SSEJE
IZVRŠNEGA
SVETA
Tisoč
malih
možnosti
našega
turizma
O tem kako uresaičujemo plansko zastavljene usmeri-tve na področju turizma in o lem kako iktivnosti na tem podrofju - ki je a našo občioo še kako zanimiva -okrepiti, je tckla beseda na julijski seji izvišnega sveta. Z nameoom. da bi se prepričali, pa tudi. da bi »okusili« nekaj možnosti, seja tokral ni polekala v stavbi občinskc stavbe. Z barko Barjanko. last Petra Mraka, (sedaj je ie prodana io pluje v Usli Kompasa na jczeru v SR Srbiji) smo popolovali po LjuMjanici vse do Livade. Pot nas je
Na Rakitni imajo smele na-črte!
RakiCani pa so ob tej priložnosti razgrnili tudi svoje turistične načrte. Po uspešnem očiščenju jezera in ureditvi parkirnega prostora ob njem (znaten delez je prišel tudi iz občinske blagajne) nafrtujejo v prihodnosti: uiedilcv parkovnega nasada ob jezeru, uredilev in izgradnjo balinar-skih in teniških igriSč, radi bi pristopili k oddaja-nju prenočitvenih zmogljivosti. poleg že urejenih tekaških prog bi v zimskem času radi postavili smučarsko vlečnico. za izletniški lurizem se po-nujajo možnosti ie v sanaciji ostankov rimskega obzidja ter odprtja dveh kraSkih jam in 5e bi lahko naštevali. Veselijo se ponovne otvoritvc mladinskega klimatskega zdravilišča, ob ureje-nem vodovodu pa si želijo predvsem razširitve cesle na Rakitno kot tudi številnejših in boljših telefonskih zvez. Že v tem letu pa marljivi turi-stični delavci nameravajo postavili več izvirnih označb krajevnih objektov in znamenitosti. go-stinska ponudba se bo okrepila z novo domato gostilno, radi pa bi ludi raziinli obstoječo bruna-rico ob jezeru.
vodila numo Podpeškcga jezera (za turizem ga j>e vse premalo izkoriščamo ob vseh njegovihizvimib lepotah in možnostih), mimoerede smo se ustavili pri zasebnem prodajalcu Albinu Stihu na Jezeru ter se nato povzpeli na Rakitno. Živabna in razrejana razprava se je odvijala v skrbno urejeni brunarici. ki jo ima > r.ajemu prizadevna Metka Susman. Osnova za to razpravo je predstavljala poročilo o aktivnostib na področju turizma v občini. Izvršni svet je Uko occnil, da je rota riije* zastavljenib z rcsolucijo nresničenih odnosno se le-ti uresničujejo. tz-stopajo boljša in bolj urejena tnristična in gostuiska ponudba Kureščka, fckitne pa tudi že Rašice, nspešno se uresničujejo akrije Sveta za turuem pri OK SZDL -»skrb za čisto okolje« ler razvoj Kmetije odprtib vrat. I/jemen uspeh je doživeia izdaja turistične brošure »Ho-dil sem po slo poteh...«, saj jc skoraj povscm posla, vsekakor je bila ob teis na roesti' odločitet o ponatisu z dopolnilom posebnega vložka - zemljerida, ki bo grafič-do opredelil s* ostak možnosti turistične izrabc našega območja za izietniški tarizem. Tudi ob svelovnem kuhar-skem kongresu zastavljeno akcijo »Teden viških gostin-cev« kaže šc naprej razvijali, zalorej naj bi jo letos ponorili že v časn martioovanja. S tem bi vsekakor prispevali k razvoju gostinske ponndbe v občini.
