O..>iiiP..iUii\ii.iA KNJ~tN~CA TURIZEM Informativno glasilo Centra za promocijo turizma Slovenije Št. 13 • Letnik II September 1997 NAPOVEDNIK: 11 17936 • Tema meseca: Slovensko igralništvo v času velikih sprememb, pogovor z Brankom Tomažičem, predsednikom Združenja igral- nic Slovenije, komentar ............................................................................ .. .......... .. ... .. ....................................................... 2. in 3. stran • Raziskava: Podoba Slovenije -Turizem: Diametralno nasprolje med poZ11avanjem Slovenije v Franciji i11 Avstriji ........ 4. stra11 • Hoteli: Neprijaz11ost, žeja sredi noči, majl111e nepravilnosti ... , Ke11dov dvorec v verigi Schlosshotels ................................ .5. stra11 • Med11arodni turistični marketing: Incoming v čla11icah ETC za leto 1996, Hrvaški turizem na dobri poti, čaka ga še veliko dela .................................................................................................................................... .. ... ............................. .. ....................... . 6. stran • Program vseh aktiv11osti CPTS, tudi sejmov i11 borz, do konca leta, sejmi in kongresi v Ljubljani v prihodnjem letu .... 7. stran • Zadnja stran: Velika promocija slovenskega turizma in mode v Varšavi, Podčrtano, Zlati boben -Spet bo zaropotalo, Bled na naslovnicah britanskih tour operatorjev ............................. .. ............................. .. ... ..... ............. ................................................. stran 8 DOSLEJ SKORAJ PET MILIJONOV NOČITEV V prvih osmih mesecih je po predhodnih (neuradnih) ocenah Centra za promocijo turivna Slovenije v Sloveniji le- tovalo približno 1,320.000 turistov, od tega 630.000 (47 odstotkov) domačih in 690.000 tujih (53 odstotkov). Turi- stičnih prihodov je za deset odstotkov več kot lani, od tega dva odstotka več domačih in 18 odstotkov več tujih. Tu- risti so skupno ustvarili 4,800.000 nočitev, od tega 2,600.000 domačih (ali 53 odstotkov) in 2,200.000 tujih. Najbolj razveseljivi so podatki tujih nočitev, te so se letos povečale kar za 22 odstotkov ( domače za dva), in pa prihodov (po- večanje za 18 odstotkov). Največje povečanje prihodov in noči­ tev (za več kot 50 odstotkov) imajo ob- morski kraji, nato kraji v območju "gore in jezera" (27 odstotkov), Ljubljana pa je imela za odstotek manj turistov kot lani. Nočitve v zdraviliščih so se povečale za 11 odstotkov. Vseh nočitev je bilo lani 5,832.244. Po podatkih Združenja za turizem in gostinstvo GZS pa je devet turističnih krajev v Sloveniji v letošnjem prvem polletju v vseh vrstah prenočitvenih zmogljivosti ustvarilo celo več kot sto ti- soč prenočitev. Na prvem mestu je Por- torož (332.830 prenočitev) , sledijo Čatež ob Savi (184.728). Kranjska Gora (168.090), Ljubljana (143.124), Bled (138.244), Rogaška Slatina (111.616), Moravske Toplice (108.187), Podčetrtek (104.391) in Izola (101.763). Po statističnih podatkih je v prvem polletju tega leta v naši državi letovalo skoraj 358.000 Slovencev, to pa je za 2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. V Avsttiji je letovalo približno 35.000 slovenskih državljanov, ali za 6 odstot- kov več, na Hrvaškem pa 123.000 Slo- vencev oziroma kar za 21 odstotkov več kot v prvi polovici minulega leta. Skupaj je v prvi polovici leta v vseh treh državah letovalo več kot pol milijona Slovencev, od tega v domovini kar 69 ,4 odstotkov, in ustvarilo skoraj 2 milijona prenočitev, od tega 69 odstotkov doma. Na Hrvaš- kem so Slovenci povprečno letovali 3, v A vsttiji pa 4 dni. SPET USPEŠNE ERAZMOVE IGRE Število obiskovalcev znamenite Po- stojnske jame se tudi letos poveču­ je. Obisk je še vedno za približno 60 odstotkov niiji od leta 1990, vendar so kazalci rasti dobri. Letos je jamo do 18.avgusta obiskalo 253.863 obiskovalcev, kar je za 31 odstotkov več kot lani. Na prvem mestu so Ita- lijani (81.306), na drugem Nemci (63.695) in na tretjem mestu Slo- venci (39.277). Delavci obeh postojnskil1 podjetij Po- stojnska jama - Turizem in HOT Postoj- na pa so avgusta ponovno zgledno pri- pravili Erazmove viteške igre, ki so pri- vabile približno 5000 obiskovalcev. To- krat v sodelovanju s podjetjem za ekspe- rimentalni turizem Planja, in ne z Ran- čem Kaja in Grom, ki sicer pripravlja OB 27. SEPTEMBRU, SVETOVNEM DNEVU TURIZMA ... ... želi Center za promocijo turizma Slovenije vsem turističnim delavcem, strokovnim ustanovam in vsem, ki si prizadevajo za dobro slovenskega turizma, vse najboljše in veliko poslovnih uspehov! Aronove viteške igre. Mogoče ne bi bilo slabo razmisliti o tem, da bi se strokov- njaki za večjo kakovost teh prireditev dogovorili o sodelovanju in zdrnžitvi znanja ter predvsem opreme in ljudi, ki si drznejo mečevati, požirati ogenj, pa- dati z drvečega konja ... (Foto: Rok V. Klančnik) V PRIPRAVI JE PROJEKT "SLOVENSKE KULTURNE POTI" Center za promocijo turizma Slovenije in Imago Sloveniae sta poleti začela sodelo- vati pri projektu Slovenske kulturne poti, ki naj bi zrasel v najpomembnejši proizvod na področju kulturnega turizma v Sloveniji. Imago Sloveniae je že doslej razvijal mrež- ni projekt spodbujanja kulturne ponudbe po 21 slovenskih mestih in številnih prizoriš- čih ter združeval festivalsko ponudbo deve- tih poletnih kulturnih festivalov. Kulturna dogajanja in kulturna dediščina do sedaj niso bili poseben predmet zaokrožene turi- stične ponudbe. Zato je namen omenjenega projekta oblikovanje razmeroma zaokrože- nih kulturno-turističnih proizvodov, ki so lahko predmet turistične ponudbe in turi- stične promocije Slovenije ter seznama kul- tumih stalnic, ki