaril s svojim prizadevanjem pri delu. Vodstvu ekonomske enote pa bo tudi olajšano razporejanje ljudi po delovnih mestih. Seveda otežkoča njihovo delo tudi majhen prostor. Zato morajo nekatere večje posode prevladi t i na prostem pred oddelkom. To je bilo mogoče v poletnih mesecih. Ker pa prihajajo hladni dnevi, bo treba nekaj ukreniti. Upamo, da bo kmalu dograjena nova hala. V njej je določen prostor za prevleke valjev in posod. V ekonomski enoti se je pokazala tudi potreba po novih sodelavcih, kajti nekateri odhajajo v pokoj, nekateri pa gredo rajši v druge ekonomske enote. Absolventov poklicne gumarske šole A Prevlačenje valjev z gumenl-mi plastmi je zahtevno In težko delo stane površina popolnoma gladka. Prav tako je delo zahtevno tudi pri ostalih kolesih, da ne govorimo o prevlačenju banj in posod. Seveda, (nekoliko drugačen je znan narodni rek. Toda, verjemite mi, da sedaj ta spremenjeni« . . . kilovat na kilovat — precej električne energije!« niti malo ni nepomemben . . . To prav dobro občutite doma, ko ste prisiljeni varčevati z električnim tokom, da ne bo treba naslednji mesec pri plačilu pregloboko seči v žep. Pa občutite to tudi v tovarni, ko pustite prižgano luč na hodniku, v svojem oddelku ali celo elektromotor, da troši tok, pri tem pa ne opravlja nobenega koristnega dela? Verjetno ne! Večji del nas je takih, ki dobro vemo, kaj je moje in kaj tvoje. V tovarni pa je vse »naše« in ta pojem prav nič ne pove. »Meni se varčevanje z električnim tokom prav nič ne pozna ...!« sl nas misli večina. Zato tudi sedaj, ko je sleherni kilovat silno dragocen, ravnamo neodgovorno in trošimo, kjer koli nam pride na pamet. Za naše podjetje so ugotovili, da potroštimo brezplodno, torej Bodite previdni ob železniški progi od Kranja do Jesenic, da ne bo nezgod Od Jugoslovanske železnice — Skupnost železniških podjetij Ljubljana smo prejeli naslednje OPOZORILO: Od 1. oktobra 1964 naprej so na železniški progi Kranj — Jesenice zaradi preizkušnje vse elektrifikaoijske naprave pod napetostjo 3000 V. Opozarjamo vse in vsakogar, da je od L oktobra naprej vsako dotikanje kov.nskih delov električikaoijskih naprav, posebno pa žic, stikal in nosilcev smrtno nevarno in da je treba na prehodih čez progo od Kranja do Jesenic paziti, da ne pride do dotika z napeljavami elektrifikacije. To opozorilo objavljamo s prošnjo, da zavarujemo varnost ljudi in pravilno delovanje električnih naprav. Prosimo, da se o tem opozorilu pouči tudi učence in dijake po vseh šolah. Zaposlili so se V času od 1. do 7. oktobra so se zaposlili v našem podjetju: Martin Kovačič — obrezovalec avitaplaiščev, Jože Arh — pomožni vulkanizer avtoplaščev pri BOM prešah, Janez Sušnik — pomožni delavec pri vulkanizaciji transportnih trakov, Miloš Jerkovič — pomožri skladiščni delavec, Edvard Burnik — pomožni1 delavec na brizgalnem stroju, Valentin Hiusič, Ignac Gogola, Anton Sajovic in Igor Vari j en — ključavničarji III, Stane Slapar — ključavničar II, Janko Koder in Ivan Žima — ključavničarja I, Rafael Jeraj — ključavničar II, Mirko Matjaševič — vulkanizer termofori e v, Viljem Celec — transporter zmesi, Slobodan Dinič — mešalec zmesi, Viktor Kajba — tehtal ec saj, Slava Skerlep — administrator nabavne službe, Jože Rupnik — konstrukter I, Francka Jerala — pomožna kon-fakcionerka veloplaščev, Božena Peternel — blagajnik v prodajalni v Kranju in Marija Bračič — po- možna konfekcionerka veloplaščev. Vsem novim članom našega kolektiva želimo .kar največ delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva! Izstopili so Janez Zidar in Manija Uranič — sporazumno ter Franc Grašič in Jože Hvasti — v poizkusnem roku. Dva petdesetletnika Osmega septembra je praznoval SO. letnico rojstva naš sodelavec Ivan BITENC. Petdeset let je že kar dolga livljenjska pot, pravi Ivan Bitenc Ivan izhaja iz enajstčlanske delavske družine. Doma so se težko prebijali skozi življenje, saj so bili poleg vsega hudega še štirje otroci gluhonemi in po prezgodnji materini smrti prepuščeni samim sebi. Kljub pomanjkanju se je Ivan izučil za mizarja. Svoj poklic je opravljal do leta 194S, ko se je zaposlil v Tekstilindusu. Tam je delal do prihoda v naše podjetje, to je do septembra leta 19S6. Zaposlen je v pnevmatikami II kot vulkanizer avtoščitnikov. Ivan je s svojim delom zad~ovo-Ijen in ga opravlja marljivo' ter vestno. Želimo mu uspešnega sodelovanja in veliko zdravih let. Desetega septembra je praznoval 50. obletnico rojstva maš dolgoletni sodelavec Franc KOŠN J EK. Njegov dom je bil skromen, a živahen, saj je bila družina številna. Bil je še otrok, ko je moral zdoma in si služiti kruh po kmetih, kjer je pasel živino. S petnajstim letam .pa se je zaposlil kot delavec v opekarni Bobovk. Tam je delal do leta 1943, potem pa prišel v naše podjetje. Najprej je delal v transportu, po treh mesecih A Karikaturist Peter Trobec si je takole zamislil varčevanje z električno energijo v naših gospodinjstvih razmečemo vsako leto na tisoče kilovatnih ur električne energije. To pomeni, da zapravimo milijone, ki jih moramo najprej ustvariti z napornim delom vsak na svojem delovnem mestu. Zato bi bilo prav, če hi prinesli od doma vsak vsaj delček domače varčnosti pri trošenju električnega toka. Saj ne bt bilo treba pretiravati. Že samo malo več čuta za odgovornost nam lahko reši ne samo precej dragocenih dinarjev, ampak tudi precej sicer zagotovo izgubljenih ton izdelkov. Kakor veste, nam je dobavitelj električne energije že pred mesecem zmanjšal količino električne energije, ki jo lahko trošimo za pogon vseh strojev ter za druge namene. O vsem tem ne bi že drugič govorili v našem listu, če stvar ne bi bila tako resna in če ne bi visela izvršitev letošnjega plana na dokaj tanki nitki. Veste, ukinitev električne energije nam jo lahko kar naenkrat pretrga! rem sem bil skoraj osem let. Ne bom se razpisoval na dolgo in široko, saj tisti, ki so že služili vojaški rok, vedo kakšno je naše življenje. Tisti, ki pa še niso bili, ga bodo občutili 'kmalu. Tu vedno prihajajo moivi, ki nas bodo počasi zamenjali. Upam, da bom dobival časopis redno. Zanj se najlepše zahvaljujem. Ludvik Paušer VP 6615/55 POŽAREVAC Dragi Ludvik! Najlepša havala za pismo. Upam, da časopis že prejemaš in da boš zvedel iz njega del tistega, kar Te zanima. Oglasi se