srcu m \MK' V \ I l 'v L C Leto 3 NOVEmBER - LISTOPAD Štev. 11 . MAoiČNIK Za SLOVENSKO MLiiDINO Za uredništvo: Franci Medved Marijan Kosem Vsebina: Za upravo: Anica Krulc Albin Medved Naš obisk benediktinskega patra Holmarja (Rev. B.Dolšina)..137 0 materinem jeziku: Anton Medved (gdč. Lojzka Verbič)......139 Pismo "AKADEMIKA.” (Edi dobec)..147 Materi (Anton Medved) . l4o Resje in bilje (Anton Medved) .l4l Selma Lagerloff (gdč. Lojzka Verbič) ...l4l Sv. podoba v Lucci(Selma Lagerloff-gdč. Verbič).l4l Slike: Father Holmar in obiskovalci..... 143 Slovenska sobotan šola v Colinwoodu...143 Glas Mladine: Misijonski srečolov (Milena Dolenc).... .....l44 Kako sem prvikrat stregel pri sv.maši(J. Škorjanec)...145 Pismo (Jožek Kolman).».145 Pismo sv. l.iklavžu (Kristinca Medved).....146 Miklavžev dan (Vrbovčan)... 147 Misijoni: Stoletnica Baragovega škofovskega posvečenja....l4g Slovenski misijonarji . .150 Prigode nagajivega Bobi ja o......151 ** * * * * 1» * * * m * * * *** * Naslov: MINNESOTSKI ZVON Box 563 Biwabik, Minn. Naročnina: Celoletna $ 1.50 Polletna $1.00 —\ —(• H' g Bil je lep dan, ko so pribrzoli v Deerwood Dami idealni fantje. Hoteli so videti več .Amerike, videti kraje kjer so naši misijonarji delali, orali trdo indijansko ledino. Ta dan so hoteli videti spome¬ nik Fathra Pirca, lepo vas Pierz, ki je dobila ime po tem misijonarju, in. videti še živečega naj starejšega slovenskega misijonarja Holmarja. Vozil je Ferkuljev stane s svojim nivim Buick. Ha, to se je postavil z velikim zelencem, osem celinderskim. Ha Pinville je naložil Medvddova fanta: Francija in Bine-ja. Kar padli so na Eve- leth, kjer jih je g. Vilko Kuntara že čakal. Kot so se domenili, to¬ čno ob tistem času so odfrčali proti zapadu. Dobre dve uri jih je vzelo, pa so bili na cilju za tisti dan. V Jelenjem Lesu so hoteli prenočiti, da bodo druge jutro v poletnih žarkih jutranjega sonca videli omenjene zanimivosti. Vilko bi rad pravo svetlobo za posne¬ tek barvanih slik spomenika, vasi in Fathra Holmarja. Kako se jim je mudilo. Skoraj da so me vrgli s postelje. Vsaj mislili so, da me bodo. Seveda so se zmotili. Ker v župnišče niso upali (imajo namreč svet strah pred tako hišo; ne vem zakaj), so bo¬ ječe pokukali v temno cerkev". Maše je bilo konec. Niso dolgo ča¬ kali in plavali smo proti jugovzhodu v lepem sončnem jutru. Stane mi je zaupal za nekaj milj svoje brzilo, dokler nismo prišli na široko odprto cesto proti St. Claudu. Ko pa je sam se¬ del za kolo, je seveda spet pognal, da smo skoraj zgrešili novozgra¬ jeni spomenik ob tej veliki cesti. Ker naglica ni nikjer dobra, je moral seveda popraviti: nazaj smo šli. do spomenika,, Kako lep predmet za posnetek. Vilko ni dolgo pomišljal. Kmalu je dobil primeren prostor, se postavil v primerno sključeno pozo, kot samo on zna in pritiskal na sprožilec sedaj z enega kota, sedaj z druge strani. Pa kako resno se je držal.'».seveda, šlo je zares.’ In kako ponosno je stal pri spomeniku, ko sem mu namignil, da ga bom samega "pritisnil". Enkrat z navadnim filmom, drugič seveda z barvanim. Leše zgleda.' Em. Kmalu nato smo obrnili na levo proti vzhodu, ko smo pustili za seboj Little Falis. Mislili smo. da smo na Dolenjskem, tam pri TTrebnj.m nekje, morda v Doberniču ali udrni. 