Leto 1900.
Državni zakonik
za
kraljevine in. dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XV. — Izdan in razposlan dne 3. marca 1900.
\
Vsebina: Št. 35. Dopustilnica za lokalno železnico z ozkim tirom od Sinče vasi do Železne Kaplje.
35.
Dopustilnica z dne 17. februarja 1900. 1.
za lokalno železnico z ozkim tirom od Sinče vasi do Železne Kaplje.
Na podstavi Najvišega pooblastila dodeljujem v porazumu z udeleženimi ministrstvi Eduardu Engländerju, tovarnarju v Rebrci v družbi z Ernstom Zemannom, distriktnim zdravnikom in županom v Železni Kaplji in Jožefom Großom, posestnikom v Beli po pogojih in načinih, določenih v nastopnem, po določilih zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1S54. 1. (drž. zak. št. 238) in pa zakonov z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) in z dne 21. decembra 1898.1. (drž. zak. št. 233) zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat lokomotivne železnice, katero bo napraviti kot lokalno železnico z ozkim tirom od postaje Velikovec—Sinča vas na progi Maribor—Franzensfeste c. kr. priv. družbe južne žaleznice v Železno Kapljo:
§• 1 ■
Za železnico, ki je predmet te dopustilnice, uživajo koncesijonarji v členu V. zakona z dne 31. decembra 1894. I. (drž. zak. št. 2. iz 1. 1895.) omenjene ugodnosti.
§• 2.
Za dopuščeno železnico dodeljuje država za dobo od časa, ko se začne obrat, do preteka 76. leta dopustilnega trajanja poroštvo letnega čistega donosa v največem znesku 42.600 K v zavarovanje 4-odstotnega obrestovanja in razdolžne kvote prednostnega zajma v nominalnem znesku 1,000.000 K, katerega bo vzprejeti zastran nabave novcev in raz-dolžiti v zgoranjem času, in to tako, da bo državna uprava dopolnila primanjkljaj, če bi letni čisti donos ne dosegel zneska, za katerega velja poroštvo.
§. 3.
Od letnega, po §. 2. s poroštvom zagotovljenega čistega donosa je v odplačilo prednostnega zajma, ki se vzprejme, porabiti tisti znesek, ki ga določi državna uprava po razdolžnem črtežu, katerega odobri ona in po katerem se mora razdolžiti vsa napravna glavnica (§. 11) v času, dokler bo trajalo dopustilo.
§• 4.
Doplačilo prevzetega poroštva mora državna uprava opraviti zadnji čas tri mesece po predložbi j dokumentiranega letnega računa potem, ko je bil j ta račun pregledan.
Erar bo pak za pogojeno obrestovanje in za I počrtežno razdolžbo zajma ob dogovorjenih rokovih
(SloTtnUch.)
18
dospelosti po meri potrebščine, izpravljene na podstavi proračuna o donosu, toda pridrževaje si obračun na podstavi letnega računa, opravljal delna plačila tudi poprej, ako vložijo koncesionarji dolično prošnjo šest tednov poprej, preden izteče rok.
Ako bi se pokazalo po dokončni ustanovitvi letnega računa, katerega bo predložiti zadnji čas tri mesece po preteku obratnega leta, da so bile na-prejščine odmerjene previsoko, morajo koucesijo-narji precej vrniti presežek, doštevši 6 odstotkov obresti.
Doplačilo se mora zahtevati od države zadnji čas v letu dni po preteku dotičnega obratnega leta, ker bi sicer nehala pravica do njega.
8- 5
Z zneskom, ki ga bo plačevala državna uprava vsled prevzetega poroštva, je ravnati zgolj tako, kakor z naprejščino, ki daje obresti po štiri od sto na leto.
Kadar preseže čisti donos železnice zagotovljeno letno vsoto, se mora dotični prebitek precej odpravljati državni upravi v povračilo dane naprej-ščine z obrestmi vred tako dolgo, dokler se ta ne odplača popolnoma.
Pri tem je poplačati dospele obresti, preden se vrnejo najprejščine.
Terjatve države iz takih naprejščin ali obresti, ki še niso bile plačane do časa, ko mine dopustilo ali ko odkupi železnico država, je opraviti iz še ostajajoče imovine podjetja
§. 6.
Kaki stroški za beležbo efektov na domačih in unanjih borzah, kake kuponske kolkovnine in pa davki, ki jih bo podjetju plačevati po preteku davka prostih let, se smejo postavljati v obratni račun za razhodek.
Isto velja tudi o upravnem prispevku, katerega bo plačevati za prednostni zajem, in pa o kakih povračilih za davke in pristojbine, ki jih bo dajati posojajočemu finančnemu zavodu.