še ikaj! Pozdrav od urednika SE ENO PISMO IZ JLA Iz Kumamovega se je oglasil naš nekdanji sodelavec Josip Brlenič. Takole piše: Dragi tovariš urednik! Ni dolgo, kar sem se poslovil od našega kolektiva. Ne mislim za zmeraj. Po 'odsluženju kadrovskega roka se spet srečamo v proizvodnji in pa pri našem časopisu. Tovariš urednik! Sam dobro veš, da sem skoraj odtrgan od kolektiva in mislim, da bi bilo lepo, če bi se vsaj po našem časopisu seznanjal s problemi in obenem uspehi našega kolektiva. Prosil bi zanj, saj sem ga dosedaj najraje prebiral. Upam, da ga v kratkem dobim m obenem pozdravljam vse, ki sodelujejo v časopisu ‘•Sam:*, vse člane kolektiva in tudi Tebe! Jože Brlenič VP 6900/2 Kumanovo Dragi Josip! Časopis boš redno prejemal. Upam, da se spet kmalu oglasiš in nam poveš kaj zanimivega. Urednik Tudi Franc Košnjek je praznoval 50. obletnico svojega rojstva pa bil že premeščen v cevarno, oziroma v stiskamo, kjer dela še danes kot vulkanizer podplatnih plošč. Želimo mu še mnogo delovnih uspehov, v krogu njegove družine pa še veliko zdravih in srečnih let. Andreju Benedičiču v spomin V ponedeljek 28. septembra nas je za vedno zapustil naš sodelavec Andrej BENEDIČIČ. Umrl je zaradi prometne nezgode. Omenjenega dne, malo pre'd drugo uro se je z motorjem odpeljal na delo. Med potjo je naložil še sodelavca. Nedaleč od njegovega doma pa je prišlo do nezgode. Andrej je z motorjem trčil v nasproti prihajajoči tovornjak. Udarec je bil za Andreja usoden. Njegov sopotnik pa je k sreči dobil le lažje poškodbe. Andrej je bil med nami polnih 19 let. Bil je vedno nasmejan in poln vere v jutrišnji dan. Vse* skozi je delal v valjarni 11 na težkem m odgovornem delovnem mestu, kjer ga bodo njegovi sodelavci zelo pogrešali, še bolj pa njegova družinica, ki naj sprejme naše globoko sožalje. Marlji- vega sodelavca Iz valjarne II Andreja Benedičiča ni več med nami Planinci so se sestali V petek, 2. oktobra so se sestali planinci naše tovarne, da bi se pogovorili o svojem nadaljnjem delu. Škoda je le, da se je tega sestanka udeležila le peščica članov našega kolektiva, čeravno sem prepričan, da je ljubiteljev planin veliko več. Kdor še ni bil v planinah, ne ve, kakšen užitek nudijo! Dobro bi bilo, da bi v svojo sredo pritegnili čimveč mladine in jo s tem pobliže seznanili z gorami in njihovimi lepotami v poletnih, jesenskih ter zimskih dneh. Kranj je najlepša izhodiščna točka za kratke enodnevne ter večdnevne izlete. Saj smo dobesedno obkoljeni z gorami. Lep popoldanski izlet sedaj je recimo na Šmarjetno goro, saj je obenem tudi koristen. Naberemo si lahko nekaj kostanja in prijetna večerja je tu. Kdor rad smuča, bo kmalu odšel malo više proti Kranjski gori, kjer so idealni tereni za zimski šport. Naši planinci so tudi izvolili vodstvo sekcije, v katerega sta bila izvaljena Karli Padjera za predsednika in Cvetka Maksin za tajnika. Vse podrobnejše in-formacije boste lahko dobili pri teh dveh članih našega kolek-tiva.. . MIHAEL ČUHALEV KEGLANJE Ambrožič četrti, Potušek prvi pri starejših članih Kranjski kegljači so sezono za- osem. Tekmovanje Je trajalo od čeli s klubskim prvenstvom v ok- 