'Tisti grički tam okoli vasi Pierz so pa ros čisto našil Ni čudno, da se je naš veliki mi- sijonar Pirc tamkaj ustavil, domačil divje Indijance, pa mislil na dom, dom onkraj lužo in dom onkraj smrti. Veliko si jo dal opraviti Vilko z obcestnim napisom: Fierz, pro¬ dno smo zavili v vas. Plazil sc je preko luž in bodeče žice, da jo dobil primer.n kraj in lepo ozadje. Navadno on korakov ne šteje, tudi brzine ne meri. Presneto je letal tisto dopoldne; še bolj kot navadno. Mestece samo je komaj tako veliko kot Gilbert, bi dejal. Kas je seveda zanimala le cerkev. Čisto slovenska jeJ V našem slogu zidana. Domača na Eunaj in znotraj. Starokranjska prižnica je posebnost zase* Vrtič okoli cerkve jako Scmač. Kip sredi vrta je jako lep. G. Kuntasa se ni dal motiti z nobeno drugo stvarjo. Cerkev je preletel od enega konca do drugega morda trikrat. Mežnarja menda k 6reČi ni bilo doma, sicer bi ga spodil * lepe trave, ki je še videl ni, ko je po njej ho¬ dil. Vse je hotel imeti v a; aratu; kip sredi vrat, cerkev, pokončno in navpično, od blizu in od daleč in seveda zvonik z ostrim koncem in plavim nebom v ozadju. Da pa je vse to spravil na svoj trak, je se¬ veda sosedom preko ceste pohodil spet precej rahlo gojene travceJ Če se ne motim, je še hlače strgal na bodeči žični ograji. Pa so ga stražili fantje s policajem. Ni veliko zaleglo, dokler ni dobil, kar je hotel. Ja»nc, Vilko se je zavedal važnosti trenutka. V slaščičarni smo se pa jako lepo zadržali, opočetka malo boje¬ če. Pa je bil natakar prijazen, kar je dalo mladim fantom poguma. Stane je naročil: "I Jm Galking Behind You". seven-Up se je cedil od ust in po mizi. Prilegel se je. Prav tako pa tudi kava in sladoled. Oddahnili smo se od dolge vožnje in letanja, pa spet kmalu odrinili nazaj v Little Falls in dalje proti jugu do Svetega Štefana. • Kar po bližniciJ Malo se je kadilo za nami; pa kaj zato. 1 V prahu je btane spregledal "Stop", a nas nihče ni videl in 'najdi pre¬ ko ceste tja do cerkve. Zdi se da je podobna oni v Pierz. Še predno smo stcjjili v cerkev, smo pokleknili na Dr. Dolinarjev grob. Kar do¬ bro se je fantom zdelo, ko so videli toliko slovenskih imen in napi¬ sov na britefu. Trobec, Oman, Seliškar; sama imenitna imena. 1 Za Dr. Dolinarjem mi je bilo spet hudo? ne dolgo prej smo se skupaj smejali na meji med Minnesoto in N. Dakoto, kjer je pel, molil in učil; kmalu za tem smo peli črno mašo za njim pri Sv. Štefanu; danes se pa gomila še ni veliko ponižala; premlad grob je še. Moj tretji obisk pri njem. Stopili so v cerkev, jaz pa v župnišče, da pozdravim g. župnika Omana. Zmiraj tako domač, mehak, dober in postrealjiv kot so menda vsi ftnani, kar jih poznam, to je dva: poleg g. župnika tudi Monsig- norja Omana. Na srečo sem srečal oba. G. Kanonik je ostal še od pogreba Fathra Dolinarja. Potreben je bil počitka. - 339 - Mudilo se nam je naprej. Eo načrtu moramo biti opoldne pri Fnthru Eolmarju pri bt.Johns, v benediktinskem samostanu in univerzi. Stane je pognal po bližnjici in kmalu dosegel glavno cesto, ki drži is St. Cluuda proti Sv. Janezu k Benediktincem, Med črnimi smrekovim gozdom so se zasvetile rdeče strehe kloštra. Od blizu smo videli, da to ni majhna reč. Imeni tem kraj so izbrali in uredili. Ni čudno, da poleg izvrstne šole in vzgoje