bodo delovale kot tržne prednosti čez celo leto. Prvo organizirano predstavitev kultur- nega turizma napovedujemo sredi novem- bra na WTM v Londonu. TURIZEM 1. CelJe - sKladišče Per I I 17936 / 1997 ~ ~~~~1~mi~1.11i~11111111111111111111 Komentar Prepad med zagotovili in preavidenim financiranjem promocije turizma COBISS t11 Kljub temu da so lani i·se strokol'l1e usta11ol'e slol'e11skega turizma, letos pa tudi l'lada Republike Slorenije, zagoto1·ili polno podporo promociji in razl'oju turizma, osnutek letošnjega proračuna za ta 11ame11 predridem samo 285 milijo110I' tol{llje1·. Če ostane pri tem, bo progmm dejal'llosti Ce11tm za promocijo turizma Slol'e11ije do konca leta spet močno ogrožen. Center za promocijo turizma Slol'enije je po predlogu 11ol'ega zakona o pospeše- 1wifu turizma nacio11abw turistična organizacija in kot tak osrednji pol'ezomlec slo- l'e11skega turizma 11a produkcijski, informacijski in promocijski ml'lli. To poslanstvo je opredeljeno tudi l' Resoluciji o strateških ciljih 11a področju turizma, kije bila spre- jeta I' d,ial'liem zbom 24.janua,ja 1995. V obdobju začas11egafi11a11cira11ja v letu 1997 je CPTS 1· p11'ih del'etih mesecih Uamwr - septembe1j za izmja11je sroje dejal'llosti prejel 270 milijo11ol' tolaijer. Ta sredstm so bila zagotol'lje11a tudi po zaslugi sklepol' 11a peti seji rlade Republike Slo- 1•enije 27. marca letos. Eden od sklepol' 1·lade RS 11a tej seji je bil tudi ta, da bo pri priprm·i proračuna za leti 1997 in 1998 upoštemla potrebe po 1•/aganju r t111izem r skladu z izhodišči in predlogi, ki i:Jwjajo iz lzredbenega načrta trženja slol'e11ske tu- ristične ponudbe (Indeks 365) kot "eno izmed primite! držarnega proračuna". V Obrazložitvah proračuna (Poročemlec drfol'llega zbora, št. 42, 20. argust 1997) je na strani 101 in 102 utemeljeno, da je "ob nezal'idljirem položaju sloren- skega twizma ob 1•se ostrejši mednarodni konkurenci rloga Centra za promocijo tu- rizma Slol'enije izrednega pomena" in d<, "situacija 1· slovenskem twizmu zahtel'a takojšnje izdatnejše 1•lagmife in 11či11korite hine aktil'flosti 11a ciljnih tujih trgih". Opredeljeno je tudi, da lahko "z aktil'11im p1istopom k trženju in predlaganimi sreds- tvi skupaj z l'lagmifem l' razroj11e aktimosti in ponudbo 1· petih letih dosežemo deret milijonov nočitev in dre milijardi dola,jer deviznega prilim". Kljub l'sem tem argu- mefllom paje bilo Ce11h·u namesto predlaganih 793 milijo1101• tola,jei· w letoš11je leto dodeljenih 285 milijonar tolaijel'. To je le 36 odstotkol' predlagane rsote, torej 1• "In- deksu 365" opredeljenih in utemeljenih sredstel'. Glede na to, daje Center za prrih dere! mesecer letošnjega leta ie prejel 270 mi- lijonar tola,je1•, bi 11111 torej za zad1ife h'i mesece preostalo še 15 milijonol'; to paje odločno premalo za izredbo preostalih petih sejemskih 11astopo1• 1· tujini, financira- nje delova,ifa predstav11išter 1• htjini in tiskmife nujnega prospektno-inf ormacijske- ga gradim, študijske obiske litjih 11orina,jer in orga11izato,jer potom1if 1· Slol'e11iji ter 111,j110 sofinanciranje skupnih akcij za prodajanje programor potomnj 1• Slomli- jo. Z11a110 je, da večina akcij trf.nega komuniciranja in odnosov zjarnostmi r turiz- mu poteka jeseni in pomladi. Priprara twistične sezone 1998 je zato zaradi 11erazum- ljiro majhnih predridenih sredster zelo l'prašljfra. Kakršnokoli podce1ifel'atife tega dejstm ali pasimost se lahko katastrofalno izrazita 1• rezultatih prihod1ife sezone, še posebej zato, ker držare s ko11kure11č110 t111istič110 ponudbo po p1iporočilu Sretor11e t111istične organizacije name1ifajo za Sl'ojo promocijo in flie1ife rsako leto najmmif en odstotek deriz11ega p1ilim iz huizma. Slol'enija bi z 285 milijoni tol{llje1• ( 1,7 111i- lijo11a USD) 11ame11ila zgolj 0,14 odstotka: lani smo 1wmreč imeli 1 ,22 milijarde USD de1'i:nega prilim iz twizma. bedbe11i nač11 trie1ifa slol'enske twistične ponudbe (Indeks 365), ki natančno predl'idem porabo predlaganih 793 milijonar tolmjer,je pn·i dokument 1· slom1skem turizmu, kije dosegel soglasje celotne stroke 11a področ­ ju promocije t111i-:J11a. Ta dokument so pisno potrdile 1·se slore11ske strokome usta- 1101·e 1' twizmu. l1 danih razmerah bo l'odstro Cefllm - da bi uskladilo obseg akti1•- 11osti z mzpoloiljirimi finančnimi sredstvi in optimiralo stroške -uprar11em11 odbom CPTS p1isiljeno predlagati odpral'O predstal'llištel' in inf ormatil'llih urador 1· tujini, odpored sodelomnja na sejemskih nastopih in predstal'itl'llh 1• htjini, odpored naro- čil za izdelal'O promocijskih publikacij 1• skladu z nol'im grafičnim sistemom, zmmif- šmife načrtol'Onih študijskih skupin 110rilla1je1• in orga11izato1jel' potomnj, pre11eha- 1ife aktimosti v z1•ezi s projektom t111istično-informacijske mreže in ustariter 1•seh os- talih 11ačrtomnih promocijskih aktimosti, ki bodo filla11č110 presegale okrir 285 mi- lijonov tola,jel'. Sereda pa tudi preneha1ife idwjanja mšega in našega časopisa Tu- 1izem, ki s to štel'ilko prazmtje prvi rojstni dan. Prrič je del septembra 1996, 1· na- kladi 1000 izl'Odo1•, tokratno šterilko pa smo natisnili r kar 1700 izl'odih. Franci Križan 1 ~ z L, fri r- L, m Pogovor Branko Tomažič, predsednik Združenja igralničarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije v SLOVENSKO IGRALNISTVO Kot je znano, se pripravlja strategija slovenskega igralništva. Na kakšni stopnji je njeno oblikovanje? Slovensko igralništvo nujno potrebuje dokument, ki bi igralništvu odmeril nje- govo pravo mesto. Naše združenje pri njegovem oblikovanju neposredno ne so- deluje. Vemo, da je predlog strategije v zaključni fazi