Zn državna doplačila ne bo plačevalo podjetje nikake dohodnine.
§• 7.
Gradnjo dopuščene železnice je začeti precej po dobljeni dovolitvi za njo in jo dokončali naj-dalje v poldrugem letu, računaje od današnjega dne. Dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter vzdrževati obrat po njej nepretrgoma .ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bodo držali gorenjega roka za gradnjo, in pa da izvrše in opremijo železnico, kakor je primerno dopustilu, morajo dati koncesijonarji na zahtevo državne uprave zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale zgoranje dolžnosti po krivdi koncesijonarjev, se sme izreči, da je za-pala ta varščina.
?. 8.
Da izdelajo dopuščeno železnico, se dodeljuje koncesijonarjem pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica se dodeljuje koncesijonarjem tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se morda naredile in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
§- 9-
Koncesijonarjem se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta dopustilnica, potem dopustilnih pogojev, ki jih postavi ministrstvo za železnice in pa drugačnih ukazih ki se dadö, pa tudi tega, kar velevajo semkaj mereči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž zak. št. 238) in red za obrat železnic z dne 10. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1'852.), in pa zakonov in ukazov, ki se morda dadö v bodoče.
Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne na-redbe ih prometni predpisi, obseženi v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, v kolikor in dokler se bo to z ozirom na posebne prometne in obratne razmere dopuščene lokalne železnice, sosebno na njeno zmanjšano vozno brzino zdelo dopustno ministrstvu za železnice, in na to stran bodo veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izdà ministrstvo za železnice.
Gradnja dopuščene železnice se izvrši po uka-zilih, ki jih izda ministrstvo za železnice, in to pod neposrednim vodstvom in nadzorom ministrstva za železnice, oziroma organov, ki jih ono odpošlje v to.
Gradnjo in dostavke je oddati po podrobnem projektu in proračunu stroškov, ki se sestavi pod primernim vplivom državnih organov, pod neposredno ing«rencijo vlade in kolikor moči po pogojih, navadnih ob gradnji državnih ieh znic.
Dela za gradnjo je oddati ločeno od nabave novcev.
Vrednost dostavek gradiva, odstopov zemljišč in drugih oprav, ki se zagotovijo s prevzetjem osnovnih delnic, je določiti z dogovorom med državo in udeleženci, in če bi se dogovor ne mogel skleniti, s prostovoljno sodno cenitvijo.
Vse stavbno gradivo, nadalje vozila, šine in drugačne železniške sestavine in pa vsi predmeti za opremo se morajo nabavljati samo in edino iz domačih tvornic.
Izjemo od tega določila sme ministrstvo za železnice v porazumu s trgovinskim ministrstvom dovoliti tedaj, kadar bi se dokazalo, da domače fabrike ne morejo opraviti dotičnih dostavek gledé cene, kakovosti in časa, do katerega jih je izvršiti, po istih pogojih, kakor jih ponujajo unanje fabrike.
Stavbna dela je izročati v prvi vrsti domačim delavskim močem.
§. H-
Koncesijonarjem se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih ta postavi, naredé v izvršitev dopuščenega železniškega podjetja posebno delniško družbo, ki stopi v vse pravice in zaveznosti koncesionarjev.
Koneesijonarji imajo pravico, po pogojih, ki jih ustanovi državna uprava, vzprejeti v delne zadolžnice razdeljen prednostni zajem v nominalnem znesku 1,OOO.OOOK, katerega bo obrestovati s 4- odstotki in razdolžiti v 76 letih.
Ta prednostni zajem je oddati po ukuzilih, katera ukrene državna uprava.
Znesek resnične in pa nominalne na pravne gluvnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo j v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in opravo železnice, vštevši nabavo vozil z odobrilom državne uprave res uporabljenih in prav izkazanih, in pa razen zneska za nabavo gradivne zaloge in blagajniških dotacij, katerega ustanovi državna uprava, prištevši interkalarne obresti in razdolžne kvote, ki so bile med grajenjem res izplačane, in kar je res bilo kurzne izgube ob dobavi glavnice.
Ako bi bilo po popolni uporabi prve napravne glavnice treba še drugih novih staveb, in ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je državna uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v po-množbo obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Družbena pravila, pogodba o prednostnem zajrnu, in pa obrazci prednostnih obligacij in delnic ki se izdadč, potrebujejo odobrila državne uprave.
V pravila delniške družbe, ki se napravi, je vzprejeti določilo, da morajo biti vsi udje načelništva (upravnega svéta, ravnateljstva) avstrijski državljani ter prebivati v ozemlju kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru.