tudi kraj sam vabi. ( Nadaljevanje in konec prihodnjič) sta. poslala Nelli Kokalj in njen bra.t Jože prav ljubka spisa v obliki delitve. Nelli je pripravila spis "Počitnice", jože pa spis "Poletje". Oba spisa sta brez pomote. Ta teden sta prejela tudi nagrado, ki bi jo bila morala poslati prej, a me je bolezen zadržala. Če moji spisi ne bodo romali v "koš", bom z novim letom nadalje¬ vala ta kotiček o materinem jeziku. Vsi sveti so minili, opomnila sem se na pesnika, ki je tako lepo napisal posmrtnico svoji materi. je bil rojen 1. 1869 v Kamnika. Kadarkoli sem obiskala pokopa¬ lišče na Žalah v Kamniku, sem stopila tudi h grobu antona Medveda. Na spomeniku je njegov verz: A mene, mati, spremlja tvoj poslednji rek, da smrt je lepša kot življenje prazno— in pesem slajša kot nje daljni jek. - : 4c - «.nton Medved je bil duhovnik, pesnik, dramatik. Nazadnje je služboval v Turjaku. Tam je bila grajska kapela obenem cerkev za Turjačane in gospod je imel v gradu stanovanje. fia je zahajal v bližnji Škocijan k tamkajšnjemu župniku Janezu Jerebu. T je povedal, da je večkrat obiskal pesnika, ki je bil bolan in bil tudi pri njem ob smrtni uri. 'Jo zadnjega, ko je še mogel govo¬ riti, ga je prosil, naj ga večkrat pokropi z blagoslovljeno vodo. Pesnikova želj- je bila, da bi ga prcp^lj-li v Kamnik, ker želi poči¬ vati pole fe svoje matere. Njegove pesmi so trpke in bridke po vsebini, na zunaj pa dogra¬ jene. spisal je tudi nekaj žalnih iger. Najboljši sta Ivan Kocijanar in Za pravdo in srce. 1. I 9 IO na Turjaku. bom lc nekaj kitic iz njegove pesmi: /#! /1 ji' F W Žalcstinko zvon mrličem poje, oratni angel, ki te je poljubil, davne smrti me spominja tvoje, ni takrat življenja sam izgubil, moja mati. rajna. mati. Umrl je Navedla .rili naj vzdihujem ali molim, da srce si žalostno utolim, mila mati. Gn v posodi zlati danes nosi do neoes, kar moja duša ; rosi zate mati. Ali naj ti razsvelim gomilo, nanjo cvetja položim obilo, ljuba mati. Bog, ki vsako delo plača verno, poplačaj ti ljubezen neizmerno, blaga mati. Vse je nično, naj storim karkoli le molitev mi duha utoli, zlata mati. Ondi večno srečo ti prisodi, ki zaman si jo iskala todi, uboga rrr.ti. Zanimiva je oblika z refrenom "mati" in vedno dru £ im okrasnim pridevkom. Utolim - utolazim. Pesem je elegija - to je otožna pesem. Kot Cankarju tako je bila tudi a c Medvedu mati najljubše bitje na svetu. - 3 1 * - P«, še n&kaj kar je napisal pod naslovom: mr» nuet Spoštujejo ga vsi modri možje, kdor vedno več misli kakor pove. A malo komu je v čisli, kdor po*e v«č, kakor misli. Morda je že kdo izmed vas slišal o švedski pisatljici Selmi Lagerloff. Spisala je mnogo povesti, romanov, pravljic in pripovedk, Slovenčeva knjižnica je izdala njeno povest "Klic divjih gosi". Njene pravljice so tako privlačne, da ne segajo po njih samo otroci, temveč tudi odrasli. V njih govore živali in ko to beremo, 6 e tako uživlajmo, da sami doživljamo vse. Selma LagerlBff je izred¬ na ljubiteljica narave. Pred seboj imam knjižico njenih pripovedk v nemščini. Eno izmed teh vam bom prestavila, da se boste tudi vi seznanili z načinom nje¬ nega pripovedovanja. Naslov pripovedke je: SELMA LK5ERLOFF L/ UCO po&lovenil/v- LOJZKA VERBIČ Pred davnim, davnim časom uta šla po cesti skozi