PoMnt urod M!) C*!ovwc — Vsr[aa*pottomt W!1 Elagenturt
tihnja v C*)ovco — ErtcheinungsoH Ktagentur!
Pommein) )!vod f.!0 !H., me^einn narotntnn S šitingov
P. b. b.
Letnik XX)X.
Ceiovec, petek, 6. december 1974
Štev. 49 (1688]
Pofva^an/e resnice ye siab argrumeni
Po več kot enem mesecu je odgovorita našo viada na noto jugo-stovanske vlade v zvezi z nezadovoljivim izvajanjem doiočenih obveznosti, ki jih nalagajo Avstriji državna pogodba in drugi mednarodni sporazumi.
Vsebina note (ki jo v celoti objavljamo na posebnem mestu — op. ured.) je takšna, kakršno je bilo pričakovati po predhodnih izjavah zunanjega ministra: na Koroškem je vse v redu; koroški Slovenci uživajo celo več pravic, kot jim pristaja; ni nobenih nacionalističnih ali neonacističnih sil, ker v svojih pravilih nimajo napisano, da delujejo proti pravicam koroških Slovencev, kaj šele proti avstrijski državi; na Koroškem se sleherni lahko poslužuje svojega materinega jezika; imamo slovenske sodnike; pri ljudskih štetjih ni bilo nikdar mahinacij; ugotavljanja manjšine državna pogodba ne prepoveduje, marveč je celo pogoj za pospeševalne ukrepe v korist manjšine; edino odprto vprašanje je le še vprošanje napisov in označb, ki pa ga Avstrija ni mogla rešiti ,iz vzrokov, ki so poznani tudi jugoslovanski vladi".
Tcrkol Cankar bi rekel, ta burka je stara že tisoč let.
Predmetna nota je dosledno vztrajanje na dosedanjih postavljanjih avstrijskih predstavnikov v pododboru OZN za odpravo vseh vrst rasne diskriminacije, na seminarju OZN o manjšinah v Ohridu, na mednarodni konferenci o manjšinah v Trstu in na zasedanju
Manjšina - most
samo,
če uživamo vse pravice
Predsedstvo Socialistične avtonomne pokrajine Vojvodine je v svoji razpravi o mednarodnih odnosih posvetilo posebno pozornost najnovejšemu razvoju jugoslovansko-avstrij-skih odnosov ter jugoslovanski noti Avstriji.
Med razpravo so poudarili, da se je Jugoslavija vedno zavzemala za to, naj bodo narodne manjšine most sodelovanja ter dobrososedskega povezovanja in razumevanja, ne pa element nesoglasij in razprtij v odnosih med državami. Narodne manjšine — je bilo na-glašeno — pa morejo biti tak most samo tedaj, če so njihove pravice v celoti zagotovljene.
„Zato predsedstvo SAP Vojvodine z obžalovanjem ugotavlja, da celo dvajset let po podpisu državne pogodbe še niso bile uresničene osnovne pravice slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, marveč se je njihov položaj nasprotno še poslabšal. To dejstvo preseneča in razburja predvsem večna-rodno prebivalstvo Vojvodine, torej pokrajine, kjer vlada popolna enakopravnost vseh narodov in narodnosti v skupnem življenju in pri skupnem delu."
UNESCO v Parizu, ki so jim osnova in bistvo, da ,v Avstriji etničnih skupin sploh ni", kakor je morda nediplomatično všlo zastopniku Avstrije Pahru v pododboru OZN za odpravo vseh vrst diskriminacije. Potemtakem seveda ni treba nobene zaščite .etničnih manjšin", potemtakem jih je treba šele iskati z .ugotavljanjem". To je zadnja doslednost avstrijske manjšinske politike.
To pa je hkrati zelo usodna politika ptiča noja avstrijske vlade, ki ob negiranju dejanskih problemov vara že dvajset tet prizadeto manjšino, vso svetovno javnost in ne nazadnje avstrijsko ljudstvo in samo sebe. Na tak način se namreč tako kočljivih problemov ne da rešiti in je moralo priti do konfrontacije na mednarodni ravni.
Nevzdržnosti trditev v noti ne bo težko izpodbijati, ker so dejstva absolutno drugočna, kar tudi vlada dobro ve, ker bi sicer ob tako vzorni in popolni rešitvi vseh problemov razen edinega vprašanja napisov in označb ne bilo treba študijske komisije, ne kontaktnega komiteja, ne .koroškega omizja". Te v zadnjem letu za rešitev odprtih vprašanj ustvarjene ustanove so najboljši protidokaz proti neresničnim trditvam o popolni izvedbi člena 7 in jasen dokaz, da so trditve proti dobri veri sestavljavcev samih.