28. septembra do 7. oktobra. Cla-viru jugoslovanskih športnih iger. niče im starejši člani so tekmovali Razdeljeni so bili na člane, čla- v disciplini 2 x 100 lučajev, člani niče, mladince im starejše člane, v disciplini 2 X 100 in 1 X 200 lu-Vseh tekmovalcev je bilo 82, iz čajev. Polovica boljših je prešla v »Save« pa se jih je prijavilo samo zaključno tekmovanje, kjer so se --------------------------------ponovno pomerili v disciplini 200 ROKOMET | lučajev. Iz »Save« so se štirje uvrstili v finalno tekmovanje. Kot vedno je bil tudi tokrat med našimi najboljši Ambrožič z 2565 podrtimi Kakor veste, so igralci rokome- ^e.gljl’ ®le^ijo 2363’. ta lansko sezono nastopali v lju- S1<: *op ^ v vsch 800 bljanski consk, ligi, ki je zadnja lucajih- <)s,lali Pa v P«dtekmo-prepreka za vstop med elito naj- v,a'Vu, v 400„ lučal'h dofgli1aa; boljših slovenskih moštev. Do zad- “jf,/e*u taIe:, *\ogore1^ 'f4’ njega kola so bili v vodstvu im f* £ " vse je kazalo, da postanejo novi še^L^ elani enotne republiške lige. Po- Zakaj smo preste-7 hali tekmovati Tako je Ambrožič postal četrti tem” pa'so”se”kot”temni^oblaki "a1Jboljši kegljač Trflava' Potu,- zbrali vzroki, zaradi katerih so ostali ne samo na drugem mestu, ampak kasneje tudi prenehali tekmovati. In kje so vzroki, boste vprašali! Prvi je bilo neresno vodstvo tekmovanja v ljubljanski conski ligi, ki mu ni bilo pogodu, da bi prišel v repeubliško ligo še en gorenjski predstavnik Drugi precej neresni igralci sami, ki so poleti prezgodaj vrgli puško v koruzo Tretji pa pomanjkanje potrebnih denarnih sredstev! šek pa ponovno prvak pri starejših članih. Vse pogoje Imamo,Ida razširimo to I sankanje | športno panogo Vse pogoje imamo, da bi v našem podjetju poživili zanimanje za sankaški šport. Dobri tereni na šmarjetni gori in njena bližina Spet me je urednik precej ptiščip-omogočata gojenje tega športa v prave rekreativne namene. Zato nil, saj mi je dal prostora komaj bi kazalo, da bi v okvirih našega koordinacijskega odbora pripravili toliko, da vas pozdravim in poto-že za prihajajočo sezono program inaternih tekmovanj. '/rrn o najnovejših »jnna&tvbh* v na- Pra/v nobene ovire ni, da bi Tekmovanje samo pa bi vodila 'sem P^jetju. med ugodnimi snežnimi razmera- ' nekaijčlansika komisija. Kaže da so olimpijske igre v To- mi organizirali enkrat prvenstvo Naloga mladinskih aktivov po kyu vplivale tudi na nekatere naše tovarne za posameznike in dvo- ekonomskih enotah in sindikalnih sodelavce. Eden se ,e on dan posku-jtce, drugič pa ekipno prvenstvo pododborov bi bila le v tem da i u ■ , , . ekonomskih enot. Seveda bi lah- bi v posameznih enotah pridobili ^ ^ ,e na a-vtobusm po- ko pripravili za zmagovalce tudi za tekmovanje kar največ sode- k<>^voru Naroda • kno- kak prehodni pokal, za najboljše lavcev. Verjetno odziv ne bi bil .'prevodnika. Upam, da pa tudi skromna darila. slab, saj ni pri nas družine, ikjer ‘?0 2A Podvig že še dobil primerno Z organizacijo tekmovanja ne ne bi imeli sank. Da bi bilo tek- »olimpijsko* kolaj^no!