ŠTEVILKA LETO XVI, «.AVGUST 2014 CENA 1.60 EUR LETUS NAROČILA KURILNEGA OLJA tel. 03 891 56 11 Kuharski mojster Bine Volčič navdušil s testeninami in tatarjem STRAN 16 Dr. Rado Genorio tretji častni občan občine Solčava STRAN 11 BENCINSKI SERVIS Oglasi Žele z ni rta Gornji G rod, Attcmsov trg 3r Tel,: 839-44-20 Velika razprodaja zalog tehničnega blaga vžele*nini Gornji Grad od 11.8-2014 do razprodaje za loj;. Cene bomo znižali tudi do 80 %! Turistično društvo NAŠ KRAJ, p.p. 4, 3333 Ljubno ob Savinji Zahvala Turistično društvo Naš kraj in Klub zgornjesavinjskih študentov se iskreno zahvaljujeta Občini Ljubno in vsem sponzorjem za pomoč pri izvedbi 54. Flosarskega bala in 12. Flosfesta. Hkrati bi se radi zahvalili tudi vsem društvom, ki so nam pomagali pripraviti bogat program, vsem posameznikom, ki so dali svoj prispevek in vsem vam, ki ste nas obiskali ter nam tako pokazali zaupanje in podporo zanaštrud. Hvala in se vidimo na 55. Flosarskem balu. 2 Savinjske novice št. 32, 8. avgust 2014 Iz vsebine: Tema tedna: Na dolgotrajno vožnjo se je treba pripraviti...............................................4 Občinski svet Gornji Grad: Direktorja Komunale niso izbrali, zahtevali pa pregled poslovanja z odvetnikom...............6 Deset let Zavoda Savinja: Pot ni bila vedno lahka, a vztrajnosti jim ne manjka...................................7 Intervju: Franjo Naraločnik, župan občine Ljubno......8 Slovenska ljudska stranka: Zaključek poslanske kariere Jakoba Presečnika..............................10 Ljubno ob Savinji: Zabavno nedeljsko popoldne z ljudskimi pevci in godci.................................14 Atletika: Maja Mihalinec državna prvakinja v teku na 100 metrov .... 19 Nogometni turnir za pokal flosarja: Pekarna Rednak ugnala tekmece....................19 Tretja stran Ljudje, psi in poletje Bil je vroč poletni dan, kakršnih je bilo doslej v letošnjem poletju pravzaprav zelo malo. Z ženo se pripeljeva na parkirišče enega od mozirskih nakupovalnih centrov in na poti proti vhodu v trgovino v nedaleč parkiranem vozilu opaziva, da na zadnji polici leži pes. Dolgodlak, manjše rasti, nepremično zre skozi šipo. »Misliš, da je pravi ali gre za igračo?« me vpraša žena. Pozorno opazujem psa in po nekaj sekundah opazim, da se je vendarle malce premaknil. »Živ je,« odgovorim in dodam: »Kako neodgovorno početje, da ljudje puščajo pse v parkiranih avtomobilih v takšni vročini ...« Ko opraviva nakup, ki ni potekal ravno ekspre-sno, ob izhodu iz trgovine kar ne moreva verjeti svojim očem: pes še vedno leži na zadnji polici zdaj že prav gotovo zelo segretega avtomobila. Ogorčena sva in gledava okrog po parkirišču, kje bi lahko bil voznik. Nikogar ni. Opazujeva ljudi, ki prihajajo iz trgovine in upava, da se bo končno pojavil tisti, ki ima v žepu ključe avtomobila, v katerem se pregreva pes. Le-ta očitno ne zdrži več na polici, zato skoči na zadnji sedež. Ko tudi po več kot desetih minutah lastnika avtomobila ni od nikoder, žena ne zdrži več in se odpravi v trgovino, da bi ga našla. Čeprav ogovori vse kupce, ki so takrat v prodajalni, nihče izmed njih ni lastnik avtomobila, v katerem je pes. Minute tečejo in zdaj se že resno ukvarjava z mislijo, da bi poklicala policijo. »Koliko je že številka - 112 ali 113?« bolj kot sprašujem na glas razmišljam. V tistem se pri avtomobilu pojavi gospa s polnimi trgovinskimi vrečkami in začne odklepati vozilo. Žena pristopi in jo opozori, da je potrebno psu nemudoma nuditi vodo, saj je dehidracija v takšnih primerih zelo pogost pojav. Lastnica odreagira nejevoljno, češ, kaj vas pa brigava jaz in moj pes, na dodatna opozorila pa odrezavo odvrne, da mu bo že doma dala vodo, saj ne stanuje daleč. In se odpelje. Prav nič spodbuden primer, ki samo dokazuje, da kljub številnim informacijam in nasvetom v medijih vsi še ne vedo ali nočejo vedeti, kako je potrebno ravnati z živalmi, ko nastopi vročina. V tokratni temi tedni se nismo posvetili zgolj poletni vožnji živali v avtomobilih ampak vožnji nasploh, saj se marsikdaj dogaja, da ljudje tudi zase ne poskrbijo tako, kot bi bilo treba, kar posledično vodi v ogrožanje varnosti v cestnem prometu. Želim vam topel preostanek avgusta, prihodnji teden bomo zaradi praznika pri vas že v četrtek! Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 32, 8. avgust 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 32, 8. avgust 2014 3 Tema tedna NA DOLGOTRAJNO VOŽNJO SE JE TREBA PRIPRAVITI V poletnem času nevarni predvsem zaspani vozniki Julij je za nami, za nekatere so končani tudi poletni dopusti. A kot kaže, pravo poletje z višjimi temperaturami šele prihaja, saj vremenoslovci obljubljajo toplejši avgust. Pri Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS) zato še vedno opozarjajo na pravilno obnašanje med dolgotrajno vožnjo, pri tem pa izpostavljajo nekaj pravil, ki jih moramo vozniki in ostali v avtomobilu upoštevati, ter nekaj napak, ki so med slovenskimi vozniki (pre)pogoste in tudi nevarne. Pozornost mora biti usmerjena zlasti na utrujenost za volanom, upoštevanje pravil za otroke in na vročino v vozilu, ki je vse prevečkrat usodna za domače ljubljenčke. NA POT SE SLOVENCI ODPRAVLJAMO DOBRO PRIPRAVLJENI ... V obdobju dolgih kolon na cestah je moč opazovati dobre in slabe navade voznikov. Kakšne so navade slovenskih voznikov, so s pomočjo ankete v letošnjem juniju ugotavljali pri AMZS, na osnovi iz- sledkov pa so nato pripravili priporočila in opozorila za voznike, ki se v poletnih dneh odpravljajo na daljše vožnje. V anketi je sodelovalo 662 udeležencev, od tega nekaj več kot polovica moških. Pri AMZS ugotavljajo, da se navade slovenskih voznic in voznikov spreminjajo, k sreči tudi v po- Vožnja živali na sedežih nima nič skupnega z varnostjo, zato ni dovoljena. (Foto: www.wikihow.com) zitivnem smislu. Dandanes se Slo- macije, ki nam lahko olajšajo poto-venci na daljše poti z avtomobi- vanje, na pot pa odhajamo dobro lom odpravljamo bolje pripravljeni opremljeni, v avtu ne manjka niti kot pred leti. Znamo poiskati infor- hrane niti pijače. Naša anketa Ste pripravljeni na vožnjo v poletnih mesecih? Poletne vožnje na izlete in počitnice so prežete z večjimi pastmi kot v ostalih letnih časih. Lastne napake, zastoji v vročini, tehnične okvare in nenadno poslabšanje vremena lahko zagrenijo še tako prijetno doživetje. A vsemu temu se deloma lahko izognemo, če se na pot odpravimo ustrezno pripravljeni in upoštevamo predpise. Kaj o poletnih vožnjah menijo Zgornjesavinčani? Katarina Prelesnik, Solčava Dvajset let sem delala ko trgovski potnik in področni vodja ter bila veliko na poti. Naučila sem se strpnosti in sem z zanimanjem opazovala promet, kadar sem padla v strnjeno kolono. Že po registrskih tablicah sem vedela, kakšne bodo reakcije. Nemci so strpnejši od Italijanov in Francozov. Sedaj se z možem raje odpraviva na pot z motorjem. To je v prometnih konicah velika prednost, saj nama ni potrebno stati v koloni. A se mi zdi, da motoriste vozniki avtomobilov ne upoštevajo dovolj. Marija Valenti, Šmartno ob Dreti Sama ne vozim, tudi na dopust ne hodimo, ker imamo kmetijo. Če se z možem odpraviva na daljšo pot, poslušava prometne informacije in se poskušava izogniti gneči, kjer je to mogoče. Če pa že padeva v kolono, se pač prilagodiva trenutni situaciji. Matic Jeraj, Okonina Na daljšo vožnjo se vedno pripravim. Tudi na parkirišču zavarujem svoje premoženje tako, da oseb- ne in vrednejše stvari ne puščam na vidnem mestu. Zase menim, da sem strpen voznik, ki zna počakati v koloni. Je pa veliko takih, ki strpnosti ne poznajo, in prav zaradi njih je veliko prometnih nesreč. Kristl Germelj, Raduha Kot poklicni voznik sem marsikaj doživel. Če sem pri vožnji avtobusa obtičal v koloni, kar se je zgodilo kar pogosto, mi ni preostalo drugega kot čakanje. Za take primere sem imel pripravljeno vodo. Če vode slučajno nisem imel, sem se pač znašel kako drugače. Še danes, čeprav sem v pokoju, spremljam prometne informacije, to mi je nekako ostalo v krvi. Zdi se mi, da se prometna kultura voznikov iz leta v leto izboljšuje. Sanja Pehardo, Mozirje Kolone v dopustniškem času me niti ne motijo, me pa motijo vozniki, ki ne upoštevajo prometnih predpisov. Ker potujemo z otroci, je voda v avtomobilu stalnica, prav tako brezhiben, pregledan avto. Ko pustimo avto na parkirišču, smo previdni in svojih osebnih stvari ne puščamo na vidnem mestu. Marko Atelšek, Dol-Suha Kolone na poti me motijo, a če v njej obstanem, pač potrpim. Sicer pa na poti poslušam prometne informacije in se zastojem poskušam izogniti. Ko grem na daljšo pot, se oskrbim tako z vodo kot s hrano. Na javnih parkiriščih poskrbim za osebne predmete in jih ne puščam na vidnem mestu. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo 4 Savinjske novice št. 32, 8. avgust 2014 Tema tedna, Aktualno ... A ŠE VEDNO S SLABIMI NAVADAMI Na podlagi rezultatov raziskave so pri AMZS izpostavili nekaj najpogostejših napak slovenskih voznikov. Nekatere med njimi lahko pomenijo nevšečnosti na poti, druge so celo življenje ogrožajoče. Med nevarnejše uvrščajo odpenjanje otrok med vožnjo in vožnjo v natikačih. Kar 11 odstotkov staršev otrokom med daljšo vožnjo dovoli, da zapustijo svoj sedež. Pri AMZS opozarjajo, da lahko otrok, ki stoji med voznikovim in sovoznikovim sedežem, že pri nizki hitrosti ob močnejšem zaviranju pade in se poškoduje. Ob trku pri enaki hitrosti pa so lahko za otroka posledice že usodne. Več kot polovica voznikov in voznic poleti vozi v natikačih. To se lahko v nepričakovani situaciji, ko je potrebna hitra reakcija voznika, izkaže za usodno. Med manj usodne napake slovenskih voznikov sodijo pozabljanje na tovor na strehi in posledične trke v višinske ovire, vožnja s skoraj praznim tankom za gorivo, vožnja prtljage v potniški kabini, ki lahko ob zaviranju ogrozi varnost voznika in potnikov, itd. POGOST IN SMRTNO NEVAREN SIMPTOM: ZASPANOST Pogost simptom voznikov na dolgih vožnjah sta zaspanost in prevelika utrujenost. Omenjena simptoma naj bi v Sloveniji zakrivila kar med 10 in 20 odstotkov prometnih nesreč, pri tem LJUBNO OB SAVINJI Javno predstavili strategijo občine V petek, 25. julija, so na Ljubnem ob Savinji javno predstavili strategijo Občine Ljubno za obdobje 2015-2020. Dokument je predstavila direktorica Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije Jasna Klepec, uvodoma pa je spregovoril ljubenski župan Franjo Naraločnik. Kot je dejal Naraločnik, gre za strateški dokument, ki bo dolgoročno začrtal dejavnosti v lokalni skupnosti. V sedanji, še vedno delovni verziji strategije, so že upoštevani predlogi članov odborov. Udeležba na dogodku je bila skromna, kljub temu pa je bilo podanih še nekaj koristnih predlogov. Čistopis gradiva bodo v kratkem objavili na občinski spletni strani. Tako bo vsem občanom omogočen vpogled v dokument. »Veseli bomo vsakega konstruktivnega predloga ali pripombe, saj mora biti strategija pisana za vse občane. Svoja razmišljanja lahko občani pošljejo po pošti ali pa se osebno oglasijo na občini,« je še dodal župan Naraločnik. Marija Lebar polovico takšnih nesreč zakrivijo vozniki do 25 let. Zaspani vozniki so nevarni predvsem v poletnem času, ko so vožnje v povprečju daljše. Kot kažejo podatki AMZS, se veliko dopustni-kov na pot odpravi v zgodnjih jutranjih urah, ki so za utrujenost voznika pravzaprav najbolj ri-zične. Človeško telo je namreč najbolj zaspano prav dve ali tri ure pred našim vsakdanjim jutranjim vstajanjem. Rezultati ankete tudi kažejo, da poskuša kar 35 odstotkov voznikov, med njimi več moških kot žensk, med daljšimi vožnjami število počitkov kar najbolj omejiti. Vozniki si pri tem pomagajo s kavo in energijskimi pijačami, vendar le-te zaspanost omilijo samo kratkoročno. Edini učinkovit ukrep proti zaspanosti je spanje. NE POZABITE NA DOMAČE LJUBLJENČKE V AVTOMOBILU Vse bolj pogosti sopotniki v avtomobilih so hišni ljubljenčki, za katere daljše potovanje predstavlja še večji stres kot za ljudi. Poskrbe- ti je potrebno tako za njihovo udobje kot tudi za varnost. Po priporočilih AMZS je za prevoz mačk in manjših psov najprimernejša kletka, nameščena v prostoru za noge med prednjim sedežem in zadnjo klopjo. Za večje pse je najučinkovitejša kombinacija velike zaščitne kletke v prtljažniku in zaščitne pregradne mreže, ki ločuje prtljažnik ter potniški prostor. Veliko nevarnost v poletni vročini predstavlja pregrevanje živali v zaprtih avtomobilih. Ko potniki zapustijo avtomobil, svojega ljubljenčka pogosto nepremišljeno pustijo zaprtega v njem. Avtomobil, izpostavljen soncu, se zelo hitro segreje do temperature, ki je nevarna za življenje živali. In kaj storiti, če opazite psa v pregretem avtomobilu? Navodilo policije se glasi, naj očividec v takšnem primeru takoj obvesti veterinarsko inšpekcijo ali policijo, saj sta obe pristojni za ustrezno ukrepanje. Tatiana Golob VELENJE Bomo v SAŠA regiji ostali brez izpitnega centra? Na podlagi Pravilnika o izpitnih centrih za opravljanje vozniških izpitov v Republiki Slovenije, ki stopi v veljavo 1. septembra, namerava Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa (JARSVP) ukiniti nekatere izpitne centre (IC). Med predvidoma ukinjenimi IC je tudi velenjski, zato bodo morali kandidati iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline v prihodnje opravljati izpite v Celju ali Slovenj Gradcu. Takšna »racionalizacija« bo pomenila, da bodo spremljevalci in kandidati za opravljanje izpita enkrat ali večkrat opravili bistveno daljše vožnje. Običajna praksa je, da bodoči vozniki vsaj v grobem spoznajo območje opravljanja izpita, kar pomeni še nekaj dodatno prevoženih ki- lometrov. S tem bo spet na slabšem državljan, kandidat za vozniški izpit. Iz navedenih in še nekaterih dodatnih razlogov je župan Mestne občine Velenje (MOV) Bojan Kontič konec julija na JARSVP naslovil pismo, v katerem odločno nasprotuje ukinjanju IC v Velenju. Dejstvo je, da ima Velenje odlične pogoje za izvajanje vozniških izpitov, da ima veliko večje število kandidatov letno kot nekateri drugi IC (npr. Slovenj Gradec) in da je MOV že v lanskem letu zagotovila, da bo izvedla dodatne organizacijske in materialne ukrepe, s katerimi bo omogočeno nadaljnje delovanje IC Velenje brez povečanja stroškov JARSVP. Jože Miklavc V Velenju so zagotovljeni optimalni pogoji za opravljanje vozniških izpitov, kljub temu pa je tamkajšnji izpitni center tik pred ukinitvijo. (Foto: Jože Miklavc) 5 Savinjske novice št. 32, 8. avgust 2014 I Iz občin OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Direktorja Komunale niso izbrali, zahtevali pa pregled poslovanja z odvetnikom Pretekli četrtek je v Gornjem Gradu potekala seja občinskega sveta, ki naj bi bila zadnja v tem mandatu, a temu ne bo tako. Razlog za to je odločanje o direktorju gornjegrajske Komunale, katerega ni bilo. Točko, ki je bila poleg obravnave zahteve po menjavi odvetniške pisarne najpomembnejša, je župan Stanko Ogradi umaknil z dnevnega reda, o direktorju pa bodo odločali na naslednji seji. UMAKNJENA TOČKA Župan Ogradi je uvodoma predlagal umik omenjene točke z dnevnega reda, svetniki pa so predlog potrdili. Zakaj se je župan odločil za to potezo: »Zaradi vseh zdrah okrog izbora direktorja in obtoževanj odvetniške družbe Turk sem se odločil, da v predlaganem dnevnem redu umaknem točko o imenovanju direktorja JP Komunala Gornji Grad ter z obravnavo zahteve o zamenjavi odvetniške pisarne Turk dokažem, da z objavljenim razpisom ni nič narobe ter da je v skladu z zakonodajo in statutom.« ODVETNIKOVO MNENJE Razprava o zahtevi za zamenjavo odvetniške pisarne Turk je bila zelo pestra. Prekinitev sodelovanja je zahtevala komisija za mandatna vprašanja, saj so se tekom postopka razpisa za direktorja gornjegrajske Komunale porajali dvomi o strokovnosti omenjene odvetniške pisarne. Odvetnik Andrej Turk je povzel vlogo odvetniške pisarne, in sicer so pregledali razpis in potrdili njegovo zakonsko ustreznost, kasneje pa so zaradi opozorila kandidatke, ki je bila zavrnjena, pridobili mnenja raznih služb. Turk je dodal, da dvomov o strokovnosti njiho- Andrej Turk: »Odvetnik Turk in odvetniška družba Turk se ne bodo uklanjali nobenemu.« (Foto: Štefka Sem) LJUBNO OB SAVINJI nagrajencev in občanov Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku je na Ljubnem ob Savinji že tradicionalna priložnost, da se nagrajenci poveselijo v družbi občanov. Občina Ljubno vsako leto po svečanosti v kulturnem domu pripravi druženje, za glasbo poskrbijo godci, za jedačo pa članice društva Komen. Tudi letošnje druženje na prireditvenem prostoru v Vrbju je bilo prijetno. Polna miza domačih dobrot, za katere so se potrudile »komenčan-ke«, je privabila številne občane, prav tako pa tudi glasbeni program, za katerega je poskrbela zasedba Štimung show band z domačinoma Rokom Prušnikom in Silvom Brglesom. Glasbeniki so poskrbeli, da je bilo plesišče polno, vzdušje pa dolgo v noč razposajeno. Štefka Sem Polna miza domačih dobrot, za katero so se potrudile članice društva Komen, je privabila številne občane. (Foto: Štefka Sem) vega dela ne bo dovolil in da verjame, da je do nezaupanja prišlo zaradi nestrinjanja z enim od članov komisije. »Dobro je, da občina sodeluje z družbo, ki ni od tod in ne pozna nikogar,« je zavrnil očitke o pristranskosti in nadaljeval: »Odvetnik Turk in odvetniška družba Turk se ne bodo uklanjali nobenemu.« Omenil je tudi, da so z njegove strani pridobljena mnenja raznih inštitucij potrdila, da je bil razpis izpeljan pravilno. PREGLED POSLOVANJA Svetnik Franc Galin je povedal, da je njegova pravica in dolžnost, da odstopi s funkcije člana komisije, če se zaveda, da zadeve ne tečejo v pravo smer. Hkrati je podal zahtevo, da občinski svet zadolži nadzorni svet občine, da pregleda vse transakcije med odvetniško pisarno Turk in občino v zadnjem mandatu. Predlog je župan Ogradi dal na glasovanje in je bil soglasno sprejet. Tomaž Čretnik je ob tem dodal, da bi nezaupanje odvetniku moral biti alarm za župana. MNENJE ŽUPANA Po seji je župan Stanko Ogradi izjavil: »Odvetniška pisarna glede na navedeno zatrjuje, da je predmetni razpis zakonit in je to potrdilo tudi Ministrstvo za notranje zadeve, kot pristojno ministrstvo. V zvezi z razpisom ugotavljam, da je komisija v postopku ugotovila popolne vloge, vendar so tekom dosedanjih dogodkov posamezni člani komisije postopali nepravilno, če že ne nezakonito. Glede na njihova ravnanja se mi poraja sum nezakonitosti ravnanja z namenom favorizirati kandidate, ki so podali nepopolno vlogo, med drugim so tudi njihova ravnanja usmerjena v rušenje razpisa, da lahko le-ti ponovno kandidirajo na razpisu. Zato razmišljam o prijavi Komisiji za preprečevanje korupcije in podaji kazenske ovadbe zaradi suma kaznivega dejanja zaradi zlorabe uradnega položaja oziroma uradnih pravic. Sam osebno sem pri pripravi razpisa komisiji preko občinske uslužbenke, ki pokriva omenjeno področje, predlagal, da komisija pooblasti odvetnika za vodenje postopka v zvezi z razpisom, vendar je komisija ponudbo kategorično zavrnila, skozi postopek pa je zahtevala posamična pravna mnenja. Sam osebno in odvetnik sva vseskozi bila na trdnem stališču, da je objavljen razpis v skladu z zakonodajo in statutom podjetja.