Toda to ni najhujše, proti čemur najostreje protestiramo, je trditev in mnenje, da bi bili koroški Slovenci svoje kulturne ustanove, svoje zadruge in svoja kulturna in zadružna poslopja obnovili in zgradili s pomočjo avstrijske vlade. Ko smo začeli obnavljati svoje zadruge in svoja društva, nismo prejeli niti šilinga, pač pa so konku-
renčne nemške ustanove prejemale še in še kredite iz tako imenovanega Marshalovega načrta, medtem ko so pristojne oblasti več let načrtno zavlačevale dovoljenje za gradnjo potrebne zadružne centrale — vse to samo zato, da bi onemogočile razvoj naših z velikim trudom obnovljenih in zgrajenih podjetij. To našo samorastniško kulturno in gospodarsko dejavnost, našo samopomoč, ki terja od naše narodne skupnosti neprimerno višji kulturni davek, prikazati kot zaslugo avstrijske manjšinske pospeševalne politike, ni le grobo potvarjanje, da ne rečemo izzivanje, marveč nizkotna izraba te naše moralne moči, kateri edini se imamo zavaliti, da ob pritisku in zapostavljanju kot narodna skupnost na Koroškem danes sploh še živimo. Tako postavljanje moramo koroški Slovenci zavrniti .z vso odločnostjo kot neresnično".
Pospeševalnega manjšinskega prava koroški Slovenci nikdar nismo gledali predvsem iz vidika finančnih subvencij, nam gre in je šlo vedno le za večje razumevanje naših teženj in zlasti za ustvaritev takšnih pogojev, da bi lahko neovirano delovali za kulturni in gospodarski napredek naše narodne skupnosti. Prav tej smeri po smo po najnovejšem uradnem dokumentu — avstrijskem odgovoru na noto SFRJ — bolj oddaljeni kot kdaj koli.
Naj bo za danes k tej noti dovolj. Internacionalizacija je potom bilateralnih razgovorov in pred mednarodnimi (orumi v polnem teku in bomo zato imeli še dovolj priložnosti, da do vseh potvorb zavzamemo jasno in utemeljeno stališče.
Dr. Frcne: ZwiMer
Združeni narodi
seznanjeni z neurejenim potožajem manjšin v Avstriji
V	glavni skupščini Združenih narodov odnosno v odboru za sociaina, humanitarna in kuiturna vprašanja je bita te dni tudi razprava o poioiaju siovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji.
V	razpravi o poročiiu odbora zo odpravo vseh obiik diskriminacije je jugosiovanski predstavnik Cvijeto Job spregovori) predvsem k tistemu deiu omenjenega poročita, ki se nanaša na poročita držav, v katerih živijo manjšine jugostovanskih narodov. Pri tem je med drugim poudarit:
.Mojo deiegacijo ztasti skrbi izjava, ki jo je dat predstavnik Avstrije v odboru za odpravo rasne diskriminacije, ko je de-jat, da v Avstriji ni posebnih nacianatnih ati etničnih skupin, marveč samo verske in jezikovne manjšine, čeprav je znano, da obstajata siovenska in hrvaška manjšina, katerih čtoveške in druge pravice so izrecno zagotovtjene z državno pogodbo."
V	zvezi s tem je jugosiovanski predstavnik opozorit, da Avstrija svojih obveznosti do manjšin ne izpoinjuje v cetoti, da se je njihov potožaj po podpisu državne pogodbe četo postabšat, da so izpostavijene pritisku in grožnjam, da v Avstriji nemoteno detujejo organizacije, ki razvijajo neonacistično in rasistično po-Mtiko, da hoče Avstrija izvesti ugotavijanje manjšine, ki bi biio spet orodje za pritisk, ter poudarit, da pravice manjšin niso odvisne od njihovega števiia.
Obširneje bomo o razpravi poročat) v prihodnji števiiki.
POSLANEC HANZ! OGRtS V DEŽELNEM ZBORU:
Brez sode!ovanja manjšine
ni rešitve manjšinskih vprašanj
Koroški deželni zbor je ta teden razpravljal in sklepal o deželnem proračunu za teto 1975. Ker je to zadnje zasedanje zbora pred de-želnozborskimi volitvami, je razumljivo, da so govorniki posameznih strank to priložnost bolj ali manj izkoristili za neke vrste predvolilni bolj. Klijub temu je proračunska debata potekala v dokaj mirnem ozračju in je bila zaključena v krajšem času, kot je bila to navada druga leta.
Morda je na tak potek vplivalo tudi dejstvo, da tokrat ni prišlo do ostrejših nasprotij v manjšinskem vprašanju, ki se je sicer kot .rdeča
TAKO .IZPOLNJUJE ' AVSTRIJA DRŽAVNO POGODBO!
#	Pred več kot enim ietom je bi! ztočin-sko razstreijen partizanski spomenik na Ro-bežu. Ker gre za spomenik, ki je po državni pogodbi posebej zaščiten, bi pričakovati, da bo viada ukreniia vse za obnovitev spomenika. V resnici pa je pristojna gradbena ob!ast (občina) odkioniia prošnjo za gradbeno dovoljenje s povsem nevzdržnimi argumenti, tako da jih je moraia prizivna obiast zavrniti. Vendar pa še danes niso dani pogoji za obnovitev spomenika — spomenik še danes ni obnovtjen!
#	Vprašanje stovenščine kot uradnega jezika v upravi je na Koroškem „rešeno" samo z odtokom urada dežetne vtade. Poteg tega tozadevni odtok vse do teta 1968 v javnosti sptoh ni bi! znan in tudi še do danes ni bit primerno objavtjen. Tako se dogaja, da se posamezna okrajna gtavarstva ne ozirajo na to dotočito, kot na primer v zadnjem času v Vetikovcu; ati pa ga „spoštujejo" tako, da namesto predpisanega stovenskega prevoda pritožijo odtočitvi v nemščini še neko čudno in povsem nesprejemtjivo spake-
dranščino. Ztasti pa sedanja ureditev ne obvezuje občin, kjer ima čtovek največ opravkov in neposrednih stikov z obtastjo!