* — Kar se bi bilo posebnih težav. Treba bi moranje še bolj zanimivo in pri- P a letovanja tiče, svetujem tistim, bilo le urediti progo. Pri tem bi vlačno, bi hkrati morda organizi- ki nimajo primernega potrdila v prav. gotovo priskočili na pomoč rali tudi prvenstvo otrok naših dokaz, da so letoval, izven kraj, učenci naše poklicne gumarske sodelavcev ter razpisali za naj- kalnega prebivanja, da se popelje-sole. Tudi tekmovalne številke ter boljše nekaj primera h praktičnih ■ j . štoperice bi si lahko izposodili kje. nagrad!? 10 ponj na jezersko. Zadnje čase so se taika namreč pojavila pri referentu za družbeni standard. Zanimivo je pri tem še to, da so jih prinesli taki »sodelavci*, ki so svoj letni dopust porabili za domača opravila in za košnjo?! — NAMIZNI TENIS Priprave za jesen- _______ sko prvenstvo ekip in posameznikov • Koordinacijski odbor za šport in rekreacijo razpisuje jesensko K er zima že trka na vrata, neka- • prvenstvo tovarne v namiznem tenisu za ekonomske enote in teri (bolje je, če rečem MNOGI) • posameznike. Prijave je treba oddati v informativni službi ali pa še čakate na kurjavo pri pod- • Pri Cirtlu Dominku — poverjeniku za namizni tens. jetju »Kurivo*, na\j vam zaupam Ekipa ekonomske enote šteje ® ce, da si omislijo športne co- vzrot^- V našem podjetju je nekaj tri člane. Seveda morajo biti vsi 0 pate. V igralnem prostoru si- takib, ki so pozabili poravnati ra- iz iste enote, razen, če nastopata 0 cer ni mogoče igrati namizne- čun za pripeljan premog ali drva! dve enoti pod skupnim imenom. 0 ga tenisa! Pri »Kurivu* seda, čakajo nanje. Način tekmovanja bo določen CIRIL DOMINKO da se »zbnhtajo* in svoje obvezno- kasneje. Ce se bo prijavilo več- _________________________ je število ekip, bodo razporejene v dve enakovredni skupini. V vsaki pa bodo moštva tekmovala vsako z vsakim. Ce bo prijav manj, potem bodo vsa moštva nastopala v eni skupini po enakem sistemu. Pred tekmovanjem ekonomskih enot bo prejela pnevmatikama II prehodni pokal za lani osvojeno prvo mesto. Hkrati pa se bo pričelo tudi prvenstvo za posameznike. Ti bodo igrali po sistemu vsak z vsakim. V zadnjem tekmovanju je zmagal Stane Bec. Letos bo moral naslov prvaka braniti pred nekaterimi igralci, ki so že precej napredovali. 0 Kakor lansko leto bo tudi se-0 daj tako prvenstvo ekonomskih 0 enot kakor tudi prvenstvo po-0 sameznikov v mladinskem do-0 mu na Gašteju, Zato naproša-0 mo že sedaj vse bodoče igral- Prizadevamo si poživiti kulturno življenje v kolektivu ne deluje več. Ce se pripravljamo na proslavo ob Dnevu žena ali za 29. november, moramo isikati za izvedbo programa pomoč izven tovarne po gimnazi- Nihče ne oporeka, da postaja kulturno življenje vedno bolj sestavni del celotnega življenja In dela naših delovnih ljudi. Širi nam splošno razgledanost, povečuje izobrazbo ter s tem vpliva ne samo na boljše delovne uspehe, ampak tudi na uspešnejše samoupravljanje ter s tem tudi na samo življenjsko raven občanov. Zato je čas, da tudi v našem j ah in osemletkah ter pri raznih podjetju odgovorimo na vpraša- kulturno-prosvetnih društvih v nje, kaj lahko v trenutnih raz- občini. merah naredimo sami v podjetju Organizirano .kulturno življe-m kaj naj bi naredile občinske ,nje je pr; nas torej zamrlo. Da k