Palermo ubog kočar in njegova žena. Ona je vodila starega osla, ki je bil oblo¬ žen z dvema velikima kcSarama z zelenjavo, zadaj pa. je hodil kočar in s palico priganjal 06la. Ko sta tako hodila, sta ugledala meniha, ki je stal na vogalu ceste in pridigal. Okoli njega je bila zbrana množica ljudi in od časa do čas je izbruhnila v glasem smeh. "Ljubi mož", je rekla šena ,"če si istega mnenja kakor jaz, pa ostaniva nekaj trenutkov tu in poslušajva svetega moža. Tako veselo pripoveduje in z njim bi se veselila tudi jaz." "Tudi ja z menim tako, saj delo je za danes končano in čemu bi se odpovedala zabavi, ki ne stane nič?" frerila stte. se skozi gosto množico ljudi. Ko sta prišla bliže, da bi gledal pridigarju v obraz, sta'bila vsa presenečena. Kož je govoril tako navdušeno in no njegovem obrazu se ni odražalo nič ta— kega, ki bi moglo spravljati ljudi v tak smeh in vendar so se kar pripogibali od smeha. "Kje se je pa ta vzel? kenih vendar izgloda pobožen, čemu se mu ljudje tako smejejo, kot bi se norčevali iz njega?" Kdnen izmed navzočih je slišal, kaj je rekla žena. "Ne smete se čuditi, ta menih jt iz Lucce v Italiji in prosjači za neko podobo, ki je v cerkvi tega mesta. Ves Čas zagotavlja ljudi, d . je podoba tako mogočna, da vsak dir, ki g . kdo da zanjo, stokrat povrne. Ali nse morete misliti kaj bolj smešnega?" "Jaz sem preprost podelželski delavec," je rekel mož svoji ženi, "zato ne razumem, zakaj bi bilo to tolikega smeha vredno." Vedno bliže sta se prerila, da sta s^rna zamogla slišati, ko je menih zatrjeval, di oo vsakdo, ki bi k j daroval sveti podobi Križa¬ nega, pa naj si bo še tako majhen znesek, stokratno poplačan, kešča- ni pa so mislili, da se šali, zato je bil smeh vedno glasnejši. "Ne morem razumeti teh mestnih ljudi," je rekla žena. Kaj no slišijo, kako lepo jim zatrjuje bože povračilo. Oh, če bi le kaj imela, d bi mogla podaji ti tej sveti podobi." "Prav imaS, je odvrnil mož, "le poglej meniha, kako pošten izgleda, vsakdo mu lahko verjame in zupa. On ve, kaj govori in če bi bil jaz tako premožen, kot so tile meščani, prav nič en bi prini- šljnl, temveč bi dal vse premoženje za popravilo svete podobe, saj bi dobil stokrat povrnjeno," "Ljubi, dobri mož", je zaklicala žena, "bodi res mož, saj midva tudi nisva tako ubožna. Ali nimava lepega zelcnjadnega vrta, rr.ale hiše in st rega osla? la vsota sicer ne bi pomenila kdo ve koliko, pa saj nama bi bilo vse stokratno povrnjeno. Tako bogata bi bila, da bi bila do konca svojega, življenja preskrbljena. "Besedo si ni vzela iz jezika," je odvrnil mož. "Vse življenje sva se trdo pehala in izničila, pa zato nisva, nič bolj bogata. Zdaj 3e bliža čas, ko ne bova mogla več tako delati, da bi se pre¬ življala.. Ne smeva pozabiti te prilike, ki nama bo pripomogla do brezskrbne starosti." Sklep je bil storjen in nameravala Rta vse hitro urediti. Dru¬ gega dne sta Šla k sosedu, ki je bil premožen krnet, ter rnu ponudila na prodaj kočo, zelenjavni vrt in starega osla. (Dal , e prihodnJi2) - - Father Hclmar, ki je naj¬ starejši še živeči slovenski - indijanski misijonar, se je postavil pred fotografa s svo¬ jimi obiskovalci. Od leve proti desni stoje: Stanko Fer¬ ku! j, Eine kedved, Father Hol- mar, Father Stanko Dolšina in Franci kedved. Se več o