^ Kako se pri treh okrajnih sodiščih, za katere vetja zakon o sodnem jeziku, v resnici upošteva stovenščina kot uradni jezik, najbotj prepričtjivo dokazuje dejstvo, da je bita pristojna obtast prisitjena ustanoviti posebno komisijo kontaktnega komiteja, ki naj bi se bavita z neštetimi nedostatki, ki se po-javtjajo, ker vprašanje ni zadovotjivo rešeno odnosno se ne upoštevajo niti dosedanji predpisi!
To je te nekaj konkretnih primerov, kako Avstrija v resnici „izpo!njuje" državno pogodbo. Takih in podobnih primerov je še nešteto. Vsi pa imajo nekaj skupnega: po-stavtjajo na taž zagotovita in trditve avstrijskih forumov in predstavnikov, ki skušajo domačo in svetovno javnost prepričevati, da Avstrija izpotnjuje svoje pogodbene obveznosti. Konkretni primeri pa dokazujejo, da so vse take trditve neresnične!
nit" vleklo skozi razpravo. Kajti odločno v korist slovenske narodne skupnosti in njenih teženj je nastopil edinole slovenski, na socialistični listi izvoljeni poslanec Hanzi Ogris.
V svojem prispevku je poslanec Ogris naglasil, da kot poslanec, ki se priznava k slovenski narodni skupnosti, čuti osebno dolžnost in potrebo, da ponovno opozori na probleme slovenske narodne skupnosti. Dejal je, da v tem vprašanju, ki odmeva že preko meja naše domovine, nikakor ne zadostuje voditi tako politiko, kakor da bi bilo vse v redu, kajti s tem problemi ne bodo rešeni. .V prvi vrsti gre za to, kako se tormalne ureditve izvajajo v praksi, gre za prakso, ki jo v potni meri more oceniti le neposredno prizadeti. Zato tudi menim, da je glede izvedbe tako imenovanega ugotavljanja manjšine ali jezikovnega štetja posebne vrste treba poslušati in upoštevati prizadeto manjšino, ki — kakor znano — tako obliko reševanja odprtih vprašanj načelno odklanja. Vsekakor tako reševanje brez sodelovanja manjšine ne bo in ne more privesti do rešitve."
Poslanec Hanzi Ogris je izrazii upanje, da večina poslancev soglaša z njim, ko poudarja, da bo treba čimprej najti rešitev, ki bo sprejemljiva ne le za večino marveč predvsem za manjšino. ,Ce je danes splošno govora o pospeševalnem manjšinskem pravu, potem ta problem ne sme biti rešen samo po črki, temveč mora biti rešen predvsem po duhu. Za tako reševanje pa so potrebna prizadevanja vseh dobro mislečih sil v deželi in ne nazadnje tudi deželnega zbora." Zahvalil se je tistim poslancem, ki so se že doslej trudili v tej smeri, hkrati pa pozval vse, da v bodoče posvetijo temu problemu polno mero pozitivnega razumevanja, .ker le tako bo uspelo doseči rešitev v evropskem smislu ter mirno sožitje na Koroškem".
Das Bundesministerium fUr Auswdrt!ge Angetegenheiten beehrt sich, dem Bundessekretariat fUr Aus-vrdrtige Angetegenheiten der Soziatistischen Federativen Repubtik 3ugos!awien seine Hochachtung aus-zudrUcken und enter Bezugnahme auf dic Note Z!. 450985 vom 29. Oktober 1974 nachstehendes mitzutei-!en:
in der Absicht, das Gemeinsame vor das Trennen-de zu steiien, mdchte das Bundesministerium fUr Aus-wdrtige Angetegenheiten in Erinnerung ruten, daB sich die Beiiehungen zwischen Osterreich und 3ugo-stawien schon vor dem AbschtuB des Osterreichi-schen Staatsvertrages in aiien Bereichen sehr zufrie-denstetiend entwicke!t haben. Nach 1955 tanden das immerwdhrend neutrate Osterreich und das btockfreie 3ugos!awien — trot: unterschiedticher Gesettschafts-ordnungen — sehr rasch ein ausgesprochon gutnach-bartiches und freundschafttiches Verhattnis, was auch in zahtreichen offizietten Besuchen auf hoher und hdchster Ebene zum Ausdruck kam. Bei atten diesen offiiietten Antdssen wurden stets die guten dster-reichisch-jugos!awischen Beiiehungen betont.
Osterreich ist sich der Bedeutung des jugos!awi-schen Antiegen durchaus bewuBt und unterschdtzt keineswegs die Probieme, die im Zusammenhang mit dem Schutz und der Erhattung von Minderheiten auf-treten, wei! diese Frage nicht nur das biiaterate Verhdttnis zu 3ugos!aw:en, sondern auch bedeutende innerdsterreichische interessen berUhren.