« Svoje mnenje je podal tudi predsednik komisije Franc Rup. Dejal je, da je bilo komisiji pomembno postopek pripeljati do konca. Komisija je soglasno za kandidata za direktorja potrdila Zdenka Purnata, dokončna odločitev pa je v rokah občinskega sveta. Štefka Sem 6 Savinjske novice št. 32, 8. avgust 2014 Iz občin, Organizacije KONJSKI VRH Do Cahovnika dober kilometer novega asfalta V občini Luče so na področju investicij v cestno infrastrukturo dejavni tudi v letošnjem, ponekod drugod zelo »suhem« gradbenem letu. Ceste gradijo še po načrtih iz lanskega leta, nekaj novih pa bodo zgradili do pozne jeseni. Tako so pred dnevi delavci gradbenega podjetja Asfalt-ing iz Ljubljane na nadmorski višini slabih tisoč metrov asfaltirali 1.100 metrov ceste od Goloba (domačije Praznik in Brunet) do Cahovnika (domačije Ivana in Maksa Moličnika) v Konjskem Vrhu. Vrednost del, skupaj z ustrojem, je 70 tisoč evrov, sredstva pa je v celoti zagotovila Občina Luče. Lastnik zemljišča Ivan Moličnik je del, po katerem poteka cesta, odstopil občini in plačal stroške geodetskih meritev ter prenosa, kar je zneslo nekaj sto evrov. To je bil v tem predelu še zadnji daljši odsek neasfaltirane ceste, ki povezuje Struge čez domačiji Kosmač in Na Jamah do povezovalne ceste proti Loki oziroma nazaj do Konjskega Vrha in Strug. 10 LET ZAVODA SAVINJA Po tem, ko bodo sredi poletja posodobili še nekaj odsekov cest v občini, bodo septembra asfaltirali še cesto v Podveži do kmetije Planin-šek v skupni dolžini okrog 4.200 metrov. Tako bo skupna vrednost letos posodobljenih cest na območju občine Luče kar pol milijona evrov, vse investicije pa bodo financirane iz občinskega proračuna. Jože Miklavc Pot ni bila vedno lahka, a vztrajnosti jim ne manjka Asfaltno prevleko ima zdaj tudi cesta od Goloba do Cahovnika v Konjskem Vrhu. (Foto: Jože Miklavc) OBČINSKI SVET NAZARJE Zavod Savinja je ob 10. obletnici poslovanja na Ljubnem ob Savinji pripravil praznovanje, na katerega so povabili posameznike, zaslužne za nastanek in delovanje zavoda, ter občane. Udeležence slovesnosti sta pozdravili direktorica zavoda Cvetka Mavrič in podžupanja Občine Ljubno Anka Rakun. Cvetka Mavrič, ki Savinjo vodi od leta 2007, je predstavila svoj pogled na delo zavoda in izluščila vidnejše rezultate. Zavod je bil ustanovljen kot podeželsko razvojno jedro za podporo podjetništvu. A sofinanciranje tega programa je kmalu zamrlo in treba se je bilo znajti po svo- Izbrani spominki in darila občine Na zadnji seji nazarskega občinskega sveta je županja Majda Podkrižnik svetnike seznanila z rezultati javnega razpisa, na katerem je občina zbirala predloge za vključitev lokalnih spominkov za poslovna, promocijska in protokolarna darila. Spominke, ki jih je izbrala v ta namen imenovana komisija, so si svetniki lahko tudi ogledali. Občina Nazarje je v sklopu projekta Trajno-stna oskrba prebivalcev občine Nazarje, ki se izvaja s sredstvi Leader in poteka s sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Celje in LAS Zgornje Savinjske doline, objavila razpis za lokalne spominke. Na javni razpis se je odzvalo pet ponudnikov z 29 izdelki, ki so vsi izpolnjevali razpisna merila. Komisija v sestavi Mojca Krivec kot koordi-natorka projekta, Barbara Šoster Rutar, Vladka Planovšek, Štefka Goltnik in Majda Podkrižnik je pregledala prispele predloge in izbrala izdelke v treh kategorijah. Za spominke so bili izbrani lesen obesek za ključe z motivom Bohačevega toplarja, sveča z motivom gradu Vrbovec in lesen obesek z Jakije-vim motivom. V kategorijo poslovnih daril so uvrstili glinasto skledo, mali komplet medu in mede- Zupanja Majda Podkrižnik je svetnikom predstavila izbrane izdelke za občinske spominke in darila. (Foto: Marija Lebar) je. Poprijeli so za različna dela in obstali, šele z upravljanjem LAS - Društva za razvoj podeželja Zgornje Savinjske in Šaleške doline pa se je za zavod pričelo stabilnejše obdobje. Fašunova hiša, v kateri zavod domuje, je bila v minulih letih prizorišče številnih dogodkov, izobraževanj in srečanj. V njej so nastale tudi ideje za izvedbo treh Flosarskih balov, katere je izpe- ne pijače ter manjši duo čajnih mešanic. Med promocijska oziroma protokolarna darila pa so uvrstili lončeno posodo - klobuk v leseni škatli, pruč-ko in blok - zvezek z lesenimi platnicami. Marija Lebar Ob 10. obletnici delovanja sta spomine na prehojeno pot obujali direktorica zavoda Savinja Cvetka Mavrič (levo) in podžupanja Občine Ljubno Anka Rakun. (Foto: Štefka Sem) ljal Zavod Savinja, največ obiskovalcev pa so v hišo prav gotovo pripeljale vezilje ob razstavah vezenin. V njihovi kuhinji so stalni gostje šolarji, gospodinje in upokojenci, v preurejenih prostorih v nadstropju pa potekajo razni dogodki, razstave in srečanja. Podžupanja Anka Rakun je z obiskovalci delila spomine na nakup Fašunove hiše in na številne dogodke, ki so se zgodili v njej. Pozdravne besede in čestitke ob obletnici je spregovoril tudi župan Franjo Naraločnik. Hišo je za to priložnost s filcanimi slikami obogatila Špela Orešnik, dogodek pa so z ubranim petjem obogatile članice družinskega kvarteta Štiglic. Štefka Sem 7 Savinjske novice št. 32, 8. avgust 2014 I Intervju INTERVJU Z ZUPANOM OBČINE LJUBNO FRANJEM NARALOCNIKOM »Majhne občine, kot je naša, so se dokazale kot gonilo napredka« «i Franjo Naraločnik (Foto: Marija Lebar) Franjo Naraločnik, župan občine Ljubno, končuje svoj prvi županski mandat. Prej je bil direktor ljubenske občinske uprave. V razgovoru je povedal, kako so mu te izkušnje pomagale pri opravljanju županskih dolžnosti. Potrdil je, da namerava na jesenskih lokalnih volitvah ponovno kandidirati, čeprav se položaj slovenskih občin zlasti iz finančnega vidika nenehno slabša, da težko izpolnjujejo svoje osnovne naloge. A v sodelovanju z domačim gospodarstvom, društvi in prebivalci, meni Naraločnik, se da marsikaj narediti. So v fazi sprejemanja dolgoročne razvojne strategije, ki bo začrtala nadaljnjo pot. Volje za dobro delo v skupno korist ne manjka - ne njemu ne občanom. - Končuje se vaš prvi županski mandat. Pa že na začetku pogovora vprašanje, ali boste ponovno kandidirali? Mislim, da imamo v občini stvari zastavljene v pravi smeri, kar nekaj je še nedokončanih projektov, imamo zanimive načrte, ki jih želimo skupaj dokončati, zato sem se odločil ponovno kandidirati za župana občine Ljubno. Menim tudi, da smo priča prelomnemu času, ko se več- krat govori o nadaljnji usodi sedanjih lokalnih skupnosti. Zato je po mojem prav, da županska mesta zasedajo ljudje z izkušnjami, ki bodo znali argumentirano zagovarjati smiselnost lokalne organiziranosti in preprečevati preveliko centralizacijo, ko bi podeželska območja ostala na obrobju tudi v vsebinskem smislu, ne samo v geografskem. - To je vaš prvi županski mandat, a ste si številne izkušnje nabrali v dolgih letih kot direktor občinske uprave, kar vam pri sedanjem delu najbrž pride prav ... Gotovo je poznavanje delovanja lokalne skupnosti, ki sem jo spoznal pri delu v občinski upravi, velika prednost. Potreboval bi jo vsak župan. Poznaš operativno realizacijo oziroma delovanje uprave, kako uresničevati številne naloge in zadane projekte. Poznaš delovanje javnih zavodov in regijskih inštitucij. Poznaš morebitne rezerve in možnosti delovanja občinske in javne uprave, veš, kje iskati informacije - tudi na državni ravni. Vendar pa se kot župan večkrat srečuješ tudi z vidiki, ki jih prej nisi poznal. In sprejemati moraš odločitve, za katere si odgovoren občanom. - Za uresničevanje zadanih ciljev je potrebno sodelovanje številnih deležnikov. Kako je s tem v vaši občini? Pri nas je sodelovanje z občinsko upravo in občinskim svetom na visoki ravni. Prav tako lahko vedno računamo na pomoč in podporo številnih društev, kar je še posebej vidno ob organizaciji različnih prireditev, pri čemer še posebej izstopata dva sklopa, to je Flosarski bal in tekme za svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske. Zlasti slednja prireditev je prepoznavnost Ljubnega ponesla širom po svetu. - Občina se je na spremembe v organizaciji prireditev, ko je Ljubno uspelo dobiti tekme svetovnega pokala, odzvala z nekaterimi kadrovskimi spremembami. Tudi Flosarski bal in celotna promocija občine sta narekovala drugačno organiziranost. Ker smo te prireditve uspeli kakovostno dvigniti na višji nivo, je bil s strani občine potreben drugačen pristop. Za namene organizacije in promocije smo najprej za določen čas zaposlili novega sodelavca, kar se že odraža na terenu, drugi sodelavci občinske uprave se tako lahko posvečajo ostalim nalogam. Ker je ena od sodelavk odšla v pokoj, omenje- ni sodelavec sedaj delno pokriva tudi področje financ. - Ko ste že omenili področje financ, kako zagotavljate likvidnost? Zaenkrat nam uspeva brez večjih zadolževanj. Težava je v tem, da občina od države še ni dobila sredstev, ki ji gredo po 21. in 23. členu zakona o financiranju občin. Niti še nimamo odgovora, kdaj in v kakšnem deležu jih bomo prejeli. Tudi za izvedbo projektov, ki se sofinancirajo iz evropskih sredstev, moramo najprej sami založiti denar, ki ga dobimo vrnjenega šele po zaključku del. - Vaša občina je evropski denar znala kar dobro porabiti. Številni projekti so bili izvedeni s pomočjo sredstev države ali evropskih skladov. Ja, pa ni šlo vedno gladko. Pred dvema letoma smo na razpis prijavili projekt prenove trškega jedra, vendar smo od agencije za kmetijske trge dobili negativen odgovor. Pritožili smo se na f A »Gotovo je poznavanje delovanja lokalne skupnosti, ki sem jo spoznal pri delu v občinski upravi, velika prednost. Potreboval bi jo vsak župan.