§• 12.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife za osebe in reči se bo v tem oziru, in pa gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, ki bodo veljala vsak čas pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila je uporabljati tudi na deželno brambo in na črno vojsko obéh državnih polovic, na tirolske deželne strelce in na žandarje, in to ne samo ob potovanju na račun državne blagajnice, ampak tudi, kadar potujejo te osebe službeno na svoj račun na orožne vaje in prigledne zbore.
Koneesijonarji se zavezujejo, da pristopijo k dogovoru, sklenjenemu med avstrijskimi železniškimi družbami zastran nabave in imetja opravnih reči za prevažanje vojakov in pa zastran vzajemnega pripo-maganja z osebjem in z vozili za veče vojaške prevoze, nadalje da pristopijo k vsakikrat veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske in pa k dodatnemu dogovoru, ki je obveljal t. dne junija 1871. 1 , o prevozu takih bolnikov in ranjencev, katere je na račun vojaške blagajnice prevažati ležeče.
Vsakikrat veljajoči predpis za vojaške prevoze po železnicah, in pa vsakikrat veljajoči predpisi o že-lezništvu za čas vojske zadobé za koncesionarje moč in veljavo z dnem, ko se po dopuščeni železnici prične obrat. Predpisi omenjene vrste, ki se izdajo po tem času, pa se ne objavijo v državnem zakoniku, zadobé za koncesijonarje veljavnost tedaj, kadar so se jim priznanih uradoma.
Koncesijonarji so dolžni, oddajaje službe se ozirati v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojske, vojne marine in deželne brambe.
§. 13.
Za prevažanje civilnih stražnih čet (varnostne straže, finančne straže itd.) je slično uporabljati znižane tarifne postavke, ki veljajo za prevažanje vojakov.
§. 14.
Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, bo vodila na račun koncesionarjev c. kr. priv. družba južne železnice na podstavi z odobrilom c. kr. državne uprave sklenjene obratne pogodbe.
Državni upravi pa se pridržuje pravica, prevzeti obrat vsak čas in ga voditi na račun koncesi-jonarjev ves čas, dokler še traja dopustilo. V tem primeru bodo koncesijonarji morali upravi državnih železnic povrniti stroške, ki ji zares nastanejo po tem obratovanju ali ki se eventuvalno ustanové poprek. Načine, kako je voditi ta obrat, je uravnati z obratno pogodbo, ki se sklene s koncesijonarji.
Uredba tarif za osebe in blago in pa uredba dajatev za javne namene se pridržuje vsakikrat za-konodavstvu, in taki uredbi se morajo pokorili koncesijonarji.
§• 15.
Koncesijonarji imajo dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 3 1. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895:) vsakikrat dopuščati državni upravi na njeno zahtevanje skupno rabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se še le napravijo in bodo v državnem obratu, in to takö, da bo imela državna uprava pravico, prosto določevaje tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali dajati odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po skupno porabljam železnici ali posameznih njenih kosih.
§• 16.
Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9., lit. b) zakona o dopuščanju železnic ižrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na 90 let, raču-naje od današnjega dne, ter mine po tem roku.
Državna uprava sme izreči, da je izgubilo dopustilo moč tudi pred iztekom gorenjega roka, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 7 ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in o začetku obrata, zastran take krivde koncesijonarjev, ki bi se ne mogla opravičiti v zmislu §.11. zakona o dopuščanju železnic.
§• 17
V vseli okolnostih se državni upravi pridržuje, po svojem izprevidu urejati obrat, ustanavljati tarife za prevažanje oseb in blaga, in pa ustanavljati raz-redbo blaga in vsa na prevažanje tovorov se nanašajoča postranska določila, kakor tudi ustanavljati dajatve, ki jih železniško podjetje opravlja za javne službene namene, sosebno na korist poštne uprave in državnega telegrafskega zavoda, oziraje se vsak čas na obstoječe prometne potrebe, in to tako dolgo, dokler se bo še zahtevalo državno poroštvo in dokler še niso povrnjene poroštvene naprejščine, ki jih je dala država.
Po preteku tega časa se je koncesijonarjem ravnati po obratnih pogojih, oziroma po dotičnih v obratni pogodbi ukrenjenih določilih.
Državna uprava si pridržuje pravico, da sme dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat oddana, vsak čas odkupiti po nastopnih določilih:
1. Odškodnina, ki jo je dati, če se železnica odkupi, bodi v tem, da država namesto koncesijonarjev prevzame, da sama plača v §. 11 ozname-njeni prednostni zajem in pa kake druge po koncesionarjih z odobrilom državne uprave vzprejete hipotečne zajme v zneskih, še neplačanih ob času odkupa in da razen tega plača znesek v višini delniške glavnice, v kolikor bi ta še ne bila razdolžena j v času odkupa, v gotovini ali v državnih zadolžnicah.