Gerade deshaib erachtet die Osterreichische Bun-desregierung vor aiiem jene Anschutdigungen, wet-che die Behandiung der Minderheiten in Osterreich, die angebtiche Einschrdnkung ihrer Rechte, den an-gebtich auf sie ausgeUbten Druck und die angebtiche NichterfUttung der dsterreichischen Verpftichtungen aus dem Staatsvertrag betreffen, sowie die schwer-wiegende Beschutdigung, daB Manifestationen na-zistischer Natur auf dem Bundesgebiet gedutdet wer-den, ats befremdend. Sotche VorwUrfe mUssen ent-schieden zurUckgewiesen werden, wei! sie nicht nur nicht den Tatsachen entsprechen, sondern auch Pau-schatverddchtigungen beinhatten, die durch nichts bewiesen sind.
Um zu verhindern, daB die jugostawischen VorwUr-fe die gutnachbartichen Beiiehungen zwischen Osterreich und 3ugos!aw!en weiter beeintrdchtigen, wird zu den einzetnen Punkten der jugos!awischen Note fotgendes ausgefUhrt:
Zu 1:
Ats besonders gravierend betrachtet die Osterreichische Bundesregierung den Vorwurf, der offenbar den AntaB fUr die jugos!awische Note bitdet, daB sich die Loge der Minderheiten in Osterreich ver-schtechtert habe. Diese Behauptung muB die Osterreichische Bundesregierung mit atter Entschiedenheit ats unrichtig zurUckweisen. Die Angehbrigen von Minderheiten in Osterreich genieBen gemdB der Bundes-verfassung ausnahmstos atte Rechte, die den Ubrigen dsterreichischen Staatsbiirgern zustehen, und darU-ber hinaus Rechte besonderer Art, we!che ihnen die Wahrung ihrer Eigenart und die Fdrderung ihrer Sprache und Kuttur ermdgtichen. Artike! 7 des Oster-reichischen Staatsvertrages wiederho!t einorseits diese verfassungsmaBig gewdhrteistete rechttiche Gteichstettung der Angehdrigen der Minderheit mit dem Mehrheitsvotk und enthdtt andererseits spezi-fische Minderheitenrechte, deren Uberwiegender Teit bereits erfUttt ist.
Diese in der jugos!awischen Note enthattene An-schutdigung steht auch, wie bereits in der Note Zt. 50.419-6(Pot)75 vom 11. 3dnner 1975 dargetegt wurde, im Widerspruch zum Gemeinsamen Kommunique, das antdBtich des offiiietten Besuches des Prasidenten der Soziatistischen Federativen Repubtik 3ugos!awien, 3osip Broz Tito, in Ostereich im 3ahr 1967 vereinbart wurde und in dem ..beide Soiten ihre Befriodigung Uber den weiteren Fortschritt in der Reatisierung der Rechte der s!owenischen und kroatischen Minderheiten in Osterreich, die, wie die tetzten 3ahre bewei-sen, in immer stdrkerem AusmaB eine verbindende Funktion zwischen den beiden Nachbarstaaten erfUtten', zum Ausdruck brachten.
Auch das Gemeinsame 8sterreich!sch-jugos!awische Kommunique antdBtich des Besuches des Prasidenten des Bundesvottzugsrates der Soziatistischen Fodera-tiven Repubtik 3ugostawien, Džema) Bijedič, in Osterreich im 3ahro 1972 stettte ..mit Befriodigung fest, daB sich die menschtichen Beiiehungen in den Grenzro-gionen weiterhin im Geiste der guten Nachbarschaft entwicketn. !n diesem Zusammenhang wurde von beiden Seiten unterstrichen, daB den stowenischen und kroatischen Minderheiten in Osterreich eine vrichtige verbindende Funktion in den Beiiehungen der beiden Nachbartdnder zukommt".
Die Osterreichische Bundesregierung verweist besonders auf fotgende MaBnahmen, die im fnteresse der Minderheiten und in ErfUttung des Artikets 7 des Staatsvertrages ergriffen wurden:
Das Minderheiten-Schutgesotz fUr Kdrnten (Bundos-gesetz vom 19. M8rz 1959), das in DurchfUhrung des Artikets 7 (2) des Staatsvertrages beschtossen wurde, hob zwar die im Widorspruch zu Artike) 19 des Staatsgrundgcsetzcs uber die attgemeinon Rechte der StaatsbUrger stehende Vorordnung der Kdrntner Lan-desregierung vom 5. Oktober 1945 auf, die atte SchU-)er in SUdkdrnten zu zweisprachigom Schuturfterricht vorpftichtet hatte. Das genannte Bundesgesetz brach-te jedoch keine Schtechterstettung der Minderheit, da es den zwoisprachigen Unterricht fUr atte jene Votks- und Hauptschuten anordnete, an we!chon er bereits zu Boginn des Schutjahres 1958/59 erteitt wor-den war. !ndem den Ettern das Recht gegebon wur-de, die Art der ihren Kindern zuteit werdenden Bit-dung zu bestimmen, wurde dem Artike) 26 (5) der Attgemeinon Erk!8rung der Menschenrechte der Verein-ten Nationon vom 10. Dezember 1948 entsprochen. Die Ettern mUssen ihre Kinder zum zweisprachigen Unterricht gem8B § 15 des Minderheiten-Schutgosetzes von 1959 nur einma! anmetdon, wobei diese Anmet-dungserktdrung fiir die gesamte Schutdauer gitt. !m Gegensatz zur frUheren Rechtstago wird seit 1959 koin Zwang zum Besuch des Unterrichts in einor bestimm-ten Sprache ausgeUbt. Das Recht der Ettern, die Unterrichtssprache ihrer Kinder frei zu w8hteh, steht mit den demokratischen Grunds8tzen Osterreichs in einem untesbaren Zusammenhang und kann gowiB keine Handhabe bieten, auf die Minderheiten Druck auszuUben. Es stettt vietmehr eine ErfUttung des Artikets 7 (2) des Staatsvertrages dar, der die zwei-sprachigo Schute ats Schute der Minderheit und nicht der Gesamtbevbtkerung anordnet. Die Entscheidung der Ettern kann von den dsterreichischen Behdrden nicht beeinftuBt werden.