« višjo stopnjo in s pritožbo uspeli ter pričeli z deli. Tako smo nedavno predali namenu dodobra prenovljeno zgornje območje trga od zdravstvenega doma in pekarne proti Janezovemu polju. Poleg ceste, razsvetljave in pločnikov smo uredili še del vodovoda in javne komunalne vode. - To pa ni edina tovrstna pridobitev v vašem mandatu ... Priprave na nekatere investicije so se začele že v prejšnjem mandatu. Tako smo potem z evropskim sofinanciranjem uredili drugo fazo obnove trškega jedra, prenovili kulturni dom in skupaj z Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo tudi zadružni objekt. Za tem smo se lotili energetske sanacije osnovne šole in delne prenove vrtca, pa kanalizacije v Podteru in še več pomembnih projektov, ki zagotavljajo osnovno komunalno opremo. V drugi polovici tega štiriletnega mandata smo pričeli z intenzivnim investicijskim ciklom. Letos končujemo tri izjemne projekte, to so izvedba kanalizacije v Juvanju in Radmirju, prenova trškega jedra in rekonstrukcija Pažetovega mostu. 8 Savinjske novice št. 32, 8. avgust 2014 Intervju - Vam zagotavljanje virov za plačilo tolikšnih investicij predstavlja težave? O kakšnih vrednostih sploh govorimo? Naš proračun, ki je težak okoli štiri milijone sto tisoč evrov, je zelo razvojno naravnan. Precejšen poudarek - približno polovico proračuna - je namenjen naložbam. Projekti, ki jih končujemo letos, so vredni okoli dva milijona, od česar je približno polovica evropskih sredstev. Tolikšnega denarja pri vseh drugih obveznostih in pri nezanesljivih prihodkih s strani države ni lahko zagotavljati. To dosegamo z izjemno gospodarnim in transparentnim ravnanjem z javnim denarjem. Potrebna pa je tudi strokovna priprava dokumentacije. »Razvojna perspektiva 2014-2020 prinaša slabe obete in krčenje sredstev za občine, zlasti tiste na podeželju, in prerazporejanje v centre.« v_,J Pri pripravi proračunov se je treba odločiti za prioritete in občanom povedati, da kljub željam preko okvirov finančnih zmožnosti pač ne gre. Pri oblikovanju proračunov so zelo aktivni tudi občinski svetniki in želijo za svoja naselja »iztržiti« čim več. Vendar ko predstaviš program, se da pogovarjati in skupaj odločiti, kaj je nujno in kaj morda lahko še malo počaka. Poskušamo zagotavljati enakomeren razvoj na območju celotne občine, zato smo uredili številne odseke prej makadamskih cest do oddaljenejših naselij ter kmetij in jih asfaltirali, uredili in prenovili smo kar nekaj manjših mostov. Pri tem so občani pokazali veliko razumevanja in marsikje s prostovoljnim delom in finančnimi sredstvi tudi sami pripomogli k uresničitvi zadanih ciljev. - Pravite, da z denarjem gospodarite razumno in pregledno. Pred časom ste imeli na občini protikorupcijsko komisijo. Kakšne so bile ugotovitve? Res je, pred časom je na podlagi anonimne prijave naše delovanje vzela pod drobnogled protikorupcijska komisija. Po temeljitem pregledu je ovrgla sum na morebitna koruptivna ravnanja in potrdila pravilnost našega dela in poslovanja z izvajalci naročil. Trenutno poteka pregled dela občine tudi s strani računskega sodišča. Nimamo še končnih izsledkov, na delovnem sestanku ob usklajevanju končnega poročila pa nam je bilo povedano, da so bila ugotovljena le izjemno majhna odstopanja od zakonskih podlag. Sam se predpisov po najboljših močeh poskušam dosledno držati in podobno zahtevam tudi od zaposlenih v občinski upravi. - Delo občine ves čas spremlja tudi nadzorni odbor. Glede na poročilo, ki je bilo nedavno predloženo občinskemu svetu, tudi ta nima kakšnih posebnih pripomb na delo občinske uprave? Sodelovanje z nadzornim odborom je dobro. Deluje zelo konstruktivno in strogo bdi nad zakonitostjo porabe javnega denarja. Tudi pri njihovih pregledih bistvenih odstopanj ni ugotovljenih. - Za izvedbo številnih razvojnih projektov in ostalih nalog občine je potrebno dobro sodelovanje župana z občinskim svetom, ki o tem odloča. Kako vam gre na tem področju? Že kot direktor občinske uprave sem zastopal načelo, da je potrebno pred sejami občinskega sveta predloge in gradiva dobro predelati in uskladiti na delovnih telesih občinskega sveta. Moram poudariti, da imamo v odborih in komisijah dobre ekipe, ki s svojim strokovnim znanjem pokrivajo številna področja. Zavedajo se svojih odgovornosti in jih jemljejo resno. Občinska uprava pa poskrbi za strokovno pripravo predlogov. Na občinski svet pridemo tako z že izdelanimi predlogi in vnaprej predlaganimi rešitvami. - Ali to pomeni, da svetniki le še potrjujejo predloge? Ni nasprotovanj? Moram povedati, da se ob različnih priložnostih razvije tudi širša razprava, vsi svetniki se vedno ne strinjajo s podanimi predlogi. Predočijo svoja videnja in morebitne pomisleke, ki jih skrbno preučimo. Kdaj doživimo tudi kakšno kritiko, ( - \ »Res je, pred časom je na podlagi anonimne prijave naše delovanje vzela pod drobnogled protikorupcij-ska komisija. Po temeljitem pregledu je ovrgla sum na morebitna korup-tivna ravnanja in potrdila pravilnost našega dela in poslovanja z izvajalci naročil.« v_J vendar je razprava vedno na visoki ravni in nenazadnje je konstruktivna kritika zmeraj dobrodošla, saj lahko pripomore k dobrim rešitvam. Naj dodam še to, da večino sklepov na občinskem svetu sprejemamo s konsenzom in soglasno. - Občina Ljubno se ponaša s številnimi dobrimi podjetji. Kakšni so odnosi med občino in tukajšnjim gospodarstvom? Glede na splošne težave slovenskega gospodarstva smo v naši občini zadovoljni, da smo s pravočasno izvedbo komunalno urejene industrijsko obrtne cone zagotovili območje in primeren prostor za uspešne gospodarske subjekte in njihove dejavnosti. Nedavno sem predstavnike večjih podjetij povabil na sestanek, da se pogovorimo, kje bi lahko občina - seveda v okviru svojih pristojnosti - še pripomogla k boljšemu okolju za razvoj gospodarstva. Moram poudariti, da nas v občini zelo moti dejstvo, da je država zaustavila postopke spremembe namembnosti dvanajstim manjšim kmetijskim zemljiščem v stavbna. Na teh območjih bi želeli podjetniki širiti svojo dosedanjo dejavnost in bi lahko ustvarili od 30 do 40 novih kakovostnih delovnih mest. - Kot ste povedali, ste veliko denarja uspeli dobiti iz evropskih skladov. Kako bo s tem v bodoče? Je naslednja finančna perspektiva obetavna? Kot predstavnik občin SAŠA regije v regijskem razvojnem svetu imate vpogled v programe. Razvojna perspektiva 2014-2020 prinaša slabe obete in krčenje sredstev za občine, zlasti tiste na podeželju, in prerazporejanje v centre. Ljudje na podeželju bomo morali stopiti skupaj in znati zagovarjati svoje interese, zato bo povezovanje in dobro zastopanje nujno. - Življenje v občini krojijo tudi naravne nesreče. Zlasti je bila katastrofalna povodenj novembra 2012. Ste uspeli odpraviti vse posledice? V zadnjem času smo predali namenu nov Pa-žetov most, ki ga je uničila poplava, prav tako manjši Podbregarjev most, ponekod smo uspeli urediti brežine. Vse posledice še niso odpravljene, pomembno bi bilo misliti na vnaprejšnjo zaščito proti poplavam in več državnega denarja nameniti poplavni varnosti, kar je tudi sicer naloga države. Pred časom smo se zgornjesavinj-ski župani s predlogi za zaščito doline pred poplavami obrnili na pristojna ministrstva, a odziv ni bil ustrezen. - Kaj so po vašem prioritete občine v prihodnjem mandatnem obdobju? Vsekakor ureditev protipoplavne varnosti. Žal je pri ukrepanju občina omejena, protipoplavni ukrepi morajo biti zaradi strokovne priprave in visokih stroškov gradnje naloga države. Ali pa je treba razmišljati v smeri, da se prepusti občinam upravljanje z vodotoki, seveda pa tudi sredstva, kar bi nedvomno pospešilo izgradnjo. Na našem območju je pereče stanje v Okoni-ni. Nedavno smo na potoku nad Okonino zgradili zadrževalnik. V teku je izbor izvajalca za ureditev Okoninskega potoka. V zaključni fazi je izdelava projektne dokumentacije varovanja leve brežine Savinje na območju Budnove žage do Pekovskega jeza. Pomembna se mi zdi tudi izgradnja kolesarskih stez tako z vidika prometne varnosti kot z vidika turistične ponudbe. Osnovni koridorji tras so začrtani in pristopamo k umestitvi kolesarskih stez na parcele. - Vaša misel za konec tokratnega razgovora? V sodelovanju je naša moč. Samo tako lahko uspemo, posebno v prihajajočem času, ki ni naklonjen podeželju in majhnim občinam, ki so se dokazale kot gonilo napredka in razvoja podeželja. Hkrati je potreben strokoven in odgovoren pristop pristojnih služb k nalogam in dogovorjenim ciljem, ki bodo ljudem v naših krajih približali standard, ki je večjim centrom samoumeven. Pogovarjala se je Marija Lebar Savinjske novice št. 32, 8. avgust 2014 9 Politika, Organizacije SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Zaključek poslanske kariere Jakoba Presečnika Dolgoletni državnozborski poslanec Slovenske ljudske stranke (SLS) Jakob Presečnik je ob zaključku poslanske kariere in odhodu v pokoj pripravil srečanje članov zgornjesavinjskih odborov stranke. To je bila hkrati priložnost za pogovor o pripravah na bližajoče se lokalne volitve in pogled naprej. Jakob Presečnik se je na začetku zahvalil vsem, s katerimi je korektno sodeloval ves čas njegove poslanske kariere. Zgledno je bilo sodelovanje z vsemi občinami in župani Zgornje Savinjske doline. Članice zgornjesavinjskega odbora Slovenske ženske zveze so bile po Preseč-nikovih besedah dostikrat spodbuda za različne dejavnosti v stranki, zlasti na humanitarnem področju, kar je dajalo zagon tudi ostalim članom. »Vesel sem in ponosen, da sem lahko sodeloval pri odločitvah v parlamentu in tako morda dodal kakšen kamenček k mozaiku za boljše razmere v Sloveniji in še posebej v Zgornji Savinjski dolini. Državnozborske volitve so za nami, rezultati so, kakršni so, a treba je delati naprej. Slovenska ljudska stranka mora nadaljeva- Jakob Presečnik je kot zgledno ocenil sodelovanje z vsemi občinami in župani Zgornje Savinjske doline. (Foto: Marija Lebar) ti svoje poslanstvo v dobro vseh prebivalcev naše države. Kar zadeva mene osebno, pa odhajam v začetku avgusta v pokoj.