Še enkrat perocid. Glasovi o niem i» druglh dožel. (Priobčil Anton Kosi, šolski ravnatelj, Sredlšče.) I);i sc ' ovo nasvetovano sredstvo zoper p«rono. sporo, takozvanl p&rocid, na Stajerslcem v ob$e ni dooro obnesel, o tem je do serlaj v Slbv. Gospodarju" • ioKaj vi.iiogradnikov priobdilo svoje izkušnje, ralrai vsa poročila o tem so bila iz naše domače dežele. Za¦limivo jo slišati, kakšno s-.)fT' o \zroVrvn n pcrocicln vi•>ogradniki iz razaiji dragia av(Strijskih vinorodnih: lijžel. Zasl^doval sem aataaftao . vsa poročila o izkušnjah, ki so jili priobčili razni vinogradniM v> : osled^jiii 14 dneJi v nemških vinarskih listih r .,\V"ein«eitung" ia ,JMitteila*ige'i iiber "\Veinbau uacl iCallei-vrirtschalt". V poštev pridejo dežele Spodnje Av-¦tnjsko, Ogrsko, Tirolsko in Kranjsfko. Na Primorskeni divja vojska, zato se tufcaj o pravilaem obdolovaiija vinogradov v tej deželi ne more govoriti. Pri6* nimo tore.i! B u r g a a (Spodaje ¦A'visirijsko): Peronospora -< močno kaže, ker ni bilo bakjrene galice in s e s > > e r o c i d o m n i s o d o s o e 1 i a o b e n i u s p eb i. Sohratteaberg (Sp, Avstrijsko}: P 8 r oc i d , pi-avilno pripra,vljon, jo uijinkoval ago- (1 11 O. Ketzelsdorf (Sp. Avdtr.): B a k r e n a g a 1 i c a se je bolje obnesla nego peroo i d. R e i d 1 i n g (Sp. Avslr.): Kjer se je s škropIjcnjeni zamadiJo, so vinogradi mofino osmojeni; tucHf: tara, tjer« RoiSropilisperoaiaoin, s o j a gode oiraele, Sslum (Tirolsko): 0 porodda se šivijo raalSfee aodbe. VefiJna TinacradnlkOT gana k t a 11. L i p p ft (Ogrsfco): Takaj se perocid v obfie 6b~ soia, fer «re je ajega afciaeB izkazal kljab pravilnema škropljenja kot nedostaten. Ne pojdamo ve& na limani- (6. GroB-Engersdorl (]Sp. Avstr.): Mnogo viaogradnikov daje radi močnega razširienja peronospore krivdo perocidu. Potretano bo, da se ta snov tudi drugod natančno preizkuša in dožene, je—li perocid v resnici srod!st\"0, ki v vsakem ozira lahko nadomesti bak!reno galico. Po tako lepdh upih v majnika in jtmiju taka prevara! M o r (Ogrsko): Stanje vinogradov je tukaj fcrasno, zilasti onili, ki so škropili z bakreno ealiieo. (0 perocidu, poročila molčijo, a jaz bd sklepal iz opouibe ,,zlasti ondi, kjer ao škropili z bakreno galico", da so Skropili še tu&l z drugimi sredstvi, bržkbne g perocidom, in da se ta ni obnesel). S o p r o n in okolica (Ogrstiq): Perocid vzbuja v ogrskih strokovnjakih veliko zaaiimanje. delali se bodo ž njim temeljiti poskusi, dasi je učin,e!k zavisen tudi od vremenskih razmer, je -viendar dosedaaiii ush peh s to snovjo v obče zadovoljiv. Nedostatki tega sredstva se polagoma gotovo izgabijo. Ta način zatiranja peronospore je lep pridobitek aa polju vinogradništva. zakaj cene bakrene jjaliee bodo tudi prihodtije leio visoke, Iz vpraSanja, ki ga stavi v ljabljansketn ,,Kmetovalca" št. 15. neki viaogradnik arednika, je razvidao, da 8 to snovjo viinogradniiki tadi na Kranjskem ai. so zadovoljaf. Dotifino vprašanje se glasi: V r-em tiči vzrok, da^ se ni perooid pri nobeaem tukajfenjem vinogradnika za škropljeaje trt proti peroaos- Kori tako dobro obaesel, kakor modra galica? Listje ;t, ki je s perocidom škropljeno, se suSi in tadi groz. dje ai taio raavito, kator pri' trtah, ki so bil« Skrop!jene z modro gajico. Ravno, ko