tn K8rnton stehen derzeit (Stichtag 15. Oktober 1974) 88 Votksschuten fUr den zweisprachigon Unterricht
und 24 Hauptschuten fUr den stowenischen Sprach-unterricht zur VerfUgung, wodurch fUr jedes Kind, das der Minderheit angehbrt, der Etementaruntdrricht in s!owenischer Sprache gesichert ist. Diese Regetung geht so weit, daB der Unterricht setbst dann zwei-sprachig erteitt werden muB, wenn in einer Ktasse nur ein einziges Kind angemetdet wird.
Mit dem Bundesgymnasium fUr Stowenen und einer s!owenischen Landwirtschaftsschu!e mit Offenttich-keitsrecht verfUgt die Minderheit Uber eine Mittet-schute und eine Berufsschute. An dem seit 1957 be-stehenden Bundesgymnasium fUr S!owenen studier-ten im Schutjahr 1975/74 454 SchUter. Derzeit wird mit einem Kostenaufwand von 40 Mittionen 8.S. ein nach modernsten Grunds8tzen geptanter Neubau fUr 650 SchUter errichtet. AuBerdem beteitigt sich die Osterreichische Bundesregierung im Rahmen ihres SchUter-heimprogremmes mit 5,5 Mittionen 8.S. am Neubau des Studentenheimes ..Hermagoras" in Ktagenfurt, das haupts8ch!!ch fUr die Unterbringung der SchUter des Bundesgymnasiums fUr S!owenen dienen wird.
Der Staatsvertrag vertangt im Artike! 7 (2) eine ver-h8!tnism8Bige Anzaht von Mittetschuten fUr die Minderheit. !n K8rnten gibt es derzeit 16 attgemcin-bitdende oder berufsbitdende staattiche h8here Schuten. Eine davon ist das Bundesgymnasium fUr S!owenen. Setbst unter BerUcksichtigung der Votks-z8h!ungsergebnisse von 1951, 1951 und 1971 gew8hrt diese Retation den Angeh8rigen der Minderheit eine gUnstigere Behandtung ats den deutschsprachigen Bewohnern K8rntens.
Was das Burgentand betrifft, sieht § 7 des tandes-schutgesetzes 1957 vor, daB an Votksschuten in sot-chen Gemeinden, wo 70 "/o der Bev8!kerung der Minderheit angeh8ren, der Unterricht in der Minderhei-tensprache zu erfotgen hat. Betr8gt der Antdit der Angeh8rigen der Minderheit zwischen 50 "/o und 70 "/e, so ist der Unterricht sowoh) in Deutsch ats auch in der Minderheitensprache zu erteiten. Dadurch ist sichergestettt, daB atte Angeh8rigen der Minderheit Unterricht in ihrer Sprache erhatten. Bei einem ge-ringeren Prozentsatz ist es Aufgabe der Gemeinde, fUr die nicht Deutsch sprechenden Kinder einen Sprachunterricht in ihrer Muttersprache einzurichten. Hinsichttich der Hauptschuten hat das Schutunter-richtsgesetz 1974 insofern eine wesent!iche Verbes-serung der Rechtsstettung der Minderheit mit sich ge-bracht, ats damit die Vorschriften des Staatsvertrages unmittetbar anwendbar geworden sind, so-daB der Unterricht — wenn gewUnscht — in der Sprache der Minderheit zu erfotgen hat.
Am Bundesgymnasium und Bundesrea!gymnasium OberschUtzen (Burgentand) wird die kroatische Sprache ats Freigegenstand mit eigenem Lehrptan unter-
richtet. AuBerdem wird in OberschUtzen ats Schut-versuch ein Mathematisches Rea!gymnasium in der Oberstufe (ab der 5. Mittetschutktasso) mit Kroatisch ats zweiter obtigatorischer Fremdsprache gefUhrt.
Der Staatsvertrag enth8!t keine Verpftichtung der Repubtik Osterreich zur Errichtung von Kinderg8rten fUr die Minderheiten. Derzeit gibt es in K8rnten pri-vate stowenische Kinderg8rten und der Schaffung vreiterer sotcher Einrichtungen steht bei Bodarf nichts im Wege.