Fathnu Holmarju boste brali v prihodnji šte¬ vilki Minnesotskega Zvona, ko se bo nadaljeval opis našega obiska pri njem. Omenim naj samo še,da Father Kolmar govori lepo in čisto slovenščino. Prav nič ne meša popačenih angleških besed koti šur, kara, itd,, čeprav je že blizu sto let star in pravi, da nekoč štirinajst let ni govoril nobenega drugega jezika, kot 6amo indijanskega. - Kako pa mi? Komaj smo tukaj par let, pa že v vsakem stavku mešamo angleščino! SLOVF1TSK& SOBOTNA SOLa V COLIN.TOODU, ki je bila ustanovljen', v letošnjih počitnicah. Imen šolarjev ne vemo, da bi jih objavili. Sliko nam je poslal naš zastopnik v Clevelandu - Marijan Kosem. - ^ 4 - - Ka tem mestu Objavljamo pisma in spise, katere nam pošljejo otro¬ ci sami. Vso mladino kličemo, da se nam pridruži in piše v ta svoj list. Izdaja ga mladina sama za mladino. Poleg tega je pa MlitfNESOTSKI ZVOB edini slovenski mladinski list v U.o.A. in Canadi. Vsi zavedni Slovenci ga moramo podpirati v tem tako -važnam skupnem prizadevanju za ohranitev materinega jezika med našo mladino. Torej vsi na delo.' Mladina, potrudi se! Starši, opominjajte svoje otroke na lepoto našega milega materinega jezika. Vse spise, pisma in slike pošljite na: klifdESOTSKI ZVOd Box 563 Bi'.vabi k, kinn. Rokopisov ne vračamo, razen, ge to zahtevate. Vse slike vrnemo nepokvarjene. Milena Dolenc Zadnjo nedeljo v oktobru smo se zbrali minnesotski Slovenci na Gilbertu kjer smo imel* mi sij on.'ko prireditev in počastitev Kristusa Kralja. Večina smo brli ivjVonasoAjezici toda tudi nekaj starih Slo¬ vencev se nam .-je pri drv. jr "»o.. Že Voč T-odrK •/ uep.:t j j... ra? dekliškj misijonski krožek prodajal srečke zr. sim če; • Io'-'sed .•e:o ;č'.o: na G. 1 tort, Bleor, kcKinley, Bivrahik; .Pinc r. i.ie in Lv^loth. Tuui na Avi-e.ro nas je veter zanesel. Seveda smo prodajali srečke tudi pri vratih za oddaljeno Mt-. 1'ronske. - 3 ^ ~ 4 , .. . Elyj^c ter Duluthske Slovence. Prodali smo okoli tristo srečk, čigar Isel za slovenske misijone. Udeležba je bila kar velika, saj se je tudi izplačalo priti na tako lepo prireditev. Sestanek se je pričel s prireditvijo Kristusu Kralju. Bilo je nekaj govorov, dcklamasij ter pesmi. Kmalu je prišel čas za srcčolov. Dobitki, katerih je bilo 46 , sa bili raztavljeni na mizi. Med dobitki je bil tudi živ petelin ter violina. Vse je napeto pričakovalo, ko je Medvedov Janezek vlekel srečke. Večkrat je bila vsa dvorana v smehu. Dobitki so šli na vse kraje Minnesoto. Za štiri dobitke smo pa še posebej pobirali denar. Bili so mo¬ ški čevlji, moški jopič, zaponka iz Indije, ter knjiga "CEBKVENE PO¬ EZIJE", katero je iz latinščine prestavil, zložil ter daroval srečo- lovu Hev. Jože Vovk iz Ely, Minnesota. Tudi teh srečk smo veliko prodali, saj so bili dobitki zelo vredni. Za konec je serviral kro¬ žek piškote in čaj. Tako se je končal naš prvi slovenski misijonski srečolov na U-ilbertu z velikim uspehom. Joško Škorjance: MARO kOt 'rUVi! ' [Trt 'V^č, s; ■ y y v ji / ■\ ' —* ! ' V.l*i j (j _ r' - » 47 /M4U/^VŽ'EV žima je prišla v deželo, sneg pokriva hrib in plan. Mi pa čakamo veselo na preljub miklavžev dan. Kdor je priden in rad moli, bo lepo obdarovan; kdor pa klati se okoli, bode hudo kaznovan. Vrhovean. Kaj meni o MINNESOTSKEM ZVOKU urednik aKaDEMIKa, g. Edi Gobec: Pozdravljeni Zvonarji.’ ..»..••Nadvse sem vesel "MINNESOTSKEGA ZVOKa". Je tako prisrčen in lep, da postane našega visokošolskega 11 aKaDEi.JKa" kar malo sram. Toda ve¬ sel ga nisem le zato, ker je lep. inogo bolj sem ga vesel zato, ker tako jasno pokaži da so vaše dušice lepe, da gori v njih čisti pla¬ men ljubezni do dobrega Boga in do milega slovenskega naroda. Tako je prav, moji ljubi pri jati jčki Zvonarji.’ Ljubite dobrega Jezusčka, ki je tudi za Vas umrl, ljubite svoj majhni, a čvrsti in pošteni sloven¬ ski narod, ljubite v vsakemu človeku svojega bratal Ljubite svoj ma¬ terin slovenski jeziki Prav je, da znate tudi angleško, toda "od vseh jezikov mora biti Slovencem slovenski najljubši.’" - tako je re¬ kel naš svetniški škof in modri vzgojitelj slovenske mladine, naš veliki Anton Mariin Slomšek. Zato ste lahko otročiči ponosni na svoj ZVOK, ki izpričuje in po vsej širni Ameriki oznanjuje Vašo p.idnost in Vašo ljubezen do svete besede slovenske. Kaj naj Vara še rečem drugega, kot tc-le: — ^-+ft — Veselo naj vaš Zvon zvoni, slovenska srčeca krepi.' V tej želji vse prijateljčke Zvonarje prav lepo pozdravlja Vaš prijatelj Edi dobec, ■urednik "AKADEkIKA" Barage za novega škofa je dal Baltimorski cerkveni zbor, nato pa Aim priznanje silni nisjonski osebnosti. Božja volja je bila, da se njegovo delo tako odkrije svetu in zgodovini. Stletnica tega dogodka je poziv človeštvu, naj prizna pr~vo ve¬ ličino: naj razmisli pomen gesa^, ki si ga je Baraga ob Velikem je¬ zeru izbral: "Samo eno je potre ono." Ob stoletnici Baragovega posvečenja za Škofa se ozrimo na gla¬ vne obrise poteka njegovega škofovskega posvečenja in škofovanja. Dne 13 . oktobra 1853 J e škof LeEevre uradno sporočil misijonarju Baragi, ki se g© ondil v Detroitu, da je dospela listina s katero je sv. Oče Pij IX. dne ^ 9 * jilija 1853 ustanovil apostlski vikariat;Go- renji Mchigan (to je področje njegovega misijonskega delovanja) in njega imenoval za apostolskega vikarja. Kot naslovni škof se je ime¬ noval 00 nekdanji škofiji Amyzonia v nadškofiji Bt-uropolis, severno od lavaaza. Papečka listina pravi, da ga za to visoko mesto pripo¬ rna. .jo: "pobožnost, verska gorečnost in misijonsko delovanje med Indijanci." kisjonar Baraga je bil tako ubog, da je iz Detroita pisal nad- - »49 - škofu Purcellu: "Po želji Vaše milosti želim prejeti svoje škofovsko posvečenje po Vaših rokah v Vaši nadškofijski stolnici 1. novembra. Usojam si spomniti Vašo molost za zagotovilo, da mi boste priskrbeli vse, kar je potrebno za posvečenja: škofovsko kapo, naprsni križec, prstan itd.(če je mogoče);." Podpisal se je: Friderik Baraga, Izvoljeni škof amyzonski in apostolski vikar Gorenjega Jezera." Dne 1. novembra 1853 J e bil v cincinatski stolnici posvečen za škofa. Posvečen je bil torej za škofa prav v tistem mestu, kamor je pred 24. leti kot preganjani metliški kaplan poslal prošnjo za sprejem v mi¬ sijone. Posvetil ga je nadškof Purcell. boposvečevalca sta bila škofa: Peter Pavel LeFevre in Janez Martin Henni. Prvo slovesno škofovsko mašo je opravil v Hammerjevi župni cerkvi katere božje. Izbral si je pomenljiv škofovski grb, razdeljen v tri polja: zgoraj so jezusove besede Lazarjevi sestri karti: "Unum est necesa- rium" - eno je