Državne zadolžnice je pri tem računiti po tistem i kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi
kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju uradno zaznamovali na dunajski borzi o državnih zadolžnicah enake vrste.
2.	Izplačavši odškodnino, predpisano v št. 1 pride država po odkupu železnice in z dnem tega odkupa brez daljnje odplate v bremen čisto, oziroma samo s še ne poplačanimi ostanki z odobrilom državne uprave vzprejetega zajma obremenjeno last in v užitek tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila, gradivne zaloge in blagajniške zaloge, kake dovlačnice, ki so last koncesijonarjev, in družbena postranska opravila, in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, v kolikor niso le-ti že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državne uprave.
3.	Sklep državne uprave o izvrševanju pravice državnega odkupa, ki se mora zgoditi vselej s pričetkom koledarskega leta, se v obliki izjave priobči železniškemu podjetju najpozneje do 31. dne oktobra neposredno zadnjega leta pred odkupom.
V tej izjavi se določi:
a)	čas, od katerega se opravi odkup;
b)	železniško podjetje, ki je predmet odkupa, in drugačni imovinski predmeti, kateri morajo bodi si kot pritiklina železniškega podjetja, bodi si v poplačilo državnih terjatev iz poroštvenega razmerja (§. 5), ali iz drugih pravnih naslovov preiti na državo ;
e) znesek odkupnine, ki jo država plača železniškemu podjetju (št. 1) in ki se eventualno začasno ove s pridržkom poznejše izprave, s povedbo plačilnega roka in plačilnega kraja.
4.	Državna uprava si pridržuje pravico, vro-čivši odkupno izjavo postaviti ob enem posebnega komisarja, ki mora paziti na to, da se stan imovine od tega časa počenši ne izpremeni na škodo državi.
Vsaka oddaja ali obrememba nepremičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave pritrditve posebnega komisarja.
Isto velja o vsakem prevzetju novih dolžnosti, ki segajo čez mejo navednega opravilnega obrata ali provzročujejo trajno obremenitev.
5.	Koncesionarji so dolžni, poskrbeti za to, da bo mogla državna uprava dne, kateri je ustanovljen
za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov.
Ako bi koncesijonarji ne izpolnili te dolžnosti, ima državna uprava pravico tudi brez pritrditve koncesijonarjev in brez sodnega posredovanja prevzeti fizično posest navedenih imovinskih predmetov.
Počenši z časom odkupa se bo odkupljena železnica obratovala za račun države, in potemtakem so vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški pa na škodo državi.
Čisti donosi, ki se pokažejo po obračunu do časa odkupa, ostanejo železniškemu podjetju, ki pak mora samo poravnati vse iz gradnje in obrata železnice do zgoranjega časa nastale obračunske dolžnosti in drugačne dolgove.
6.	Vlada si pridržuje pravico, na podstavi odkupne izjave (št. 3) vknjižiti državno lastninsko pravico na vseh nepremičnih imovinskih predmetih, ki preidejo vsled odkupa na državo.
Koncesijonarji so dolžni, dati državni upravi na zahtevanje na razpolago pravne listine, katere bi bile morda še potrebne ž njih strani.
§. 18.
Ko mine dopustilo in tistega dne, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek dopuščene železnice in vse premične in nepremične pritikline, vštevši tudi vozila, gradivne zaloge in blagajnične zaloge, kake dovlačnice, ki so last koncesijonarjev, in družbena postranska opravila in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade v obsegu, povedanem v §. 17, št. 2.
Ko mine to dopustilo, in pa tudi, ko se odkupi železnica (§. 17), obdržč koncesijonarji last pri-čuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetja, in pa kar bi imeli po obračunih terjati, potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere so si koncesijonarji sezidali ali pridobili sami po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da te reči niso pritiklina železnice.
§• 19-
Ako se napravi delniška družba, omenjena v §. 11, ima komisar, ki ga postavi državna uprava,
(Slovtnicoh.)
19
tudi pravico, kolikorkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, kateri bo veljal za predstojništvo družbe, in pa v vélike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in odredbe, nasprotne zakonom, dopustilu ali družbenim pravilom, ali pa kvarne javni koristi in finančni koristi po-roštvujočega državnega zaklada, toda v takem primeru je komisarjeva dolžnost, precej si izprositi odločilo ministrstva za železnice, katero je dati brez odloga in katero naj veže družbo.
§• 20.
Ako bi se poleg vsega poprednjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici ali v zakonih naložene dolžnosti, se pridržuje državni upravi tudi pravica, poprijeti se zoper to zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je dopustilo izgubilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
VVittek s. r.