Diese Dartegungen beweisen, daB die das Schu!we-sen betreffenden Behauptungen der Note vom 29. Oktober 1974 jeder Grundtage entbehren, und somit auch der Vorwurf unrichtig ist, daB Osterreich auf diesem Gebiet eine gegen die Minderheit gerichtete Potitik betreibe. Die Osterreichische Bundesregierung muB daher die von der 3ugos!awischen Regierung be-hauptete NichterfUttung des Artikets 7 (2) enorgtsch zurUckweisen.
Zu 2:
BezUgtich der Verwendung der Minderheitensprache vor Gerichten und Verwa!tungsbch8rden in K8rnten verweist das Bundesministerium fUr Ausw8rtige Angetegenheiten auf das Bundesgesetz vom 19. M8rz 1959 zur DurchfUhrung der die Amtssprache bei Ge-richt betreffenden Bestimmungen des Artikets 7 (5). Dieses Gesetz sieht vor, daB bei den Bezirksgerich-ten Eisenkappet, Bteiburg und Fertach schrifttiche Eingaben in stowenischer Sprache entgegengenom-men worden und die Parteien oder vernommenen Personen sich im Gerichtsverfahren der s!owenischen Sprache bedienen k8nnen. Der Richter hat auf An-trag einer Partei sowoh! in deutscher ats auch in sio-wenischer Sprache zu verhandetn oder, fatts er setbst der s!owenischen Sprache nicht mdchtig ist, einen Dotmetsch beizuziehen. Kosten, Gerichts- und Stem-petgebUhren fUr Ubersotzungen werden von der Partei nicht eingehoben.
Nach den seit 1945 in Osterreich durchgofUhrten Votkszdhtungen gibt es in drei Gerichtsbezirken des Landes K8rnten die vom Staatsvortrag unter dem Begriff ..mit s!owenischer, kroatischer oder gemisch-ter Bev8!kerung' vorausgesetzto retevante Minderheit. Das Gerichtssprachongesetz 1959 hat hinsichttich des Sprachgebrauches daher nur drei sotche Gerichtsbezirko genannt, die M8gtichkeit jedoch offengetassen, nach DurchfUhrung einer Minderhei-tenfeststottung woitere Sprenge! in die Regetung ein-zubeziehen.
)n Bereich der K8rntner tandesregierung werden Eingaben an die žandesdienststetten in s!owenischer Sprache aus den Gemeinden, in denen Votksschuten fUr die Minderheit bestehen, von Amts wegcn Uber-setzt und den schrifttichen amttichen Ertedigungen auf Antrag stowenische Ubersotzungen beigeschtos-sen. Ubordies ist bei mUndtichen Vorbringen in sto-wenischer Sprache orfordertichenfatts oin Dotmetsch heranzuztehen. Ein BoschtuB der Bundesregierung aus dom 3ahre 1968 verpftichtot die Bundesbeh8rdon, in gteicher Weise vorzugehen wie die K8rntner tan-desbeh8rden.
Die staatsvertragtichen Verpftichtungen Osterreichs in bezug auf die Verwendung des S!owenischen ats Amtssprache sind daher erfUttt. Die Form der DurchfUhrung (Gesetz, Verordnung, ErtaB etc.) ist aus-schtieBtich Angetegenheit der Repubtik Osterreich.
Zwischen Kdrnten und dem Burgentand bestehen Unterschiede, die sich aus der historischen Evotution und der aktiven, harmonischen Mitarbeit der im Burgentand tebenden kroatischen Bev8tkerungsgruppe in atten potitischen, wirtschaft!ichen, kutturetten und soziaten Bereichen ergeben. Namhafte Vertreter der kroatischen Votksgruppe bekteiden im Burgentand hohe Positionen in Potitik und Verwa!tung, darunter die Funktionen des Vorstandsdirektors der Burgen!8n-dischen E!ektrizit8tswerke AG., des Direktors der Bauernkrankenkasse, der beiden Vizepr8sidenton und des stettvertretenden Direktors der Kammer fUr Arbeiter und Angestettte. Eine Reihe von Abteitungs-teitern beim Amto der Burgen!8ndischen žandesregie-rung sowie eine groBe Zah! maBgebticher Beamter sind angeh8rige der kroatischen Votksgruppe. Auch der Direktor des gr8Bten Gymnasiums im Burgentand, das stch in Eisenstadt befindet, sowie eine beachtti-che Zah! der Professoren sind Kroaten. Es mag be-zeichnend sein, daB gerade die kroatische Votksgruppe heute den h8chsten geisttichen WUrdentr8ger des Bundestandes stettt. Obwoh! diese Tatsachen der ju-gos!awischen Seite bekannt sind, werden sie in der Note vom 29. Oktober 1974 nicht berUcksichtigt. tm Ubrigen so!! die Frage der Amtssprache im Burgentand im Rahmen des Kontaktkomitees mit Vertretern der kroatischen Votksgruppe er8rtert und einer Regetung zugefUhrt werden.