ul tur nop posvetne organizacije j-jj j skali vzroke za to, odkrili za bogatejše in globlje kulturno povzročitelje in prikazali posle-življenje v naši tovarni. dice, to ni naš namen. Radi bi V našem podjetju smo imeli dali le skromen prispevek k po-nekdaj nekaj dobrih kul turnih novni oživitvi kulturnega življe-skupin, kot so bili pevski zbor, nja, ga spremljali, popularizirali dramatska skupina, folklorna ter pomagali k vse masovnejše-grupa itd. Od teh danes nobena mu vključevanju članov kolekti- KRIŽANKA Na$l športniki VODORAVNO: 1. naš najboljši strelec, 9. otipljivost, 10. avtomobilska oznaka za Rijeka, 12. znan slovenski babičar — začetnici imena in priimka, 13. igralna karta, 14 kratica za strokovnjaka, 16 prometno sredstvo, 15. posebna oblika vode, 20 barva zvoka, 21. premalo širok, 23. osebni zaimek, 25. priimek enega izmed naših planerjev, 26. koralni grebeni, 29. je preganjal vsepovsod Hitler, 30. pričakuje, čaka, 32. osebni zaimek, 33. glasbeni splet, 34. kemični simbol za vanadij, 35. italijanska reka, 36. kemični simbol za skupino elementov, 37. vnet planinec in gornik v našem podjetju, 39. znana tovarna v Celju. NAVPIČNO: 1. eden najboljših igralcev rokometa v našem podjetju, 3. kazalni zaimek, 4. grška črka, 5. dalmatinsko ime za pristaniški del obale, 6. kratica ta nepoznan, 8. znana tovarna v Ilirski Bistrici, 11. kratica za nekdanje podjetje Industrija lahke obutve v Turnišču, 13. najmanjši del snovi, 15. eden naših najboljših šahlstov, 17. začetnici imena in priimka angleškega romanopisca, 19. 1 2 5 5 6 B e 9 * to 41 e 12 e ti A 45 e 46 17 te 49 • 2o 21 22 • 21 tu • 25 • 26 27 • 28 29 • lo H 12 • 14 • 55 • 16 • 17 56 e 39 biseri, 22. otok v Bandskem morju, 24. znana atletinja iz našega podjetja, 27. vrsta ribe, 28. poziv, klic, 30. nada, 31. gora pri Beogradu, 33. reka na Gorenjskem, 35. barva igralne karte, 37. krati-tioi za slavnega francoskega vojskovodjo, 38. ozjnaka za avtomobile z gorenjsko tablico. V proizvodnji za povprečno 20% večll osebni dohodki (Nadaljevanje na 4. strani) V mesecu septembru intenzivnost dela ni porasla v vseh ekonomskih enotah. To se vidi iz vloženega dela. V septembru Je osebni dohodek na enoto vloženega časa porastel predvsem tam, kjer je bila večja intenzivnost dela. Tako je na primer intenzivnost dela porastla v valjarni II, stiskami, pri veloplaščlh in v tehničnih Izdelkih, d očim v drugih enotah ni tako občutna ali pa je ostala na ravni avgusta in julija. Vzporedno s porastom intenzivnosti dela se Je povečala tudi dnevna masa osebnih dohodkov. O povprečnih izplačanih osebnih dohodkih v ekonomskih enotah še ne moremo dati podatkov, ker obračun osebnih dohodkov še ni bil gotov, so pa bili v primerjavi z mesecem avgustom za redno delo sti poravnajo! — Ja, še to vam moram zaupati, da so se ob izplačilu osebnih dohodkov z.v september nekateri ljudje v sivih haljah hudo razburili. »Le kako je mogoče, da so se nam dohodki dvignili le za osem procentov, ko pa se je proizvodnja po-večabi za več kot dvaindvajset. . .?!* so vpraševali. Pa jih je eden iz proizvodnje, ki je šel mimo, dobro zafrknil, ko je dejal: »Delali bi tudi