nastajanja. Kolikor pozna- mo njeno vsebino, se z njo strinjamo in si želimo, da bi jo vlada čim prej sprejela. Seveda si tudi želimo, da bi se njena vse- bina kasneje upoštevala pri pripravi in sprejemanju zakonskih določil s področ­ ja posebnih iger na srečo. Kako so se spremenile razmere po sprejeiju zakona o lastninjenju igralnic? Ali lahko rečemo, daje slovensko igralništvo v nekakšni vmesni fazi, se pravi "v zraku", da igralnice še niso niti zasebne niti dr- žavne? Kaj pravzaprav zakon zahte- va od slovenskih igralnic ? Lastniki slovenskih igralnic bodo v oktobru postali pokojninski in odškod- ninski sklad ter lokalne skupnosti s po- dročja delovanja igralnic, kar praktično pomeni podržavljanje dejavnosti , do ta- krat pa bo z igralnicami fo1malno uprav- ljala država. V operativnem smislu poteka poslo- vanje igralnic v tem vmesnem obdobju nespremenjeno, s tem, da se del vodstev pač ukvarja s postopki lastninskega preoblikovanja posameznih podjetij. Bolj pomembno je vprašanje, kakšno poslovno politiko bodo vodili novi last- niki oziroma država in v kolikšni meri bodo prevladovali politični interesi pri imenovanju novih uprav nad strokovni- mi. Žal še vedno veljajo vsi omejitveni za- koni iz leta 1993, ki prepovedujejo vsakr- šne spremembe na področju širitve igral- niške dejavnosti in pri uvajanju novih iger ter vlaganju v druge pravne osebe doma in v tujini. Zaradi vseh teh omejitev se že močno pozna padec konkurenčne v času velikih sprememb sposobnosti slovenskih igralnic v primer- javi z neposredno tujo konkurenco. Kako bo potekala uvedba koncesij- ske dajatve v skladu z novim zako- nom? V skladu z določili zakona o igrah na srečo iz leta 1995 se koncesijski davek prične plačevati po izdaji koncesij za iz- vajanje posebnih iger na srečo. Za boljše razumevanje dogajanj v pretekosti in mo- rebitnih procesov v prihodnje, bi rad neka- tera dejstva podrobneje osvetlil: • Iz naslova koncesijskega davka se bo letno zbralo okoli 70 milijonov DEM, ki bodo namenjena v višini 48 odstot- kov za razvoj in promocijo turizma na državni ravni in v enakem odstotku za lokalne skupnosti, kjer delujejo igral- nice. • Zdaj plačujejo podjetja poseben da- vek, ki ga bo nadomestil koncesijski, po katerem bo večina podjetij bistve- no bolj obdavčenih kot so sedaj, kar bo njil10vo poslovanje, ki že sedaj ni rožnato, še poslabšalo. • Če bi obstajal iskren odnos vlade za prenos teh sredstev na tu1izem in lo- kalne skupnosti, bi to storila že pri pri- pravi omenjenega zakona v letu 1995. Gre za isti davek, le z drugim ime- nom, zato se bojim, da se bo rok za za- četek plačevanja koncesijskega davka maksimalno zavlačeval. Bojim se tudi, d ase bodo pojavile tendence za spremembo zakonskega določila na škodo predvidenih prejemnikov teh sredstev. Podpredsednik vlade gospod Maijan Podobnik je sicer na okrogli mizi, ki je bila v juliju na TV Slovenija, dejal, da se bo koncesijski davek (ve1jetno je imel v mislih sedanji pose~ni davek, op. B. T.), pričel razporejati na prej omenjene nosil- ce že v septembru, vendar za realizacijo tega še ni nobenih znamenj. Igralniška podjetja so močno zainteresirana za to, da bi turizem in lokalne skupnosti prišle do tega dena1ja, ker pričakujemo , da bodo potem odpravljene občinske takse, da se bo hitreje pričela graditi prepotrebna in- frastruktura v igralniškil1 krajih ter da se bo okrepila promocija slovenskega turiz- ma v tujini. Postopek: lastninjenja oziroma podr- žavljenja igralnic predvideva tudi imeno- vanje novih uprav v igralniških podjetjih. To se zdi dokaj kočljivo vprašanje, ker lahko pomeni diskontinuiteto uspešnega poslovanja določenih slovenskih igralnic. Ali ima stroka dovoij moči, da lahko za- drži strokovno vodenje igralnic brez vmešavanja politike? Stroka nima nobene institucionalne moči vplivanja na dogajanja v zvezi z imenovanji nadzornih svetov in novih uprav podjetij. Ne samo to. Naših pogle- dov na dogajanje v zvezi z igralniško de- javnostjo nam ni uspelo predstaviti niti resornemu ministru. Kot sem že povedal, bodo novi last- niki igralnic državna sklada in lokalne skupnosti, torej ustanove, ki so močno politično obarvane, zato menim, da brez vmešavanja politike v imenovanje uprav ne bo šlo. Kakšni bodo končni re- zultati teh dogodkov je težko napoveda- ti, upam pa, da bodo pri kupčkanju pre- vladovala nepolitična merila, kot so po- štenje, strokovnost in rezultati doseda- njega dela. Predvidevate tudi, da bi nova zako- nodaja omogočila izvoz igralniškega znanja v tujino? Izvoz samega know-howa že doslej ni bil zakonsko prepovedan. Podjetjem s področja igralništva pa je prepovedano kakšno koli vlaganje doma ali v tujini, brez česar pa je znanje zelo težko proda- ti. Ker dogajanj v ostalih slovenskih igralniških podjetij na tem področju ne poznam, bom navedel le spoznanja iz Hita, ki med poslovnimi partnerji in poz- navalci igralniške dejavnosti velja za us- pešno, napredno in dobro vodeno podjet- je, zaradi česar je mnogim zanimivo za poslovno sodelovanje. V preteklih letih smo iz različnil1 razlogov, predvsem pa zakonskih omejitev, zamudili veliko pri- ložnosti za delovanje v tujini. Menim, da se je s tem nai·edila ogromna škoda, ne samo Hitu, temveč vsem podjetjem, ki bi lahko sodelovala pri posameznih projek- tih. Za primer naj san10 navedem, da je Casino Austria International ustvaril veli- ko več prometa v tujini kot doma v Av- striji. Znanj in priložnosti za poseganje na tuje trge je dovolj, kakšni pogoji bodo za to ustvarjeni , pa je drugo vprašanje. Prvi odgovor nanj bi morala dati že strategija slovenskega igralništva, na vsa ostala pa bodoči lastniki igralnic