Von den im Artike! 7 des Staatsvertrages nieder-getegten Verpftichtungen erscheint tedigtich der Tei! des Absatzes 5 betreffend die Bezeichnungen und Aufschriften topographischer Natur in der Pražiš noch nicht durchgefUhrt. Die Absicht Osterreichs, diese Vertragsbestimmung zu erfUtten, kam durch die Ertassung des Bundesgesetzes vom 6. 3u!i 1972 ktar zum Ausdruck. Aus Griinden, die auch der jugosta-wischen Regierung bekannt sind, war es bisher nicht m8gt!ch, dieses Gesetz zu vottziehen.
Zahtreiche Beispiete im Leben der V8tker und Staa-ten aus Vergangenheit und Gegenwart zeigen jedoch, daB Gesetze, die in der Vottziehung auf Schwier!g-keiten stoBen, im rechtsstaattichen System a!!m8h!ich durchgesetzt werden k8nnen. Es wird fortgesetzter po-sitiver tnformationsarbeit atter Seiten bedUrfen, um jenes Vertrauensverh8!tnis zwischen den Votksgrup-pen K8rntens zu schaffen, das die Voraussetzung fiir ein gedeihtiches Nebeneinander und Miteinander dar-stettt, we!ches die Bundesregierung mit atten Mittetn anstrebt. Bei dieser Getegenheit muB das Bundesmt-
nisterium fUr Ausw8rtige Angetegenheiten feststetten, daB verschiedene auf potitischer Ebene erfotgte Er-ktdrungen von jugos!awischer und stowenischer Seite nicht geeignct sind, die diesbezUgtichen Anstren-gungen der Osterreichischen Bundesregierung zu un-terstUtzen.
Zu 5:
Die Angeh8rigen der stowonischen und kroatischen Minderheiten nehmen in Entsprechung des Artikets 7 (4) des Staatsvertrages ..an den kutturetten, Verwat-tungs- und Gerichtseinrichtungen" auf Grund gteicher Bedingungen wie andere 8sterreichische Staatsange-h8rige teit. tn diesem Zusammenhang sei erw8hnt, daB der 8sterreichische Rundfunk tdgtich Sendungen fUr die stowenische Votksgruppe in stowenischer Sprache ausstrahtt, obwoh! eine Verpftichtung zur Sendung spezietter Programme in einzetnen Sprachen aus dem Staatsvertrag nicht abzuteiten sind.
Der Minderheit in K8rnten steht es frei, sich tn kut-turetter Hinsicht vott zu entfatten. Sie macht von dieser M8g!ichkeit reichen Gebrauch. So gibt es in K8rnten Uber 60 Veroine, die sich durch ihre Bozeich-nung ats stowenischo Organsationen ausweisen. Davon sind mehr ats zwe! Drittet Kutturvereinigungen. Die stowenische Votksgruppe verfUgt Uber zwei Druckereien und Uber eine stdndig steigendo Zah! von perfodischen Presseorzeugnissen. Die stoweni-schen Zeitschriften untertiegen im Sinne der in Osterreich herrschenden Pressefreiheit koinen Beschr8n-kungen und ihre Schreibweise zeigt, daB sie diese Freiheit nUtzen. Die Osterreichische Bundesregierung und die Landosregierungen gew8hren den kutturetten und gesettschaftttchen Einrichtungen der s!owoni-schen und kroatischen Minderheiten rege!m8Big fi-nanziette UnterstUtzung. tn den tetzten vier 3ahren sind hiefUr Mi!tioncnbetr8ge aufgewendet worden.
Die praktische T8tigkeit des vor kurzom gebitde-ten Landesreferates fUr kutturette Fragen dor Minderheit in K8rnten ist gcw8hrteistet. tedigtich Uber des-sen organisatorische Form ist noch keine Entscheidung gefatten. Es sind jedoch Bestrebungen der Bundesregierung im Gange, eine diesbezUgticho L8sung sobatd ats mUgtich zu erzieten. Beratungen hierUber hdtten im Kontaktkomitee mit Vertretern dor s!oweni-schen Votksgruppe in K8rnten stattfindon k8nncn, sind aber unterbtieben, weit die Vertreter dor Minderheit eine Teitnahme an den Sitzungen dieses Ko-miteos, die fUr 16. Oktober 1974 und 26. November 1974 vorgesehen waren, abgotehnt und erk!8rt haben, ihre ..Mitarbeit im Kontaktkomitee vortdufig zu unter-brechen".
tn K8rnten sind Richter t8t!g, die die s!owenische Sprache beherrschen. Da die Bedingungen fUr die Aufnahme in den richtertichon Vorbereitungsdienst fUr atte 8sterre!chischon StaatsbUrger gteich sind, wird dabei eine eventuetto Minderheitenzugeh8rig-keit nicht berUcksichtigt. tm Hinbtick auf die Vcr-wendung in den gemischtsprachigen Gerichtsbezirken hat die 3ustizverwa!tung aber besondores !n-terosse an Richtern mit Kenntnissen in der Minderheitensprache. Aus diesem Grunde wird sogar bei
anndhernd gteichen Ouatifikationen jenen Bewerbern der Vorzug gegeben, die Uber die erfordertichen Sprachenkenntnisse verfUgen.
tm Ubrigen war fUr den 18. Oktober 1974 eine Be-sprechung zwischen Vertretern der s!owenischen Minderheit, dem Bundesministerium fUr 3ustiz und zaht-reichen Funktion8ren aus der 3ustizverwa!tung in Ktagenfurt angesetzt. Die Vertreter der Minderheit haben jedoch ihre Teitnahme kurzfristig mit dor Fest-stettung abgotehnt, daB ..die beiden Zentratorgani-sationen der K8rntner S!owenen nicht in der žage sind, ihre Mitarbeit im Kontaktkomitee fortzusetzen". Das Bundesministerium fUr 3ustiz ist nach wie vor be-reit, jederzeit eine sotche Besprechung in Ktagenfurt abzuhatten.