sem dokončal ta ai&nek, mi pride v roTce zadnja, t. j, 39i. štetv. wWeiazoltaag«. V tej številki sem naletel na poročilo, ki ae mi zdi vredno, da ga tudi t prevoda podam cenj. čitateljem ,,,Slov. Gospodarja", ki se zanimaja za stvar. Porpčilo je radi tega zanimivo, ker je edino, kar mi jik je priSlo pred o&, za perocid v veakem ozdra agodno. Priobčil g« je ravnatelj sadjarake in vinarslre Sol« v MeMku K, Fort, Glasi se pa: Iz strokovuih Ijstcv scr nma znana o perooidu ppleg ug(vlnih'poro6il tadi taka, ki ab za perocad v vsakem ozim nepovoljna. Dift se perooid nj obncsel, tema bržkone ni vzrok snov (t. j- perocid),. marveč način, kako se je perooidna mešianica pripravila iji kako se je ž njo škropilo; mi monemo o u61nku p©roeida izreči Ie agodno sodbo, zakaj uspeM 2% perocidno-apnene mesi (torej 6 kg na potovnjai:) so bili pri nas v vsakem oziru ugodni. V vinoarakiih, ki mejijo na aaše, ao škropili posestnLkji prvi6 in dragič z galičnaj apnieno zmesjo, učinki pa njiso tako povoljni, kakor v našili vlnogradiii, ki srao jih Škropili izkljuftno le 8 perocidom, Uporabnost perocida zoper peronosporo se je torej a neovrgljivo gotoVostjo i^Kazala. Manj ugodni so bili aspehi pri zatiranja fusiklavdija (krasfavost, ki se kaže zlasti na Jablanaji ia hraSkah: ta bolezea zlasti na^ mašanoel rada napada); dozdeva s& nam, da ima tukaj galica večji aspeh! Mogoče pa je tudi, da bi pri tem močneje zinesi 3%—4%, torej 9—12 kg na polovnjak) bolje a6ia2oval0. — PoroSevalec našte^ va potem še daljne prednosti perocida, rekoč: Delo s perocidno zmesjo je lažje; delavcem ne pokajo roke, kakor pri galici, zato pri aas s perocidom rajši dela^ jo. S perocidom škropljeni vinogradi so tudi lepši od onih, ki so škropljeni z modro galico, Mi bomo prihodnje leto zopet s perocidom Skropili, 6e ga le dobimo. Tako slove poro^ilo. K temu bi pripomnili sledeče: Ravnatelj Fort trdi, da se j« poleg agodnih poročil slišalo nekaj oelo aeu.godaih. Jaz bi pa rekel: poleg majhnega številca ugodnih so se slišali o perocidu samo neagodni glaaovi. G. ravaatelja sioer verjamemo, da so se poskusi s perocidom v Melniku obnesli, a vsekakor bi neizrečeno rad videl, so-li ondi perocidni vinogradi res lepši od onih, ki so škropljeni z galico. Oko se je aavadilo na modro-zel«no trtno lisrtje ia }az za svojo osebo izjavljam, da mi ona pepelastosivfi perocidna barvai na trtah ni6 kaj ne agaja. Dalje: Da je iskali vzrok nauspabov s p«rocidotn v načina pnpravljaa.ia in ne v snovi, vakor trdi to g. Fort, o tera'pač zelo, zelo dvomim, zakaj znano mi je, d* so se skorai ysi vinogradniki ravnaii jmtanko po n^vodila, ki ga je podal dr. Oton Brož, aaistsnt m c. kr. eavodu za rastlinsko rarstvo, t raW«in»*itung« fn po njem piseo tea vrstio v lotošnjem ,,Slov. Gosp." gtev 23 ci so pctrtbno za uspešno zaUranj« p*ronospor« 2% zmesi torej 6 kg n* polovnjak, iakaj pa |»ga strokovajaki rnso iar«cno pouSarjali, eakaj U srao d«vali 4 do 5 kg ptrocida na polovajalc, kakor se je svtftovalo lah ko bi ga vb«H tud|i par kilogrtjnov v,e« in uspiii bi aam bil Easiguran. Sfratka: Psrocida atrolcotvnjaki niso vscstranski prftizkušali in jasno so jo izkazalo, da ta biiov aa naš» podnebn« in krajevne razmer© nl' da bi jo dlortk, kl želi ria^grainiku dobro, priporo! &af.