z ustrezno po- slovno politiko in država z ustreznimi spremembami zakonov, ki vlaganja v tu- jino zdaj prepovedujejo. Upamo le lal1ko, da se bodo pogoji za izvoz znanja in ka- pitala na tem področju čim prej uredili, saj velja, da se nobena izgubljena prilož- nost ne povrne. TURIZEM 2 Nekoč je bila v nekaterih političnih krogih popularna ideja o ustanovitvi družbe Casino Slovenija. Ali je ta ideja popolnoma zamrla? Ideja je bila kar močno razšiijena, ker pa ni nastala in se razvijala v strokovnih igralniških krogih, težko rečem, ali je za- mrla. Osebno v to močno dvomim, ker so vodstvena mesta v takšni organizaciji zelo vabljiva. Do uzakonjenja delniške družbe Casi- no Slovenija ni prišlo, kar pomeni, da je prepuščeno bodočim lastnikom, kakšna bo bodoča organizacija posameznih igralniških podjetij ter kako in koliko bodo med seboj organizacijsko poveza- na. Menim, da je to dobro, saj takšna re- šitev omogoča organizacijsko fleksibil- nost posameznih podjetij in celotne de- javnosti, hkrati pa preprečuje preveliko centralizacijo, ki bi dušila razvoj v pod- jetjih in onemogočala zdravo konkuren- co. Ste mogoče v združenju ravnišljali tudi o skupnih marketinških promo- cijskih nastopih slovenskih igralnic v tujini ali bo to še naprej samo na- loga posameznih podjetij, zlasti mi- slim na HIT in Casino Igralnico Portorož? Združenje obstaja šele nekaj mesecev in to v obdobju lastnmskega preoblikova- nja podjetij. Delo na tem področju pa ima prednost, tako da se o skupnih marketinš- kih nastopih podrobneje še nismo uspeli dogovaijati. Smo si pa enotni v razmišlja- nju, da bi bilo smotrno skupaj izvajati ne- katere mai-ketinške akcije, predvsem v tujini , ne glede na to, da smo tudi konku- renti. Osebno menim, da je predvsem v sosednjih državah dovolj tržnih priložno- sti za vse, če bomo le znali ponuditi pra- ve storitve s pravo kakovostjo. Bi lahko ocenili, koliko igralnic bi lahko delovalo v Sloveniji, kije majhna država? Slovenske igralnice ustvai·ijo več kot 95 odstotkov prihodka s tujimi gosti, kar nas navede k sklepu, da od domačega trga ne bi mogla preživeti niti ena večja igralnica. Drugo vprašanje paje, ali in kje bi bilo smiselno postaviti še kakšno igral- nico. Glede trga, števila in lokacije obsto- ječih igralnic, menim, da bi bilo smiselno razmišljati o igralnici v Kobaridu in mor- da v bližini Murske Sobote. Ostalo povpraševanje po igrah na sre- čo v večjih mestih in turističnih krajih, kjer ni pogojev za prave iglranice, pa bi bilo morda smotrno zadovoljiti z igralni- mi saloni, v katerih bi bili nameščeni samo igralni avtomati, delovati pa bi mo- rali v skladu z večino pogojev, ki veljajo za prave igralnice. Dri.ijo podatki, da promet v sloven- skih igralnicah pada?, Gospodarska zbornica Slovenije je res objavila info1macijo v tem smislu, ven- dai· menim, da ni točna ter da gre za me- todološko ali kakšno drugo napako pri pripravi podatkov. To stališče utemelju- jem z dejstvom, da je promet v Hitovih igralnicah poraste! v primerjavi s prvim polletjem lanskega reta za več kot 20 od- stotkov in p01toroški ter lipiški igralnici za dobrih 14 odstotkov. Če vemo, da predstavlja realizacija teh dveh podjetij (Hita in Casino Igralnice Po1torož, op. ur.) več kot 90 odstotkov vsega prometa slovenskih igralnic, ne moremo govoriti t o padanju prometa. Res pa je, da ne na- rašča obisk gostov v nač1tovanem obse- gu. Menim da sta za to dva vzroka, zniža- nje cen goriva v obmejnih krajih v Italiji in padanje kakovosti ponudbe naših igralnic zai·adi prepovedi širitve in uvaja- nja novih iger. Kdo sodeluje v Združenju igralni- čarjev Slovenije? Člani Nacionalnega tu1ističnega zdru- ženja za igralništvo so vsa slovenska podjetja, ki se ukvarjajo z igralniško de- javnostjo, razen Turističnega podjetja Poho1je. Naša člana pa sta tudi podjetji Onyx z Jesenic in Rebuz iz Ljubljane, ki imata igralnici z igralnimi avtomati v Kranjski gori oziroma Sežani. Na manjše ponudnike avtomatov z igrami na srečo ne računate? Področje izvajanja posebnih iger na srečo na igralnih avtomatih zunaj igralnic je pri nas neustrezno urejeno in s stanjem, kakršno obstaja, v združenju nismo zado- voljni, ker meče slabo luč na celotno igralniško dejavnost. Podobnega stanja tudi ne najdemo nikjer v razvitem delu Evrope. Kolikor vemo, se pripravljajo na tem področju zakonske spremembe, ven- dar njihove vsebine ne poznamo. Igranje na igralnih avtomatih zunaj igralnic je v večmi evropskil1 držav pre- povedano, kjer pa je že dovoijeno, pa je močno omejeno glede števila avtomatov na eni lokaciji, predvsem pa v smislu vložkov in dobitkov. Vzroki za takšen re- striktiven odnos do te dejavnosti izvirajo predvsem iz bojazni, da bi se tovrstni ha- Pogovor zard, ki prinaša s seboj tudi vrstno nega- tivnih učinkov, preveč razširil (predvsem med mladino) ter iz problemov, v zvezi z izvajanjem nadzora nad to dejavnostjo. Tukaj gre verjetno tudi za veliko razliko v tem, da igral11ice, ki so čla- 11i vašega združe11ja, pome11ijo e11e- ga od posebej pomemb11ih segme11- tov slove11skega turiv11a. Govorimo o posebej visoko profesio11alnem produktu slove11skega turiv11a. V se družbe, ki so člani našega zdrnže- n ja, so visoko strokovno usposobljena podjetja za izvajanje posebnih iger na srečo, v celoti ali samo na igralnih avto- matih. Vsake primerjave z gostilniškim igralništvom so neumestne. Delež teh podjetij, naših članov, v rea- lizaciji slovenskega turizma je tolikšen, da lahko govorimo o "igralniškem turiz- mu" kot posebni veji slovenskega turiz- ma. Za primerjavo naj navedem, da je obiskalo slovenske igralnice v letu 1996 več kot 2,5 milijona