potrebno, namreč skrbeti za neumrljivo dušo. V levem polju je Jezusov monogram IHb s križem zgoraj in tremi žeolji spodaj. ^ iesnem polju je Marijin monogram, nad njim zvezda, ped njim pa Ma¬ rijino srce, prebodeno z mečem bolečin. Zdolnje polje ima križ, sidro in srce, znake za vero, upanje in ljubezen. Za sedež vikariata si je lzbrs.1 Sault de bt. kary (bu bent Meri), po slovenskobiap sv. Marije." Takoj po škofovem posvečenju se je odpravil v Evropo iskat duhovnikov in potrebne misijonske pomoči, ker je bil na velikanski površini sko¬ raj sam in brez denarnih sredstev. V domovini se je tudi sestal s te¬ danjim lavantinskim škofom iuitonom Marinom blomškora. Baragi se je v Evropi priglasilo 11 duhovnikov. Tudi denarnih in drugih darov je na¬ bral precej. Zlasti ga je podprla misijonska družba v Parizu: 10,000 frankov in mnogo potrebščin. Dne B 3 . aprila 1857 je Baraga iz Birna prejel obvestilo, da je papež Pij IX. povzdignil njegov apostolski vikariat Gorenji Michigan v redno škofijo, ki naj se po sedežu Sault ote. Marie na Baragov predlog imenuje "karipolitana". Tedaj je imel v škofiji 19 cerkva, štiri pa so se gradile. Duhovnikov je imel lb, misijonskih postaj 18, šol 13 , vr Saultu pa akademijo za dekleta. V maju 1866 je škof Baraga prestavil sedež škofije iz Saulta v Manjuette. Bne 9* oktobra 1866 ga je na cerkvenem zboru v Baltimoru zadela kap. Skoraj po dveh letih hudega trpljenja radi popolne ohromelosti In velikega uboštva je umrl dne 19 . oktobra 1868 na sedežu svoje ško¬ fije v karquettu, in sicer na sam praznik imena Jezusovega. Dočakal je 70 lot, 6 mesecev in 20 dni. Njegov življenjepisec Verwyst pravi, da je gotovo umrl v krstni nedolžnosti. Dragi nisjonski prijatelji. Upam, do. ste do tu sledili tem vrsticam. Želim, da bi vsi spoznali naizmerno dalo in neprecenljive vrline vsega Baragovega življenja. Saj srno ravno mi Slovenci pokli¬ cani, d?, izpričamo resničnost tega svetniškega življenja in ga posta¬ vimo na naše oltarje. 0 veliki sen slovenske zemlje, kdo je -poplačal vse tvoje poti, kdo je pel hvalo za tvoje dni in noči? Bod tvoj slovenski naj to stori. Se na nekaj naj Vas opozorim, molite vsi veliko in darujte tudi svoje žrtvice in premagovanja v ta namen. Da bomo pa vse bolje ra.zumeli in doumeli vas vse prav lepo vabim na "Baragovo proslavo", katero prirede naši mladi misijonski prija¬ telji iz Gilberta in Finevilla. Videli pa boste tudi zanimive slike z nekdanjega Baragovega misijonskega dela in življenja. Pridružite se nam v nedeljo 2g. novembra ob 2. uri popoldne na G-ilbertu v Comrnunity Center. Pripeljite tudi svoje domače. Storili oomo le svojo dolžnost, da po svojih skromnih močeh pomagamo in tudi sodelujemo, da bo nač slovenski Baraga, proglašen za svetnika. FOHinOZA m isi on urn Dr. Janež vodi s tremi zdravniki kamiljansko bolnišnica. Naval nanjo je tolikšen, da bodo morali zgraditi nov paviljon. Prijatelji našega zdravnika po večini njegovi bivši pacijenti - rnu obljubljajo gradnjo in opremo moderne operacijske dvorane. Še letos je v načrtu tudi zidava novega oddelka za jetične, za porodništvo in za notranje bolezni. Veliko dela je dal pregled pljuč vsem vojakom. Tako hočejo začetu uspešen boj z jetiko, ki je tamkaj močno razširjena. Avgusta je iz Chicage odšel na Formozo novomašnik g. Franca Rebolj. 