Glede na večji porast manjših gostinskih- lokalov -bifejev (za te je pač potrebno vložiti manjša investicijska sredstva), velja v bližnji prihodnosti nameniti vso podpo-ro že pričeti akciji in interesu posebnih gostincev za gradnjo prenočišč. Vemo, da le-teh v naši občini nimamo (Le izključimo Dom srednjih šol in Študentski center, ki sta vezana le na čas počitnic). Intenzivno se bodo nada-ljevala še prizadevanja za izgradnjo botelskih in drugih prenočitvenih zmogljivosti. Predvideva se gradnja tnotela ob južni obvoznici (namenjen bo predvsem tranzitnem turizmu), nadaljevati pa bo potrebno tudi z napori za spremembo namembnosti bokalškega gradu, pri čemer ostaja glavna naloga še vedno pridobitev ustreznega inve-stitorja. Prenočitvene zmogljivosti pa bo tnoč realizirati tudi s turistično prenovitvijo Eipprove ulice, kjer se odpirajo tudi možnosti za vsestranski razvoj spremljeval-nih turističnih dejavnosti.
Ob obravnavah revalorizacije naravne in kullurne de-diščine so bila sprejeta stališča za dokončno uredilev tuijaškega in polhograjskega gradu. Z dokončno uredi-tvijo Rašice, Trubarjeve spominske zbirke in ustrezno gostinsko ponudbo se odpirajo velike možnosti za še večji, pa tudi bolj organiziran obisk turjaškega gradu. Prav tu pa lahko pomembno vlogo odigra tudi turistično društvo na Turjaku. Kar osem tunstičnih društev v občini dobro deluje in imajo zastavljene smele programe. K ustanavljanju novih in spodbujajočem delu nekaterih ob-stoječih bo preko Sveta za turizem pri OK SZDL potreb-no nameniti še več naporov. Predpogoj za hitrejši turi-stični razmah pa je nedvomno tudi zadovoljiva komunal-na opremljenost krajev (predvsem vodooskrba. pa tudi delno kanalizacija in ceste). Nekoliko več smelosti pa bodo turistični delavci in zanesenjaki potrebovali tudi pri organiziranju prireditev in zanimivih iger. Na tctn po-dročju ni bilo praktiCno nitesar storjenega. Obstajajo pa možnosti in vključevanje v nekatere manifestaeije kot npr. Kmečka ohcet, so k kako dobrodošle. Omenimo naj k možnost vključevanja zasebnega interesa (npr. lastnikov zemljiSi v Iškem Vintgarju), ki bi ga kazalo Se kako izkoristiti. Primer: organizacije priložnostnih šoto-rišč. ki bi omogočila turistom doloienega tipa bivanje, ne pa da zavestno podpiramo neorganiziranost. ki ničemu ne služi. Vrsta inožnosti pa je tudi ob poteku Evropske peš poti, ki je zlasti v poletnih mesecih še kako obiskana. a žal ob njej le malo ponudimo.
Skratka. turistični razvoj v naši obtini lahko poimenu-jemo kot razvoj tisoč malih možnosti, ki vsaka posebej ne predstavljajo znatnejših oziroma velikih vlaganj, njihovo oživitev pa lahko dosežemo z večjo organiziranostjo. prožnejSim pristopom pa tudi z ie bolj usmerjeno družbe-no skrbjo. Tozadevno pa bo potrebno še več sodelovanja z Ljubljansko turistično zvezo pa tudi njenim Turističnim infonnativnim birojem.
Storjenih jc že precej pomembnih korakov, z resolucij-skimi cilji v prihodnje pa se jih zatorej obeta k ve(.
Tole je bilo enti zodnjih plovb Barjanke po Ljubljanici. Spričo r.\, ¦. . ..- , ¦ ,<.-na nima ustreznega odloka za plovbo tako velikih bark po svoji reki, je bita Barjanka v glavnem vedno v sidrišcu. Njen dosedanji lastnik Peter Mrak pa je obljubil, da bo do naslednjega leta zgradil še lepšo barko, ki bo lahko varno prepeljevala številne domače in tuje turiste po zeleni vodi naše Ljubljanice. Upajmo, da bo tudi ustrtzna zakonodaja do takrat že pripravljena.