obiskovalcev, s po- močjo katerih smo ustvarili več kot 23 milijard SIT prometa. To je več, kot ga je ustvarila katera koli druga veja turistične­ ga gospodarstva. Žal obstaja tudi v "strokovnih" krogih stereotip, po katerem je igralništvo nekaj negativnega, v katerem se dogajajo vse mogoče nepravilnosti in v katerem so že vnaprej zagotovljeni visoki dobički. Taka mnenja tudi nekaterih kompetentnih ljudi močno otežuje n01malno poslovanje in razvoj dejavnosti. Ve1jan1em, da je v in- teresu naše države in predvsem turizma, v katerega sodi igralniška dejavnost, da igralništvo razvija, ne pa onemogoča nje- gov razvoj. Igralništvo narnreč prinaša državi velike davčne prihodke, turizmu pa denar za razvoj in promocijo ter lokal- nim skupnostim delovna mesta ter sreds- tva za infrastrukturo in razvoj. besedilo i11 slike: Rok V. Klančnik ~· Slovenija Komentar Stroka med Scilo politike in Karibdo interesov novih lastnikov Zakon o "lastninjenju igralnic je bil nedavno končno sprejet, dejansko pa pomeni podri.avljenje podjetij, ki se ukvarjajo z organizacijo posebnih iger na sre- čo. Ena od največjih ovir pri identificiranju igralništva kot pomembnega produkta slovenskega turizma je bi"/a z"/asti "zgodovinska hipoteka" te dejavno- sti, ki jo je javnost pogosto razume"/a kot vir pranja denarja in odtekanje istega v zasebne žepe, celo leglo prostitucije in drugih pregreh. K takšemu, ven- darle zgrešenemu razumevanju igralništva, so dodobra prispevale ugotovitve o oškodovanju družbenega premoženja v igralničarskih podjetjih. Te ugoto- vitve spet segajo od pojasnil, da je šlo za ravnanje v skladu z pred nekaj leti veljavnimi zakoni, do uradno veljavnih trditev, da je res šlo za privatizacijo, pri kateri so si posamezniki vzeli več kot jim je pripadalo. Revizijski organ so do letošnjega po- letja že opravili finančne, računovodske in pravne preglede v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo poslovanja igralnic in na tej podlagi izdali odločbe za odpravo ugo- tovljenih nepravilnosti. V Republiki Slo- veniji je imelo po stanju na dan 31.12.1996 dovoljenje za pri.rejenje po- sebnih iger na srečo pet pravnih oseb. Po podatkih, objavljenih v Poročevalcu DZ št. 8, je bilo p1i posameznih pravnih ose- bah ugotovljeno naslednje: • Pohorje, podjetje za zdravstvo, turi- zem in rekreacijo p.o. Maribor, podjet- je v 100% drnžbeni lasti: Ugotovljeno je bilo oškodovanje drnžbenega kapi- tala. • Tw·istično podjetje je Casino Bled d.o.o.: Ugotovljeno je bilo oškodova- nje drnžbenega kapitala. • Casino Ljubljana d.o.o., Ljubljana : Ugotovljeno je bilo oškodovanje druž- benega kapitala ter ničnost prenosa (12% delež) družbenega kapitala na zasebno podjetje. • Tmistično podjetje Po1torož: V revi- zijskem postopku je bilo ugotovljene- ga oškodovanja drnžbenega kapitala, družba ima enega ustanovitelja, ki je v 100% drnžbeni lasti. • HIT - Hoteli, igralnice, turizem d.o.o. Nova Gorica: V revizijskem postopku je bilo ugotovljeno oškodovanje drnž- benega kapitala, zlasti zaradi nepravil- ne delitve dobička in neutemeljenega brezplačnega prenosa družbenega ka- pitala na drnžbo HIT Invest d.o.o., ki naj bi nastala z razdelitvijo dmžbene- ga podjetja HIT p.o. na dve novi pod- jetji HIT d.o.o. in HIT Invest d.o.o. Ta delitev podjetja dejansko sploh ni bila izvedena, saj podjetje HIT p.o., ki naj bi se razdelilo na dv~· novi podjetji, ni bilo izbrisano iz sodnega registra. Motiv za takšno dejanje je bil brezplačni prenos družbenega kapitala. Skupščiona Hita, d.o.o. je 3. septembra letos sprejela odlo- čitev o prevzemu družb HIT Invest, HIT Consulting in HIT Holding, ter preobliko- van ju v delniško drnžbo. Lani je bilo v igralnicah zbranih več kot pet milijard tolarjev posebnega pro- metnega davka, ki se bo po novem spre- menil v koncesijske dajatve. Ta sredstva so šla doslej v državni proračun. Od njih so dobile lokalne skupnosti in nacionalni program promocije le drobtinice. Po ne- katerih izračunih bi se, če bi prireditelji že lani plačevali koncesijske dajatve, v pro- račun nateklo kar šest milijard sredstev iz koncesijskih dajatev oziroma 20 odstot- kov. Seveda pa imajo tudi igralnice meje, preko katerih država ne bo mogla, če ne bo hotela igralnic uničiti. Saj vendarle ne gre za krave molznice, ki bi imele mleka toliko, da jim ga ne bi nekoč lahko zmanj- kalo. Bi bilo bolje, če bi bile igralnice zasebne? Praksa v zahodnih državah kaže, da ne. V Sloveniji primerljivih državah so igralnice ali povsem državne, v lasti ob- čin, ali imajo zasebniki le manjše deleže, poslovanje pa čvrsto nadzornjejo ustrezne vladne službe. Za igralniško dejavnost je namreč značilno, da zahteva relativno majhne vložke ter na srednji in daljši rok prinaša velike dobičke, zlasti v soseščini tako ogromne tržne niše, kot je to pri nas severnoitalijanski trg (tam niso spremeni- li igralniškega zakona že od tridesetih let tega stoletja in dovoljujejo samo štiti igralnice v vsej državi). Igralnice so morale torej v roku 30 dni od uveljavitve zakona o lastninjenju igral- nic, to je do 3. septembra letos vso svojo lastnino, tudi nepremični.ne in opremo, neodplačno prenesti v last Republike Slo- venije. Po pridobitvi vseh delnic preoblikova- nih prirediteljev posebnih iger na srečo, jih bo Republika Slovenija v 30-ih dneh s pogodbo prenesla na sklade: na Slovenski odškodninski sklad 20% navadnih delnic, Kapitalski sklad pokojninskega in inva- lidskega zavarovanja 20% navadnih del- nic in lokalno skupnost na zaokroženili tmističnih območjih, na katerih se prireja- jo posebne igre na srečo na podlagi 74. člena Zakona o igrah na srečo - 10% na- vadnih delnic. Osemnajsti