« Presečnik je še dodal, da bo imela stranka 6. decembra izredni kongres, na katerem se bo članstvo odločalo o nadaljnji poti. Dogovorili se bodo tudi o predsedniku stranke, saj je znano, da sedanji predsednik Franc Bogovič, ki je bil izvoljen za evropskega poslanca, ne bo kandidiral. Spregovoril je še član izvršilnega odbora in regijski koordinator stranke Andrej Presečnik. Bratu Jakobu se je zahvalil, ker je »v 23-letnem političnem delovanju naredil ogromno delo. Štirikrat je bil izvoljen za poslanca, vmes pa je bil tudi minister.« Srečanja so se udeležili tudi nekateri zgornje-savinjski župani, ki so se Jakobu Presečniku zahvalili za sodelovanje in pomoč s priložnostnimi knjižnimi darili. Za kulturni del dogodka so s slovenskimi pesmimi poskrbele Ljudske pevke Lipa iz Šmartnega ob Dreti. Marija Lebar DESUS Na lokalnih volitvah v vseh občinah s polnimi kandidatnimi listami (- \ KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Pawel Huelle: MercedesBenz Zabavna in hkrati ganljiva pripoved bralca popelje na Poljsko v začetku devetdesetih, kjer se junak Pawel tako kot njegovi so-narodnjaki sooča s padcem komunističnega režima. Ko sede v majhnega fiata in se z inštruktorico vožnje poda na ulice Gdan-ska, začne plesti gostobesedne pripovedi o ljubezenskih dogodivščinah in tveganih odpravah njegovih prednikov ... V torek, 29. julija, se je v Mozirju sestal izvršilni odbor območne organizacije stranke DeSUS. Na sestanku so najprej analizirali pretekle državnozborske volitve, na katerih je za DeSUS v Zgornji Savinjski dolini kandidirala Darja Dobovičnik. Analiza je pokazala, da je bil odziv volivcev, ki so glasovali, za stranko izredno ugoden, zato je izvršilni odbor izrazil zadovoljstvo nad doseženim volilnim rezultatom. Naslednja točka dnevnega reda je bila namenjena izvedbi lokalnih volitev. Želja DeSUS-a je, da bi v vseh zgornjesavinjskih občinah nastopili s polnimi kandidatnimi listami. Več razprave v zvezi s tem je bilo o kandidatni listi, s katero želijo nastopiti v občini Mozirje, ki ima edina proporcionalni volilni sistem. Tudi v Mozirju želijo nastopiti s polno listo, nimajo pa kandidata, ki bi se potegoval za župansko funkcijo. SP 10 Savinjske novice št. 32, 8. avgust 2014 I Iz občin SLOVESNOST OB PRAZNIKU OBČINE SOLČAVA »Medsebojno povezani smo močni« V petek, 1. avgusta, je Občina Solčava obeležila svoj praznik. Tokrat je bilo dogajanje še posebej slovesno, saj so poleg občinskih in županovih priznanj podelili tudi naziv častnega občana, ki ga je prejel dr. Rado Genorio. URESNIČENI MNOGI NAČRTI V slovesnem nagovoru je župan Alojz Lipnik poudaril, da je smer razvoja prava: »Potrditev tega so odzivi od drugod: Solčavsko - Evropska destinacija odličnosti za razvoj v varovanih območjih, uvrstitev naše občine v letu 2012 med šest najbolj razvijajočih se občin v Sloveniji -plaketa Zlati kamen, uvrstitev centra Rinka med prioriteta. Čaka nas obdobje, polno izzivov. Ne prepustimo se vsesplošnemu malodušju današnjih časov. Z zagnanostjo bomo gradili kvaliteto bivanja nas in naših otrok. Medsebojno povezani smo močni,« je optimistično zaključil Lipnik. PRIZNANJA VSAKA ŠTIRI LETA Za občino s tako malo prebivalci, kot jih je v solčavski, vsakoletna delitev priznanj ne bi bila smiselna, zato se posameznikom, ki so za delo in življenje v občini še posebej zaslužni, zahvalijo vsaka štiri leta. Podeljena so bila štiri županova priznanja, šest občinskih priznanj in naziv častnega občana. Občinski nagrajenci z županom Alojzem Lipnikom, drugi z leve novi častni občan Solčave dr. Rado Genorio. (Foto: Marija Lebar) tri zmagovalce izbrane izmed 400 objekti v javni rabi na območju celotnega evropskega alpskega prostora ... Možnosti sofinanciranja iz evropskih skladov smo dodobra izkoristili. Od leta 2006 do danes se je premoženje občine dvignilo z dobrih 900 tisoč evrov na skoraj 4,5 milijona. V tem času smo zadolženost občine zmanjšali za dober milijon, odplačati bo potrebno še slabih 600 tisoč evrov.« »ČAKA NAS OBDOBJE, POLNO IZZIVOV« Vse manj se bo mogoče zanašati na pomoč od drugod, ocenjuje solčavski župan, zato bo potrebno še bolj zavihati rokave in v povezanosti doseči razmere, ki bodo spodbudne za sedanjo in prihodnje generacije. Priložnosti je kar nekaj, zlasti razvoj sonaravnega turizma. A zgolj na eno panogo se ne kaže zanašati, zato je potrebno razvijati malo gospodarstvo - zlasti na področju predelave lesa in živilskih proizvodov. Socialne teme prihajajo vse bolj v ospredje. »Skrb za sočloveka, za mlade, starejše, je naša Slednjega je prejel dr. Rado Genorio za pomoč pri pripravi in izvajanju razvojnih projektov občine, za povezovalno vlogo med občino in različnimi inštitucijami v Sloveniji in Evropski uniji ter za doprinos k prepoznavnosti Solčavskega kot destinacije odličnosti širom po svetu. Dr. Genorio je velik prijatelj Solčave. Njegovo delovanje na Solčavskem sega že v obdobje odpiranja Pavličevega sedla in vzpostavljanja cestne povezave proti sosednji Avstriji. Vedno je pripravljen pomagati, posebne zasluge pa ima za uspešno izvedbo projekta Stara, nova Rinka. Rdeča nit kulturnega programa je bila 120-le-tnica izgradnje ceste, ki je Solčavsko povezala z ostalimi kraji Zgornje Savinjske doline. Zgodbo o tem so predstavili člani Kulturnega društva Franc Herle, zapela sta domači ženski in mešani pevski zbor. Za konec je sledilo še presenečenje - v goste so prišli Fantje s Praprotna, ki tudi po smrti Lojzeta Slaka razveseljujejo z lepo pesmijo. Marija Lebar PRIZNANJA OBČINE Valentin Orasche za pomoč občanom pri organizaciji udeležbe naših občank in občanov (društev in posameznikov) na sejmih in prireditvah na avstrijskem Koroškem ter za koordinacijo pri pridobivanju pomoči iz avstrijske Koroške v času naravne nesreče - žledoloma. Bogomir Bogo Gorjan za podporo in pomoč Solčavanom pri izvajanju pomembnih projektov, za odigrano pomembno povezovalno vlogo med nekdanjo krajevno skupnostjo Solčava in različnimi ključnimi inštituci-jami v državi. Anton Cigala za dolgoletno in zanesljivo pomoč pri upravljanju in vzdrževanju župnijske cerkve ter za pomoč pri izvedbi turističnih in drugih ogledov cerkve - dragocenega kulturnega sakralnega spomenika. Eltras d.o.o. za uspešno delovanje že preko 30 let in nenehno usmerjenost v razvoj, s čimer zagotavlja številna delovna mesta v kraju. Davorin Lenko za izjemen uspeh na literarnem področju, ki ga je dosegel z romanom Telesa v temi, za katerega je prejel prestižno Kresnikovo nagrado. Alojz Ternar za uspešno izvedbo sanacije in restavracije sakralnega spomenika -župnijske cerkve Marije Snežne v Solčavi in uspešno vodenje gospodarstva župnije. ŽUPANOVA PRIZNANJA PGD Solčava za profesionalno opravljeno delo in izjemno požrtvovalnost tako posameznikov kot društva v času naravne nesreče - žledoloma v letošnjem letu in za siceršnjo nenehno pripravljenost pomagati ljudem. Jozef Maria Debets za izjemno bogato zbirko metuljev, s katero je vedno na razpolago za izpopolnitev številnih krajevnih dogodkov ter za njegov pomemben prispevek k vzgoji za trajnostni življenjski slog. Franci Podbrežnik za izjemne svojstvene izvedbe prireditev na Solčavskem, kjer vključuje najširši krog domačih ljudi in s tem pripomore k pripadnosti kraju. Jernej Slapnik za dragocen prispevek k prepoznavnosti kraja in k prenosu vedenja o naši zgodovini in kulturi na mlajše rodove, k čemur pripomore s svojo pojavnostjo in uporabo solčavskega govora pri kulturnem in turističnem delovanju in z dobrim poznavanjem in interpretacijo po zapisih Robanovega Joža in solčavskih štorij. v_^ Savinjske novice št. 32, 8. avgust 2014 11 Iz občin, Organizacije SVEČANA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUBNO V dobri kondiciji na začetku nove finančne perspektive Prvi petek v avgustu je na Ljubnem ob Savinji potekala svečana seja ob občinskem prazniku, na kateri so podelili nagrade zaslužnim občanom in društvom. Ideje in dejanja, ki se porajajo posameznikom ali skupinam in za katere imajo le-ti toliko poguma, da jih uresničijo, so pomembne za prepoznavnost kraja ter v zadovoljstvo in ponos njim samim in širši javnosti, občina pa v dokaz hvaležnosti takšne ljudi nagrajuje, je povedala voditeljica prireditve Andreja Lenko. Župan Franjo Naraločnik se je v govoru zahvalil vsem dobitnikom priznanj za njihov prispevek k razvoju občine. Dejal je, da praznik občine letos upravičeno praznujejo zelo slovesno, saj so uspešno zaključili nekaj velikih projektov, med njimi rekonstrukcijo Pažetovega mosta, obnovo dela trškega jedra, obnovo prostorov kulturnega doma, rekonstrukcijo Podbregarjevega mostu, namenu pa so predali tudi vozilo okonin-skih gasilcev. »Praznujemo pa seveda tudi delovno, saj