'v _ IC IjlrilA Versko preganjanje. Na ozemlju, ki ga drži Vi e trni nh, je položaj slab. Bdeči so se spravili na, cisteri ja.nske samo s bane v Chan—Sin-u - 131 - in v PhouC-Son-u. V prvem so popisali vse redovnike in jim vzeli prstne odtiBe. Samostanu pa naložili take davke, da bo moral v krat¬ kem propasti. Širijo se govorice, da bodo menihe odvedli na prisilno delo. Samostan v Phuc-Son-u so policisti 26. aprila napadli med sv. mašo, dva redovnika pa odpeljali na policijo. Vdrli so v celice in odnesli vse papirje. Še istega dne so aretirali dva duhovnika-doma- čina. V samostanu je le še en redovnik in nekaj bratov, priorja pa so že prej zaprli. V Thank-Koa ž je apostolski vikar sicer še prost a mu spodrezuje- jc stike z njegovim verniki in mu spodkopavajo avtoriteto. Štirje duhovniki in 6 katehistov je zaprtih, knogo duhovnikov je moralo pred ljudsko sodišče in pretrpeti mučenje, kisijonu so naložili take dav¬ ke, da nima nobenih sredstev več, in če se položaj ne zboljša, bodo mnoge župnije pomrle od lakote, Semeniščniki hodijo na delo, da se morejo preživljati. Komunisti 60 razpustili Katoliško univerzo in imajo mladino popolnoma v rokah. Pred nedavnim, sta bila mučena o. Phuc (star 60 let), župnik v Kabenu in o. Vinh (4o letnik), župnik v Ngoc-Lomu. PRIGODE NAGAJIVEGA BOBIJA 37- Toda. posledice Bobijovega nepremiš¬ ljenega dejanja so bile strahovite. Smot¬ ka je kmalu užgala rakete in žabice, in iz Vodopivčevega žepa se je začulo ne¬ znansko sikanje in pnaskanje. Cel snop ognja se je napravil okoli nesrečneža, ki jo v smrtni grozi zdirjal po uliedh. Nihče se ni upal k njemu, da bi mu pomagali - ~ 38 . Hvala Bogu! V najhujši stiski je zagledal cestni vodnjak z veliko kotanjo, ki je bila polna vode. Lvo rešitevj Brez pomišljanja je skočil v mokroto. Ogenj J e seveda takoj ugasnil, in rado¬ stno vriskanje gledalcev je pozdravilo gospoda Vodopivca, ko je ves moker prikobacal iz vode. 39 - Bobi pa ni čakal posledic svojega grozodejstva.. Spet se je zapodil po ulicah, pobegnil iz mesta in se jel truden in sestradan klatiti po polju. V tem zagleda lepo jablano...o, kako mu je poskočilo srcel Takoj je sple¬ zal nanjo in si napolnil želodec z jabolki, da ga je komaj nosil. D RIDOBIVAJTE 'IH w ;~r~s k g>*>: NA ČASTNO MESTO v Vašem stanovanju spada polica ali omara S SLOVENSKIMI KNJIGAM Brezplačno in brezobveeno lahko dobite SEZNaM SLOVENSKIH KNJIG - •- Pišite na naslov: ZDRAVKO NOVAK 18406 Neff fioad Cleveland 19, Ohio Kdor naroči vsaj eno knjigo dobiva brezplačno list 'SLOVENSKA K Ki j IQ A v DOMO\/lNI IN TUJINI ŠG; Siv ^. ki prinaša članke o slovenski knjigi. IL IGR KRT SlO ' ;} pošiljajte pakete svojim domačim preko G LIGE k P&iTE poCEm nno j—i! I r u i ERJKRnCEV 238 East 19 ^ Street New Ycrk 3» N. Y. AFO STE V ZADREGI GLEDE DARU, KI GA ZE- r %BR€ DFt C€..UJE m i c s NaSLOV: SVETLIČ, 1015 A-oo..lO th St. 0 ca *** /J o k.IL»«aUKEE 4, h ISCONSIN L 0 NUDIKO Vaj VSaKOVRSTN* DaRILA, ULETUI- ^ (icT ŠKO IZVRŠENA V KERAvilČNI IN PORCELANSKI 00, ^ GG//T TEHNIKI: KOT VaZE, BONBONI JERE, 0B- ~^UJ Pl ^ ' TEŽILNIKE, PEPELNIKE, PIGURINE, OKRA¬ SNE KROŽNIKE, itd. NA ZaHTEVG IZVRŠI¬ MO TUDI PRILOŽNOSTNA POSVETILa, AKO NAROČITE PRI NAS STE LA¬ HKO BLUZ SKRBI, DA BI VAŠ