člen zakona o lastninjenju igralnic določa, da dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo lahko opravljajo delniške dmžbe (večina igralnic to sedaj praviloma še ni), v katerih so lastniki vseh delnic s pravico do udeležbe pri upravljanju družbe Republike Slovenija, lokalne skupnosti in pravne osebe, kate- rih 100 - odstotni lastni.k ali edini ustano- vitelj je Republika Slovenija. Določba 18. člena tega zakona naj bi veljala do konca leta 2001. Tuje pravne ali fizične osebe dotlej ve1jetno ne bodo mogle biti delničarji ali družbeniki, ne neposredno, niti posredno. V prehodnih določbah je zapisano, da morajo pravne osebe (igralnice) ob uve- ljavitvi tega zakona, svojo lastniško struk- turo osnovnega kapitala, vsebino statuta delniške drnžbe in pravnoorganizacijsko obliko uskladiti z določbami tega zakona v roku 120 dni po sprejetju, sicer jim po preteku tega roka preneha dovoljenje za prirejanje posebnih iger na srečo . Šteje se, da je vsebina statuta delniške družbe us- klajena z določbami tega zakona, ko or- ganizator pridobi soglasje Urada. Bo torej nova zakonodaja potegnila č1to pod omenjene nepravilnosti in tudi med javnostjo vnesla prepričanje, da igralništvo je in mora ostati posebej po- memben in visoko profesionalen produkt slovenske turistične ponudbe, kakršnega nam zavidajo že zahodni sosedje in celo Avstrijci? Težko. Zakone je lažje spreje- mati, kot spreminjati miselnost ljudi. Pa vendar: igralništvu je treba dati prilož- nost, da zaživi in se razvija v skladu z na- stajajočo strategijo in zakonodajo. Igral- niška stroka je namreč z ustanovitvijo svojega cehovskega združenja dokazala, da zna in hoče sodelovati, torej želi prese- gati parcialne interese, kar je doslej pov- zročalo škodo samim igralnicam, lokal- nim skupnostim in vnašalo razdor med igralničarje in državo. V tem trenutku še vedno kaže, da se *na barka sicer spret- no, pa vendar zibajoče giblje po morju, v katerem je izhod viden samo med Scilo politike in Karibdo interesov bodočih lastni.kov. Podprepredse11ik slovenske vla- de Marjan Podobnik na TV Slovenija (Okrogla miza Kako do druge turistične milijarde, 9. 07. 1997, na vprašanje o konce- sijskem davku igralnic): "Glede koncesijskega davka ... Ta da- vek bo po zagotovilu - na osnovi pogovora, ki sem ga imel s fi- nančnim ministrom pred nekaj dnevi -prišel do lokalne skup- nosti najkasneje septembra." Norogoriško podjetje HIT je kljub pos/om11ju, ki gaje doslej te:.ilo dolgo/e/110 sprejemanje ustre:11e :ako11odaje, r :ad,yem času po norem hotelu Lipa :aključilo ;.e drugo re/iko inresticijo: noro poslorno stm'ho sredi Nove Gorice. Vodstvo jo je odprlo na s/ores11osti 6. septembra, m,yo pa so se preselili iz so/kanskega hotela Sabotin, ki - resnici na ljubo - ni omogočal normalnih delomih ra:mer. TURIZEM 3 Raziskava ( nadaljevanje iz prejšnje številke) Podoba Slovenije pri mnenjskih voditeljih v Avstriji in Franciji TURIZEM: Diametralno nasprotje med poznavanjem Slovenije v Franciji in Avstriji V prejšnji številki smo spoznali me- drugimi anketiranimi glede ocen turi- todologijo kvalitativne in kvantitativne stičnih prednosti Slovenije pri udobju raziskave, ki jo je izpeljala ljubljanska sodobnega življenja ter gastronomski in družba Gral Marketing med mnenjskimi storitveni ravni (tabeli 26 in 27). voditelji v Avstriji in Franciji. Tokrat se Turistični delavci v prime1javi s svo- posvečamo rezultatom kvantitativne ra- jimi kolegi z drugih področij kot pred- ziskave na področju turizma. nosti za slovenski turizem bistveno bolj TURISTIČNE PREDNOSTI pozitivno ocenjujejo gastronomsko in storitveno raven. Politiki in novinaiji pa SLOVENIJE ZA A VSTRIJ- imajo boljše mnenje o udobju sodobne- SKE POZNAVALCE ga življenja. V drugih lastnostih ni bis- tvenih razlik. Poznavalcem smo navedli osem zna- čilnosti slovenskih turističnih destinacij UVRŠČANJE SLOVENIJE ter jih vprašali, koliko se strinjajo s temi V PROGRAME TURISTIČ- opisi na petstopenjski lestvici od 1 NIHAGENCIJ (sploh se ne strinja) do 5 (popolnoma se strinja). Slika 27 prikazuje dobljene Delež agencij, ki imajo v svojem povprečne ocene posameznih značilno- programu Slovenijo, prikazuje slika 28. sti. Dve tretjini podjetij in uradov, ki jih Pokaže se, da je največja turistična je zajela anketa, ima Slovenijo v svojem prednost Slovenije geografska bližina programu. Avstrije. Prednosti so še podeželska po- Razlogi, zakaj imajo agenije v svo- doba, milo podnebje in dobro ohranjena jem programu Slovenijo oziroma zakaj narava, poleg tega pa tudi gostoljubnost je nimajo, so navedeni neposredno, saj prebivalcev. Poznavalci so se tudi stri- je bilo število opredelitev za posamezen njali, da je prednost Slovenije v razme- razlog zelo nizko. roma nizkih cenah. Na negativno stran lestvice pa so uvrstili gastronomsko in TURISTIČNE PREDNOSTI storitveno raven ter udobje sodobnega življenja, ki jih ponuja.turizem v Slove- SLOVENIJE PO MNENJU niji. FRANCOZOV Za omenjenih osem značilnosti pri- kazuje tabela 25 še konkretne povpreč- Poznavalcem smo navedli osem zna- ne vrednosti. čilnosti slovenskih turističnih destinacij Statistična analiza je pokazala razli- ter jih vprašali, v kolikšni meri se stri- ke med odgovori turističnih delavcev in njajo s temi opisi na petstopenjski les- Slika 27: Turistične prednosti Slovenije v Avstriji 4.5 ~ 4 L 3.5 ,.__ 3 1 2.5 ~ 2 ~ 1.5 L Slika 54: Turistične prednosti Slovenije v Franciji 5 ..,....._----------------- ---~ 4.5 4 L 3,5 L 3 L 2,5 C . 