poleg izgradnje kanalizacijskega sistema v Juva- ZLATO PRIZNANJE Ribiška družina Ljubno ob Savinji za požrtvovalno delo na področju ribištva, za ohranjanje vodnega življa in dobro sodelovanje z drugimi organizacijami Jože Vodušek za dolgoletno uspešno vodenje društva upokojencev in planinskega društva, za bogato pevsko in dramsko udejstvovanje ter izdelovanje ljubenskih potic SREBRNO PRIZNANJE Kulturno društvo Ljubno ob Savinji za več kot 90-letno delo na področju kulture in skrbno urejanje kulturnega doma Smučarsko skakalni klub Ljubno BTC za uspešno organizacijo ženskih tekem svetovnega pokala, vzgojo uspešnih skakalcev ter 80 let skokov na Ljubnem in 60 let kluba BRONASTO PRIZNANJE predsednik PGD Ljubno Slavko Fludernik predsednik PGD Okonina Franc Fricelj podjetnik Marko Kladnik športnik invalid Blaž Kramar PRIZNANJE ŽUPANA družina Matjaž Jože Marovt - Pepi Rudi Nadlučnik kuharska ekipa Ljubenski flosarji Letošnji nagrajenci Občine Ljubno z županom Franjem Naraločnikom in podžupanjo Anko Rakun. (Foto: Štefka Sem) nju in Radmirju letos veliko skrb namenjamo tudi vzdrževanju in sanaciji lokalnih in gozdnih cest, ki so bile poškodovane v poplavah in žle-dolomu,« je povedal Naraločnik in dodal, da so za projekte poleg vloženih lastnih sredstev uspešno kandidirali in pridobili veliko nepovratnih evropskih sredstev. Poudaril je še, da je občina nezadolžena in v dobri kondiciji na začetku nove finančne perspektive 2014-2020. V imenu dobitnikov nagrad se je zahvalil Jože Vodušek. Dejal je, da so priznanja zahvala za ZSAM ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE preteklo delo in hkrati spodbuda ter obveza za nadaljnje delo. V imenu SSK Ljubno BTC se je občini, članom kluba in vsem občanom zahvalil Alojz Murko, saj odmevnih skakalnih tekem na Ljubnem ob Savinji brez vseh ne bi bilo. Prijetno praznovanje v dvorani kulturnega doma so obogatili pevci Mešanega pevskega zbora Ljubno ob Savinji, ki so ob zaključku zapeli tudi Ljubensko, za dodatno popestritev programa pa je poskrbel harmonikar Robi Weiss. Štefka Sem Srebrno priznanje za sodelovanje s policijo Kot smo že omenili, so na predlog Policijske postaje Mozirje ob dnevu policije na slovesnosti v Velenju ZŠAM Zgornje Savinjske doline podelili visoko priznanje Ministrstva za notranje zadeve RS za dolgoletno odlično sodelovanje s policijo z namenom večje prometne varnosti in preventive ter vzgoje v cestnem prometu. Ob tej priložnosti so poleg pisnega priznanja in plakete, ki jo je častnemu predsedniku ZŠAM Zgornje Savinjske doline Francu Tkavcu izročil generalni direktor policije Stanislav Veniger, združenju poklonili tudi trak za prapor »srebrni znak za sodelovanje«. Le-tega je pred kratkim v navzočnosti članov vodstva ZŠAM Zgornje Savinjske doline na društveni prapor pripel pomočnik komandirja Policijske postaje Mozirje Matjaž Sem. Jože Miklavc Generalni direktor policije Stanislav Veniger je častnemu predsedniku ZŠAM Zgornje Savinjske doline Francu Tkavcu izročil srebrno priznanje za sodelovanje (Fotodokumentacija PP Mozirje) I 12 Savinjske novice št. 32, 8. avgust 2014 Zgodovina in narodopisje Piše: Aleksander Videčnik MARTIN BRGLEZ - ŽOVNE (NADALJEVANJE) Godčevska pridiga Mene je prijela huda jeza, nad nemoralnim stanjem v tej družbi. Zato pristavim v svoji pridigi sledeče, da Gospod dejal je svojim apolostolom goreče: Pasi moje ovce, pasi moja jagneta! Ko pa pride, ljubi moji godci, sodni dan, se bodo zbrali okoli božjega prestola vsi svetniki, verniki in neverniki, klenetisti, fliglhornisti, helogonisti, kakor tudi trompetovci, bo zaklical tudi Gospod: Johan k meni - jaz se ne bom javil in Gospod bo enkrat glasneje zaklical: Johan k meni, jaz se pa spet ne bom oglasil in Gospod bo tretjič zaklical -Johan k meni, jaz pa stopil bom pred njegov prestol v tla uprtih oči. In Gospod me bo vprašal - Johan, kje imaš svoje ovčke? Jaz pa bom obupan odgovoril - gospod, nimam ovac, imam le svinje - prašičke imam, Gospod! Nagovarjanje neveste (pogajanje za nevesto pred zaprtimi vrati hiše njenih staršev) Hvaljen bodi Jezus Kristus, dobro jutro nam vsem Bog daj! Hišni oče in gospodar in oče starešina ali spite, ali bedite ali zna biti presveto Trojico premišljujete. Ta prvo peršono, Boga očeta, kateri nas je ustvaril? Je prav! Pa zdaj pustite to pobožno premišljevanje na stran in obrnite se k nam in nam dajte tak' odgovor, da bo prav za vas in za nas in po volji usmiljenega Boga v svetih nebesih. (Godci zaigrajo) Jaz sem klical k prvemu, kličem k drugemu, če premišljujete drugo božjo peršono? Boga sina, kateri nas je odrešil, je prav! Ali obrnite se k nam in pustite vse na stran in nam dajte tak' odgovor, da bo za nas in za vas povšeči Bogu vsemogočnemu gor v svetih nebesih. (Godci zaigrajo) Jaz sem klical k prvemu, drugemu, zdaj kliče k tretjemu. Premišljujete znabiti tretjo božjo per-šono? Boga svetega Duha! Kateri nas je pri sve- nekaj spominov naših godcev (7) tem krstu posvetil in se razodel in videti dal pri potoku Jordanu v Palestini - sveti deželi. Kjer je sv. Krstnik Jezusa krščeval. Pustite vse na stran in obrnite se k nam, dajte tak' odgovor, da bode prav za za vas in za nas in po volji troedinemu Bogu v svetih nebesih. (Godci zaigrajo) Iz hiše zakličejo - Kakšen odgovor želite od nas? (Zunaj hiše odgovorijo) Hodila sva s tem mladeničem tukaj in videla v vašem vrtu dosti lepih in dišečih rožic, pa nje- Odpravljanje k poroki Le jemlji nevesta slovo, na božjo pot gremo s tabo. Zdaj vzeli ti ledik stan in dali te bomo možu. * Le jemlji nevesta slovo, k poroki it sram te ne bo. Devica poštena si b'la, poštena za možem boš šla. * Le jemlji nevesta slovo, od svoj'ga očeta lepo, skrbeli veliko za te, zahvali jih srčno za vse. * Šmihelska godba pri Sv. Križu nad Belimi vodami kmalu po prvi svetovni vojni, ko so »vlekli« v zvonik nove zvonove. mu je le ena všeč, ker je ponižnega in čednega duha, kot ponižna vijolica, to želimo od vas, hišni oče, gospodar in oče starešina. Da bi vam bila blaga volja njo nam izročiti in sicer v znamenju sreče in blage volje z glažkom vina in rožmarinom v roki. (Od znotraj odpro vrata hiše in potisnejo skozi staro babnico). Dobra je pa še za drugo se priporočimo! (Notranji pripeljejo ven okrancljano devico, ki jo prevzamejo zunanji in jo predajo pratfirerju, ta spregovori): Hvala vam zadnjo hišni oče in oče starešina, mi se priporočamo za drugo! (Vrata hiše se odpro in ven stopi nevesta s kozarcem vina v roki, ki ga ponudi ženinu, ta potem, ko vino poskusi, preda kozarec starešini): Pijem najprej na čast Bogu, na čast preblagi Devici Mariji, vsem izvoljenim svetnikom v nebesih, na stanovitno srečo, veselje in zadovoljnost ženinu in nevesti, do visoke starosti v vedni milosti milosti pri bogu, zdaj v življenju in pozneje v svetih nebesih! Napijem tudi naši celi družbi, da bi bili vsi enkrat povabljeni na ženitnino pred Božje jagnje, do bi z Marijo in izvoljenimi, Boga častili na vse večne čase. Živijo! Le jemlji nevesta slovo, materi poljubi roko, oh kol'ko so 'meli skrbi, da zrastla poštena si ti. * Le jemlji nevesta slovo, od bratov in sester lepo, prijazno jim roko podaj, da preveč ne jokajo zdaj. * Le jemlji nevesta slovo od znancev in žlahte tako, da bode na Jezus vesel med svate nebeške nas vzel. Ko beremo te sestavke, se moramo zavedati, da so nastajali daleč nazaj. Prav zanimivo je izrazje, nadvse pomembno pa je, da stavki niso prepleteni z germanizmom, kar je sicer bila tedaj navada, posebno med rokodelci, ki so morali pred mojstrskim izpitom na »valc«, to je na pot po strokovne izkušnje v tuje dežele. Seveda so potem za razna orodja in opravila uporabljali tuje izraze, za izvijač, denimo, šraufenciger in podobno. Na sploh so predvsem hribovski prebivalci ohranjali slovenske izraze, seveda so marsikaterega povedali, kot so pač znali. Bolj je pomembno, da so naši predniki poznali slovesne obrede, ki so bili v vsakem okolju po svoje značilni. 13 Savinjske novice št. 32, 8. avgust 2014 I Organizacije, Ljudje in dogodki RAZSTAVE ROČNIH DEL, ZELIŠČ, ŽIVALI IN METULJEV V SOLČAVI Solčavani znova dokazali, da imajo kaj pokazati Zadnji petek v juliju so prižgali oglarsko kopo v Logarski dolini. S tem dejanjem se je pričel tridnevni sklop dogodkov v okviru 22. Solčavskih dnevov v organizaciji Centra Rinka - Zavoda za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega v sodelovanju z društvi in posamezniki. Pomembno mesto v programu prireditev so predstavljale razstave. Divjad na Solčavskem so lovci poimenovali razstavo uplenjenih trofej, ki so jo postavili v lovskem domu. V župnišču so bili na ogled izdelki za dom in vsakdanjo rabo ter okras, ki so nastali pod spretnimi prsti domačinov. Tako so lahko obiskovalci občudovali pletenine, vezenine, kvačkane prte, likovna dela in izdelke iz različnih materialov. Razstavi zdravilnih zelišč in metuljev sta pričali o tem, da je narava na Solčavskem še vedno neokrnjena. Tisti, ki prisegajo na izdelke iz domače volne, so se ustavili v prostorih društva Bicka, kjer so bili na ogled polsteni izdelki. Slednje so lahko tudi sami izdelali v delavnici polstenja. Ljubitelji rekreacije so se podali na voden pohod po naravoslovno-etnografski poti. Drugi so se preizkusili v spretnostni vožnji z električnimi skuterji in električnimi transporterji ali pa so se podali na panoramsko vožnjo proti Logarski dolini z električnim klubskim vozilom. V Fidovem gaju so organizirali ogled zelišč, na planšariji v Robanovem kotu pa so kuhali tradicionalno solčavsko jed - masunk. Marija Šukalo Obiskovalke so občudovale pletenine, vezenine, kvačkane prte in izdelke iz različnih materialov. (Foto: Marija Šukalo) DOMAČIJA MLAKER NA LJUBNEM OB SAVINJI Označitev edinega znanega odraslega skorša V okviru praznovanja občinskega praznika in 54. Flosarskega bala so v organizaciji Savinjskega gozdarskega društva Nazarje in revir-ne pisarne Ljubno ob Savinji Zavoda za gozdove Slovenije na domačiji Mlaker na Ljubnem ob Savinji postavili informacijsko tablo, ki označuje redko drevesno vrsto, skorš. Krajši priložnostni program je povezoval gozdar Lojze Gluk, ki je skupaj s sodelavci drevo opazil in poskrbel za njegovo prepoznavnost. Z ljudsko pesmijo sta program popestrila domačina Joža in Ivko, z recitacijo pa Slavica Tesov-nik. Spregovorili so lastnik Mlakerjeve domačije in predstavniki Občine Ljubno, Savinjskega gozdarskega društva in nazarske območne enote Zavoda za gozdove. Obiskovalci so imeli priložnost nazdraviti s skorševim žganjem in poskusiti skoršev kis. Mlakerjev skorš raste ob gozdnem robu v bližini kmetije Mlaker, od koder se razprostira ču- dovit razgled na središče kraja. Gre za samoniklo avtohtono drevesno vrsto, ki je zelo redka. Gozdarji na področju Zgornje Savinjske in Šaleške doline vedo le za to odraslo drevo, kar pomeni, da gre za izredno posebnost in znamenitost naravne dediščine. Obseg drevesa meri 148 cm, višina znaša 22 metrov. Ocenjujejo, da je drevo staro okrog sto let in je v svojih najboljših letih, saj ta vrsta doseže zelo visoko starost. Skorš, sorodnik jerebike, mokovca in breka, slovi predvsem zaradi zdravilnosti svojih plodov hruškaste oblike, ki so cenjeni kot sadje ali pa predelani v žganje, vino ali marmelado. V zadnjih nekaj letih so gozdarji in nekatere občine v naših krajih že posadili okrog sto sadik skorša. Prizadevajo si, da bi se ta redka drevesna vrsta vrnila v naše kraje, saj je zaradi velike estetske vrednosti, izjemne zdravilnosti plodov in uporabnosti lesa vredna, da jo obudimo iz pozabe. Udeleženci dogodka na Mlakerjevi domačiji pri informacijski tabli, ki označuje zelo redko drevesno vrsto. (Foto: Barbara Rozoničnik) Ob tej priložnosti je predstavnik Savinjskega gozdarskega društva posebno zahvalo namenil družini Martina Klinerja, ki ima čut za ohranitev skorša in ga je bila pripravljena predstaviti tudi ostalim. Barbara Rozoničnik LJUBNO OB SAVINJI Zabavno nedeljsko popoldne Zadnjo julijsko nedeljo je pri ljubenskem lovskem domu potekalo druženje z ljudskimi pevci in godci. Pred tem je bila v cerkvi sv. Miklavža v Rastkah maša za flosarje. Dogodek je organiziralo Društvo ljubiteljev lanskega mošta, povezovala pa Urša Retko. Ljudskih godcev in pevcev na Ljubnem ob Savinji in v okolici ne manjka. V okviru tamkajšnjega kulturnega društva so povezani v sekcijo, na nastopih pa se jim radi pridružijo tudi mladi talenti, katerih čas šele prihaja. Na odru pri lovskem domu so zaigrali in zapeli številni sestavi, ki redno igrajo skupaj, ali pa se zberejo priložnostno za podobne prireditve. Na prireditvenem prostoru so imeli tudi arest, v katerem so se nekateri znašli le za kratko, drugi pa so v njem preživeli dalj časa. Da je bilo vse po pravilih, sta skrbela dežurna policaja, trdna in nepodkupljiva, kot se za pomembno »popoldansko« službo spodobi. Po nastopu domačih godcev so obiskovalce zabavali Okajeni muzikanti, ljubenski gasilci pa so skrbeli za prevoze do trga in nazaj. Štefka Sem 14 Savinjske novice št. 32, 8. avgust 2014 I Kultura KULTURNO KULINARIČNI VEČER V SOLČAVI Ob igri dišalo po domačih dobrotah Da sta kulinarika in kultura tesno povezani, so ponovno dokazali v Centru Rinka zadnjo soboto v juliju. V sodelovanju s Kulturnim društvom Franc Herle so pripravili etnološko igro Solčavsko skozi čas in ob zaključku postregli z domačimi jedmi. Kljub temu, da je bila odrska postavitev odigrana že več kot petdesetkrat, je tudi tokrat pritegnila številne obiskovalce. V igri so predstavljeni dogodki iz zgodovine Solča- vskega in življenje v tem delu doline v preteklosti. Igralsko ekipo, ki so jo sestavljali Luka Prelesnik, Bernardka Ipavec in Nejc Slapnik, je s citrami spremljal Klemen Matk. Dodaten čar druženja je predstavljal vonj domačih dobrot, ki se še danes znajdejo na mizah Solčavanov. Dogodek so organizatorji približali tudi tujim gostom, saj so ob video projekciji poskrbeli za angleški prevod. Marija Šukalo Igralci Kulturnega društva Franc Herle so predstavili dogodke iz preteklosti Solčavskega. (Foto: Marija Šukalo) GALERIJA ŠTEKL GORNJI GRAD Žugmanovi presenetljivo realistični motivi Od konca julija gornjegrajska galerija Štekl gosti novo razstavo. Tokrat so v njej razstavljene slike in risbe - portreti in konji avtorja Ta- so navdušila Lamprečka dekleta. Portreti in konji na slikah in risbah slikarja ter arhitekta Tadeja Žu-gmana so na udeležence odprtja razstave naredili globok vtis, kajti njegovi portreti so natančni kot fotografije. Avtor je postavil na ogled nekaj svojih zgodnjih del in najnovejša dela. Žugman se je namreč po gimnaziji posvetil študiju arhitekture in se k slikanju ponovno vrnil šele v zadnjih letih. »Tadej Žugman je resnično talentiran risar, čeprav nima za seboj večletnega študija na slikarski akademiji, ima pa dovolj močne risarske izkušnje, katere je osvojil na fakulteti za arhitekturo. Vsekakor je dober poznavalec človeške in ži- valske anatomije,« je mnenje akademskega slikarja Staneta Jagodica prebrala Nika Kolenc in nadaljevala: »Ker se v današnjem času v poplavi reizma in diletantizma redko srečamo z virtuozno plemenito risbo, nam Žugmanovi realistični motivi pomenijo prijetno kreativno presenečenje.« Stane Jagodic je bil poleg številnih prijateljev umetnika tudi gost na otvoritvi razstave, kjer je Kolen-čeva prebrala še njegovo zgodovino portretov. V imenu kulturnega društva je razstavo odprla Vika Venišnik, Kolenčeva pa je pohvalila porast obiska tujcev v galeriji v zadnjem obdobju. Štefka Sem RAZSTAVA ILUSTRACIJ NEJKE SELIŠNIK V CENTRU RINKA Dobra ilustracija prebudi fantazijo ljudi V Centru Rinka so zadnji petek v juliju odprli razstavo ilustracij Nej-ke Selišnik. Pod naslovom Življenje med gorami je likovnica skozi svoja ilustratorska dela predstavila življenje ljudi na Solčavskem. Bogat kulturni program so pripravili pevca Irena Rep in Rafael Zorko ter pesnica in pisateljica Danica Pardo. vljenju sprejemati vse po neki zdravi logiki ter so odprti in resnični,« je med drugim dejala Knezova. Postojnčanka, ki jo z Solčavskim veže sorodstvena vez, zase pravi, da lovi lepe trenutke: »Človek mora delo, ki ga opravlja, početi z zanosom, veseljem, ki prihaja od znotraj, iz posebne želje po lepem. Ta- deja Žugmana. Ob otvoritvi razstave je avtorja predstavila Nika Kolenc, o svojih delih pa je spregovoril tudi avtor sam. Z ubrano pesmijo Ob odprtju razstave je bila Nejka Selišnik deležna številnih čestitk obiskovalcev. (Foto: Marija Šukalo) O Nejki Selišnik je spregovori- kšno delo je povsem drugačno od Tadej Zugman je ob odprtju razstave v Gornjem Gradu o svojih delih spregovoril tudi sam. (Foto: Štefka Sem) la Darja Knez in poudarila, da gre za tenkočutno opazovalko sveta, ki se veseli drobnih radosti. Njene ilustracije bogatijo številne knjige različnih avtorjev. »Nejkina slika se začne, ko jo »pokliče« zgodba, ko jo ljudje, ki so skromni v besedah, a bogati v dejanjih, ne pustijo ravnodušne. Tedaj jo prevzameta preprostost in dobrota ljudi, ki znajo v ži- dela, ki ga opravljaš le za denar. Za vsemi mojimi risbami so osebne zgodbe. Dobra ilustracija pričara, prebudi fantazijo ljudi. Tekst in ilustracija ne moreta drug brez drugega. Ilustracija namreč približa zgodbo.« Nejka Selišnik se je slikanju bolj posvetila, odkar je v pokoju, riše pa že od ranega otroštva. Marija Šukalo Savinjske novice št. 32, 8. avgust 2014 15 Ljudje in dogodki VAŠKA TRŽNICA V SOLČAVI Ponudba obogatena s pesmijo domačih muzikantov Nedeljsko dogajanje 22. Solčavskih dnevov je zaznamovala vaška tržnica. Na njej so domačini in ostali razstavljavci ponudili pester izbor različnih izdelkov za dom in vsakdanjo rabo. V zgornjem delu vasi je Fani-ka Pahovnik Podkrižnik z Rečice ob Savinji poleg svojih likovnih stvaritev ponujala tudi med kmetije Gros, različni dekorativni in uporabni predmeti so vabili na stojnici Logarjevih, unikatne ogrlice in stekleni predmeti za darila so bili vaba za obiskovalce pri Steklarstvu Tam-še iz Mozirja. Otroci so uživali v igrah in igračah Franca Pahovnika iz Gornje- KULINARIČNO RAZISKOVANJE Z BINETOM VOLČIČEM V SOLČAVI Kuharski mojster navdušil s testeninami in tatarjem ga Grada. Zdravilna olja iz različnih rastlin, semena in pecivo so tokrat pripeljali iz Celja. Da obiskovalci niso bili lačni in žejni, so z mesnimi specialitetami in čajnimi mešanicami poskrbeli Firštovi iz Logarske Doline. V spodnjem delu vasi so člani društva upokojencev razstavili pletene in kvačkane izdelke iz domače volne ter predstavili krtačenje in predenje v preteklosti. Na ogled so bile tudi sklede iz lesa Franca Strmčnika iz Luč. Dogajanje na tržnici so dopolnili domači godci, ki so navduševali tako Solčavane kot obiskovalce od drugod. Marija Šukalo Kuharski mojster Bine Volčič (desno) je pripravil domače testenine z dimljeno postrvjo in kozjim sirom ter hrenovo omako. (Foto: Marija Šukalo) Na ogled in za nakup je bil pester izbor različnih izdelkov za dom in vsakdanjo rabo. (Foto: Marija Šukalo) Sklepno dejanje 22. Solčavskih dni zadnjo nedeljo v juliju je bilo kulinarično raziskovanje s kuharjem