2 ~ 1.5 L tvici od 1 (sploh se ne strinja) do 5 (po- polnoma se strinja). Slika 54 prikazuje dobljene povprečne ocene posameznih značilnosti. Pokaže se, da so največje turistične prednosti Slovenije v naši gostoljubno- sti, v geografski bližini Franciji ter raz- meroma nizkih cenah. Nekoliko manj, vendai· še vedno pomembno, so pozna- valci postavili kot prednost dobro ohra- njeno naravo ter podeželsko podobo Slovenije. Glede udobja modernega živ- ljenja, ki naj bi ga nudila, so se oprede- lili nevtralno. Na negativno stran lestvi- ce pa so uvrstili gastronomsko in stori- tveno raven v turizmu v Sloveniji. Za omenjenih osem značilnosti p1i- kazuje tabela 39 še konkretne povpreč- ne vrednosti. Statistična analiza je poka- zala razlike med odgovori turističnih delavcev in drugimi anketiranimi glede ocen turističnih prednosti Slovenije pri podeželski podobi Slovenije in dobro ohranjeni nai·avi (tabeli 40 in 41). V prime1javi s svojimi kolegi z dru- gih področij ocenjujejo turistični delav- ci bistveno bolj pozitivno dobro ohra- njeno naravo kot prednost za slovenski turizem, bolje pa tudi podeželsko podo- bo Slovenije. V drugih lastnostih ni bis- tvenih razlik. UVRŠČANJE SLOVENIJ~ V PROGRAME TURISTIC- NIHAGENCIJ Delež agencij , ki imajo v svojem programu Slovenijo, prikazuje slika 55. dobro ohran·ena narava razmeroma nizke cene visoka gastronomska in storitvena raven udobje sodobnega življenja -- - --- - -- - 3.6 3.4 2.8 2.7 l ~ l f '. !J • „ fll!:!.U lt , ... -~ .. , .. ~,. , .. ,,w .. -..,.,•111m ..... - 1 lll'HII~ ~ostoliubnost 4.1 geografska bližina 4.0 razmeroma nizke cene 4.0 dobro ohranjena narava 3.8 oodeželska oodoba 3.7 milo podnebje 3.4 udobie sodobnega živlienja 3.3 visoka gastronomska in storitvena raven 2.7 Večina podjetij in uradov, ki jih je zajela anketa, Slovenije nima v svojem programu (na vprašanje je odgovarjalo 22 predstavnikov) Razlogi, zakaj imajo agencije v svojem programu Slovenijo: • lepota dežele in lepi kraji; • gostoljubnost ljudi; • dobra turistična infrastruktu- ra; • nenavadnost dlicll'e za spre- membo; • pospeševanje turizma. Med 11ajpogostejfimi razlogi proti uvrščanju Slovenije so: • nepoznavanje Slovenije; • pomanjkanje zanimanja za Slove11ijo, ker o tem ne odlo- čajo na ravni, kjer dela anke- tira11i. Manjši delež anketiranih je izrazil zaskrbljenost zai·adi varnosti, nepriprav- ljenosti dežele ter neprimernosti infra- strukture. Posamične omembe so bile še, da Slovenija nima plaž, da ni brošur za ta del sveta, ni primerna za indivi- dualne goste ter da na splošno ni veliko govora o Sloveniji. (konec prihodnjič) Zaradi razmeroma majhnega števila sogovornikov bi bilo treba za posploši- tev teh trditev zajeti večji vzorec franco- skih mnenjskih voditeljev. Raziskavo izpeljal: GRAL MARKETING, Ljubljana, tel.: 061/17 20 800 TURIZEM 4 Razlogi ZA uvrščanje Slovenije v programe turističnih agencij: • močno povpraševanje kup- cev; v programu jo imajo, ker upoštevajo želje kupcev; • gre za trg, v katerega je moč zaupati; • omogoča dopust na morju, kjer je namestite cenovno ugodna; • bližina, dobra infrastruktu- ra; • ponujeni ugodni popusti; • pokrajinsko potovanje, nara- va je v redu; • prijaznost do gostov, gosto- ljubnost (na'Češkem ni tako); • Slovenijo poznajo že od prej. Razlogi PROTI uvrščanju Slo- venije v turistične programe: imajo lasten program, ki je omejen na polete iz Salzbur- ga; • so samo potovalna agencija, ne organizirajo izletov; • usmerjeni so na kupce višje- ga nivoja, ne organizirajo nobenih izletov z avtobusi, za njih Slovenija ni privlačna; • so samo posredniki; • Slovenije nimajo v programu po naključju, imajo že dovolj drugega v programu. Slika 28: Uvrščmife Slovenije v programe turističnih agencij v Avstriji Slika 55: Uvrščmife Slovenije v pro- grame turističnih agencij v Franciji Hoteli Slovenija Kaj moti goste v slovenskih hotelih? Neprijaznost, žeja sredi noči, nepravilnosti ... Poletna sezona je za nami. Za večino slovenskih hotelov je bila bolj, za druge manj uspešna. Pri slednjih gre zlasti za tiste, katerih zaposleni se še vedno niso naučili, da imajo oni službe zaradi go- stov in ne obratno. Pri nekaterih hotelih v Sloveniji tujci še vedno opažajo do- kajšnjo neprijaznost, ali vsaj odsotnost "osebnega pristopa" oziroma indivi- dualni tretma gostov (customer oriented service). Na Center za promocijo turiz- ma Slovenije so iz tujine nekajkrat pris- peli očitki, da sredi noči v (slovenskem) hotelu ni bilo mogoče dobiti požirka (kakršne koli) pijače, da so se natakarji verjetno nehote zmotili pri izstavitvi ra- čuna (za sto do nekaj tisoč tolarjev), da je v komuniciranju z rezervacijsko služ- bo ali recepcijo prišlo do napak, ki so povzročile nerezervacijo sobe, itd. Ne- kaj teh pripomb je prišlo tudi od gostu- jočih tujih novinaijev, ki so po naši de- želi potovali bodisi na povabilo CPTS, vsekakor pa službeno: o slovenski turi- stični ponudbi so narnreč pisali v svojih medijih. Resnici na ljubo so se slednji pritoževali predvsem na račun restavra- cij, v katere so se zatekli po zaželeni grižljaj in ne zar·adi hotelskih storitev. Kakovost teh se je na splošno dvignila, zlasti v P01torožu, kot rečeno pa bo tre- ba mnogo postoriti v restavracijah zunaj hotelov. Te se na očitek o "konfekcij- skih jedilnikih" ne bi smele več izgovar- jati na račw1 splošnega (nizkega) okusa turističnih množic, pač pa naj bi poiska- le vsaka svojo lastno identiteto in čim bolj izvirno ponudbo. Za zdaj je še čas, da se kakovost slo- venske hotelske in gostinske ponudbe izboljša že za zimsko sezono. Za čas med decembrom 1997 in marcem 1998 na CPTS pričakujemo več britanskih in gostov iz držav Beneluksa, zato bi velja- lo razmisliti, kakšne so njihove potrebe in pričakovanja. TULE JE NEKAJ PRIPOROČIL: Dober