Binetom Volčičem. Kuharski mojster, najbolj znan iz oddaje Gostilna išče šefa, je pripravil domače testenine z dimljeno postrvjo in kozjim sirom ter hrenovo omako. Obiskovalci so si ogledali tudi pripravo srninega tatarja. Volčič se kuhanju posveča od svojega zgodnjega otrošlva. Začel je v mamini kuhinji in se nato izobraževal na radovljiški srednji gostinski in turistični šoli, kasneje pa še na višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem na Bledu. Delovne izkušnje si je nabiral v državnem protokolu Republike Slovenije in v enem od ljubljanskih hotelov. Po sedmih letih dela se je podal na izobraževanje v Francijo. Po vrnitvi v domovino je leta 2009 na 56. gostinsko-turističnem zboru v Mariboru s kuharjem Urošem Puhanom osvojil zlato medaljo v kategoriji Priprava in kuhanje menija ter z ekipo hotela Livada tudi pokal kakovosti. Trenutno se pripravlja na snemanje tretje sezone oddaje Gostilna išče šefa in vodi šolo kuhanja. O svoji kuhinji pravi, da je »zmešana« s francoskimi kuharskimi tehnikami, navdihi iz slovenske kuhinje ter začinjena z azijskimi okusi. Ravioli z omako in srnin tatarski biftek so bili vabljivi tako za oko kot za brbončice, zato tudi vabila obiskovalcem k po-kušini ni bilo potrebno dvakrat izreči. Marija Šukalo 13. KRNIČKI DAN V igrah najboljši Prepihovci, pršut odšel na Dol-Suho Da je v slogi moč, so že trinajstič zapored dokazali mladi krajani Krnice, ki so sredi julija pripravili zabavno prireditev Krnički dan. Druženje so pričeli z mašo v Krničkem vrhu in ga nadaljevali z družabnim delom na Logu. Da je bilo srečanje zanimivejše, so medse povabili mlade in mlade po srcu iz ostalih krajev doline. Ti so se, organizirani v pet ekip, pomerili v šaljivih igrah. Pobirali so suho sadje iz stepene sladke smetane, se vrteli okrog kola in poskušali v najkrajšem času priteči do cilja. V iskanju sadja si niso smeli po- Tek po sukanju okrog kola je bil za nekatere tekmovalce misija nemogoče. (Foto: Marija Šukalo) magati z rokami, kar je povečalo zanimivost igre. Tek po sukanju okrog kola je bil za mnoge pravi podvig, ki je nasmejal številno občinstvo. Pri obeh igrah so najboljši čas dosegli Prepihovci - ekipa, ki so jo sestavljali Ljubenci, Solčava-ni in Lučani. Veliko zanimanja je poželo tudi ugibanje teže pršuta in hitrost trenja orehov, ki so padali skozi cev. Tokrat si je pršut prislužil Toni Strni-šnik z Dol-Suhe, ki se je z oceno teže 3,66 kilograma najbolj približal dejanski teži 3,62-kilograma. Marija Šukalo 16 Savinjske novice št. 32, 8. avgust 2014 I Ljudje in dogodki 54. FLOSARSKI BAL NA LJUBNEM OB SAVINJI Zelenec Matic Jeraj postal nov član flosarske družine Prva avgustovska nedelja je bila na Ljubnem ob Savinji ponovno v znamenju etnografske prireditve Flosarski bal. Organizatorji, združeni pod okriljem Turističnega društva Naš kraj, so poskrbeli za pestro popoldansko dogajanje tako na Placu kot na prireditvenem prostoru v Vrbju. Zelenec, ki so ga letos krstili, je bil Matic Jeraj - Šinti, njegov boter pa Marjan Žveplan. Rdeča nit letošnje povorke je bilo žito. Predstavniki okoliških krajev so na vozovih prikazovali dela, ki so jih nekoč opravljali na kmetih, in stroje ter pripomočke, ki so jih uporabljali pri delu. Seveda je po opravljenem delu sledil likof in tudi na tega niso pozabili. Krajani Radmirja, Tera, Primoža, Planine in Savine so poskrbe- beniki in flosarji, le-tem pa so se letos pridružili še člani Društva ljubiteljev lanskega mošta in folklorna skupina iz Bočne, ki je za obiskovalce v Vrbju zaplesala splet plesov. Udeležence v povorki sta z okna hotela Planinka spremljala mode-ratorja dogodka novinka Marjeta Zagožen in Nejc Slapnik. Za številne obiskovalce, ki so na Placu Tudi starodobniki so redni udeleženci povorke na Flosarskem balu. Rdeča nit letošnje povorke je bilo žito. Stara ročna mlatilnica iz časov, ko so kmetje še doma sejali žito. li za prikaz preteklosti, zgodovinsko obarvani pa so bili tudi staro-dobniki, ki v povorki redno sodelujejo. Z enim izmed njih sta se popeljala tudi župan Franjo Naraločnik in predsednik turističnega društva Naš kraj Radenko Tešanovic. Kot običajno so na čelu povorke korakali konjeniki, praporščaki, god- spremljali povorko, sta komentirala dela, ki so jih predstavljali na vozovih, in ostale sodelujoče v povorki. Vrhunec vsakoletnega dogajanja na Flosarskem balu je udiranje flosa in flosarski krst. Letos so poleg večjega udrli še manjši flos, ki sta ga pod nadzorom izkušenega flosarja krmarila dva mlade- niča. Seveda pa starim, prekaljenim flosarjem ni ugajal smrad zelenca, zato so ga kar hitro krstili z vodo iz Savinje. Zelenec je bil letos Matic Jeraj - Šinti, ki je vse preizkušnje odlično prestal, tudi lupljenje krompirja z ostro sekiro, in tako postal polnopravni član flosar-ske druščine. V Vrbju so lahko obiskovalci postali tudi ob stojnicah z različnimi domačimi dobrotami in izdelki. V akciji Drobtinica so članice društva Toplica pekle palačinke, izkupiček prodaje pa namenile otrokom iz osnovne šole na Ljubnem za malice. Tekst in foto: Štefka Sem Flosarji so za gledalce opravili krajšo rajžo. Letošnji krščenec Matic Jeraj - Šinti je bil deležen dobre mere mrzle Savinje. i Savinjske novicešt. 32, 8. avgust 2014 17 Ljudje in dogodki, Oglasi LOGARSKA DOLINA Znani leteči predmet Ko so pred nedavnim člani ansambla Modrijani na tratah Logarske doline v »tajnosti« snemali nov video spot, je bil promet skozi dolino kar malce oviran zaradi letečega predmeta, ki so ga vsi radovedno opazovali. S kamero na lete- čem (ali lebdečem) robotu je mogoče posneti dogajanje iz zraka, zato lahko ljubitelji Modrijanov in njihove glasbe že v kratkem pričakujejo lepe posnetke z motivi iz Logarske doline. Jože Miklavc Snemalna ekipa je za snemanje uporabila tudi letečega robota s kamero. Pííii [ GOSTINSTVO, M J i j .i E-VIul^hi SinIs4ifi cesla I, U3I N.i7-nii Rezervacije za zaključene dnr/.be za dogodi kot fn rojstni dnevi, turni?, ob ha j i tu, ob k t niče... fclavm ÍBE Pontdrljrk - CrtrfcJt1 nJ 10 do J 7 41 t Pimrk: od 10. du J.'. an- ,v.h|nhj ?: j.(í 11 ,/(, ihfc Nejiili v odprranju šampanjca i rnečen in degustirah posebno atrakcijo na krožniku - grajsk. rnei ali užival! v večernem sprehodu po wellness vrtovi in uživali v opojnih vonjavah aromatünih zeliü. Za vse ljubitelje sprostitve je v Tenmah Tuhelj na voljo največji Svet savn na HrvaŠkem s sedmimi raiiiirumj fiavnamr in tentrüm nege in lepote SPAeVi i A, ki vam bo pri hudi vsei'irtf. Harmonij di^iv, barv, prijetnega okolja vas ne bo pustil ravnodušne. Hotel Well**", ki je bil v letu 2003 nagrajen za arhitekturno rešitev, omogoča gostom kombinacijo moderne arhitekture in naiave, kje: lahko gostje uiivd.n v i ¡roki paleti wellness sto-^tev, gastronomske ponudbi in zabavne an. mar,i je. ierrne T^h-nlj so destinacija, ki vam ponuja več .... so destinacija, ki prisluhne potrebam gostov, destinabja v katero se boste z veseljem vraiati, da b. izvedeli th se naučiii neka, novega. V hotelu Welt"" vas bomo poui ill O tem, 7dkaj jf trpbrf jesti viialnu hrano, kjttfrp 7sf ;rnbp kombinirali k pf^ri mer n i tiranij 7 .i kaj ¡e pomembna vsakodnevna teiovadba, zaka^ moramo olroke poučiti o pozitivnih učinkih savnanja že od malih nocj in kakšne ¿»ziliviie učinke ima meta na naš organizem, ie jo vsakodnevno uporabljamo. In kar je najpomembnejše, nasvete boste Inhko uporabljali tutii duma. Prijazno osebje hotete vam bo priporočala kaj si lahko še ogledate v bližnji okoäici in kako preživeti prosti čas, ponudba je zelo raznolika - če ste športnik, so vam na voljo šjsortna igriška v neposredn-bliiini hotela, £e ?elite doiiveti kulturni pridih, jp v okc!ici 5 muzejev, ie počitnir p za vas ne minejo brei nakupovanja, so v bližini tudi nakupovali centn, če pa želite raziskoval tradicija Hrvaškega Zagorja, vas bo pot lahko zanesla v enega izmed kmečkih t [¿ritmov. I\a majhnem prostoru, v oddaljenost, e 20 km nd hotela, boste doživeli kombinacijo tradicije in kulture s ilmer so se Terme T^ij uvrstile v vrh kontinentalnega turizma in to vsekakor tudi na račun razmerja med ieno in kakovostjo, 0 tem pričajo številne nagrade in priznanja. Cas je, Ca jih spoznate tudi vJ. H E LJ www.terme-tuhelj.hr Izlet za naročnike Savinjskih novic muse Sobota, 6. september 2014 Pojdite z nami v novo oazo zabave in sprostitve! r :- :M kupon sr Nagradna vprašanje Blizu katerega slovensko-hrvaške ga mejnega prehiida snj nahajajo Terme Tuhelj? a J Jme no b} Rogatec DbtroiKi cJ Obrežje pn odK^or Terme Tuhtaj težijo sam o dvanajst kilorr H rov od slovenske meje v biižmi mejnega prehoda Imcrto in so največje kopališče- na Hrvaškem s številnimi vodnimi atrakcijami, knt io bazen i valovi, vodna reka, tobogan, številni gejzirji, slapovi in masaže. Terme Tuhelj se s svojo ponudbo w-lnes storitev, gastronomije m animacije uvrščajo v sam vrh hrvaškega kontinentalnega turizma, o čemer prtajo številne nagrade in jiSfiznanja. Čas je, da jih spoznamo tudi Zgornjsavmjčani. Poleg kopanja v Termah 1 uhelj bomo nekaj časa namenili za oglede lokalnih znamenitosti. Moj naslov: Te I,/GSM: lipe ojén k ú rsrčelt ií ío ü nj ir [i üd i'i sv^jusla ¿0I*V poilj mj OJi i.i,: iji,kli ncír Sin njíkj ocjrj 4 \.i;.i*Jt V prihodnji številki Savinjskih novic, k: bodo fzšlc JA avgusta, bomo med naročniki, ki bodo pravilno odgovorih na nagradno vprašanje in pravočasno uoslali izpolnjen Kupon, izžrebali 1U (deset) srečnežev, ki bodo potovali z nam! na nepozaben izlet na Hrvaško. line i rt priimek: r- Terme Tuhelj P5 - i a SAMO TURS O *