hotel ima: eno dobro vizitko in ne deset pros- pektov. Obisk gosta je namreč najpogo- steje že posledica predhodne aktivnosti bodisi marketinških ali osebnil1 priporo- čil. Tudi v Sloveniji je narnreč skorajda v vsakem kraju možno izbirati med raz- ličnimi naslovi začasnega, turističnega prenočišča (beri: med več hoteli). Predpogoj za kakovosten hotel: je spoznanje njegovil1 lastnikov, da je nematerialna plat kakovosti, izražena v dobri ekipi ljudi in sposobnem posa- mezniku, enako pomembna kot kako- vost vseh tehničnih elementov hotela. Najboljša reklama za hotel: je zadovoljen gost. Po najnovejši ra- ziskavi tujih strokovnjakov je ugotovlje- no, da en zadovoljen hotelski gost hotel- sko hišo priporoči vsaj osmim svojim prijateljem, nezadovoljen gost pa se po- toži kar 23-im. Malenkosti, po katerih si gost zapomni hotel: • Vsaka hotelska recepcija naj ima nekje v ozadju na voljo hladilnik, iz katerega predvsem nočni receptorji lahko gostom, ki bi pred spanjem že- leli še malce (potiho) posedeti, po- streže z želeno pijačo. Ponoči so na- mreč gostinski lokali v bližini (v slo- venskih hotelih pa praviloma) zaprti, gostu pa se splača ustreči. Vsaka recepcija mora imeti na voljo torbico s prvo pomočjo, v kakšnem predalu pa vsaj tablete proti boleči­ nam. Zlasti to velja za zdravilišča, pa tudi za hotele s kongresno in semi- nai·sko dejavnostjo, torej s srečanji, ki se pogosto zavlečejo pozno v noč. Gost bo takšno uslugo znal ceniti, hudo pa bo zameril, če bo receptor na željo po tableti za glavobol le odki- mal. • Če je le možno (prmod ob točno do- ločeni uri, "zvesti", včasih smo rekli "stai·i" gostje), naj receptor gosta pozdravi po imenu in priimku, pose- bej pomembne goste pa naj pozdravi direktor(-ica) hotela in naj se jim v sobe namesti šopek svežega cvetja ali košarica sadja. Bonbonček na bla- zini, ki naj bi ga prejel vsak gost, je še vedno simpatična gesta. Prijetno srečanje "brez razloga" - manjkal ni nihče! Petega avgusta se je v Portorožu zbrala smetana turističnih delavcev obale in Kra- sa, s preprostim razlogom, ki ga je navedel direktor Hotelov Morje Matino Antolovič: "Razlog za današnje srečanje je, da razloga pravzaprav ni. In zato je udeležba 98-od- stotna." V Hotelm Morje so preprosto razmišljali o tem, da bi se bilo treba enkrat, sre- di največje gneče glavne sezone, sestati vsi, ki so v tem delu Slovenije najbolj zasluž- ni za vnovičen prihod turističnih množic. Povabljeni so se na krajštm izletu po slo- venskem m01ju za hipec oddahnili in si spočili poglede tudi na izvajalkah pestrega za- bavnega programa, ki so bile mimogrede iz Južne Afrike (glej sliko}. Vsekakor je bilo srečanje silno uspešno tudi zato, ker so se "na neuradnem in prijateljskem srečanju" zbrali turistični managerji, ki so se navzlic konkurenčnosti družb, ki jih vodijo, dogo- vorni o nekaterih skupnih projektih. Eden teh je pospešitev izdaje splošnega območ ­ nega kataloga Obale in Krasa, ki bo kmalu zagledal luč sveta. Besedilo in slika: Iztok Altbauer KAJ JE PA PRI VAS NOVEGA? Center za promocijo turizma Slm•enijeje letos jeseni pričel agresfrnejšo kam- panjo odnosov zjavnostmi, ki se kaže v rednem pošiljanju - predvidoma en- krat mesečno - informacij o novostih v slovenski turistični ponudbi. Redne in- formacije bodo prejemali organizato,ji potol'llnj in turistični novina,ji i• a,1- gleškem in nemškem jeziku, uporabljene pa bodo tudi v tujejezičnih izdajah Turivna. Kampanja pa bo uspešna samo, če bo CPTS redno prejemal inf or- macije o novostih v slm•enskem turiwm od gospodarstm, torej predl'sem od ponudnikov twističnih st01itev, hotelov in turističnih agencij. Zato ms l'(lbi- mo, da nam začnete novice redno pošiljati, brez naših posebnih proše,y, mi pa se bomo poh·udili, da bodo oblikovane prišle v prm•e roke v tujini. Bodite pozomi, da boste odgovorili na pet K-jev (kdo, kje, kdaj, kaj, kako), predolgih zapisov pa ni potrebno pošiljati (zapisi naj bodo dolgi do 15 vrstic). Najbolj dobrodošla bodo besedila poslana po elektronski pošti (rok.klanc- nik@cpts.tradepoint.si), če je ne uporabljate, pa tekste faksimjte. Kendov dvorec v verigi Schlosshotels Idrija je z odlično organizacijo Čipkai·­ skega festivala dokazala, da ima velik tu- ristični festival, čeprav slabe cestne zveze z ostalim svetom. V Spodnji Idriji pa že od lani delu je izvrsten "hotelček" Kendov dvorec, ki ga odlikuje zlasti kulinarika, da bi se je razveselilo vsako omizje slow fooda in pa čudovita notranja oprema. Prav povsod (prti, zavese, brisače, po- steljnina ... ) kraljuje čipka. Hotel ima enajst sob, torej je namenjen izključno in- dividualnim gostom, opremljene pa so vsaka z drugačnim pohištvom, pretežno iz masivnega les~. Vsaka soba ima tudi svoje ime. Napis na p01talu dokazuje, da je bila zgrajena že leta 1377, torej gre ver- jetno za najstai·ejšo stavbo na Sloven- skem, v kateri opravljajo hotelske in go- stinske storitve. Hotel je v lastništvu to- varne Rotomatika, ki je pred leti začela počasi , toda vztrajno obnavljati dvorec, ki bi bil sicer prepuščen propadu. Direktori- ca hotela Ivi Svetlik (na sliki v eni izmed sob) pravi, da ne razmišljajo pretirano o tem, koliko zvezdic naj bi pripadlo Ken- dovemu dvorcu, kajti za pet jim manjka bazen in spremljajočih dejavnosti , za štiri TURIZEM s ali tri pa je obstoječa ponudba preprosto predobra. Bo kai· držalo. "Kuhinja Kendovega dvorca ohranja tardicijo kmečkih in rudai·skih idrijskih jedi. Imamo Kendov vit, kmetijo, ki nas oskrbuje z mlečnimi izdelki, pastirja, ki pase po kanomeljskih hribm kozliče in jančke, postrvi in lipane dobivamo iz do- mačih rek, gobe nabiramo v bližnjih goz-