Die Angeh8rigen der Minderheit nehmen am Wirt-schaftsteben in Osterreich v8!!ig gteichberechtigt teit; so verfUgen sie Uber eigene Wirtschaftseinrich-tungen, wie z. B. den s!owenischen Genossenschafts-verband, dem ca. 50 Spar- und Dartehenskassen und Uber ein Dutzend bduerticher Wirtschafts- und Vieh-zuchtgenossenschaften angehčren, deren Mitgtiedern betrdchtiiche, in Osterreich gesetztich verankerte F8rderungsmitte! des Bundes und der L8nder zur VerfUgung gestettt werden.
Setbst bei Zugrundetegung der von K8rntner Sto-wenenvertretern immer wieder genannten Hochst-zah! von etwa 60.000 in K8rntcn ansdssigen Stowenen, die ganz wesenttich h8her tiegt ats die Ergebnisse sdmtticher Umgangssprachenerhebungen in Osterreich im Rahmen der seit dem 2. We!tkrieg in den 3ahren 1951, 1961 und 1971 durchgefUhrten Votkszdhtungen, muB festgestettt werden, daB Osterreich im tnteresse der Minderheit sehr beachttiche MaBnahmen verwirkticht hat, die nicht nur den Artiket 7 des Staatsvertrages weitgehend erfUtten, sondern teit-weise darUber hinausgehen.
Das Bundesministerium fUr Ausw8rtige Angetegenheiten stettt im Ubrigen fest, daB der Grundsatz der rechttichen Gteichstettung und Gteichbehcndtung fUr atte 8sterreichischen StaatsbUrger gitt, und daB jeder Angeh8rige der Minderheit gegen eine Vertetzung dieses fundamentaten Prinzips jederzeit sowoh! beim Verfassungsgerichtshof ats auch bei den anderen zu-stdndigen Behdrden Beschwerde erheben kann.
Zu 4:
Wie der jugos!awischen Seite bekannt ist, hat sich in der Steiermark ein Probtem im Zusammenhang mit den Minderheiten nicht ergeben.
Zu 5:
tm Gegensatz zu der von jugos!aw!scher Seite ver-tretenen Auffassung m8chte die Osterreichische Bundesregierung ausdrUcktich darauf hinweisen, daB der Artike! 7 des Staatsvertrages keine Bestimmung ent-h8!t, die eine Minderheitenfeststettung bzw. -z8htung verbietet. Abgesehen davon hat jeder Staat das Recht, Votkszdhtungen durchzufUhren, um sich jene Untertagen zu vorschaffen, die er zur Vottziehung rechtticher MaBnahmen braucht. Derartige Ermitttun-gen sind geradezu die Voraussetzung fUr eine kon-struktive DurchfUhrung von minderheitenfdrdernden Bestimmungen, wie dies auch aus dem Worttaut des Artikets 7 (2 und 5) des Staatsvertrages hervorgeht. tm Ubrigen wUrde eine sotche derzeit diskutierte Votks-zdhtung besonderer Art dadurch gekennzeichnet sein, daB sie von keinem wie immer gearteten Bekenntnis-prinzip ausgeht.
Der Staatsvertrag definiert den drttichen Anwen-dungsbereich der Minderheitenbestimmungen nicht durch die Angabe eines geographisch abgegrenzten Gebietes, sondern nur insofern, ats er vertangt, daB eine s!owenische, kroatische oder gemischte Bev8t-kerung vorhanden sein muB. Das Minderheiten-Schut-gesetz und das Gerichtssprachongesetz vom 19. M8rz 1959 machen daher die 8rttiche Festtegung der fUr die s!owenische Minderheit im besonderen in Betracht kommenden Votks- und Hauptschuten bzw. den 8rt-tichen Gettungsbereich fUr die Amtssprache bei Ge-richt von den Ergebnissen einer amttichen Minder-hoitenfeststettung abhdngig und regetn bis zu deren DurchfUhrung den Gettungsbereich provisorisch.
Das Argument schtieBtich, das Gebiet, auf vvetche* der Artike! 7 des Staatsvertrages Anwendung findet. sei schon durch die Verordnung der Kdrntner Lan-desregierung vom 5. Oktober 1945 festgetegt wor-den, ist gteichfatts unzutreffend. Es w8ro auch un-m8gtich gewesen, schon 1945 durch eine Landesver-ordnung das Anwendungsgebiet fUr Bestimmungen des erst zehn 3ahre sp8ter unterzeichneten Staatsvertrages festzutegen.
Die Behauptung, die bisherigen Votkszdhtungen tn der Repubtik Osterreich soien dazu benUtzt worden, um die Lage und Zah! der s!owenischen und kroatischen Minderheiten fatsch darzustetten, muB mit atter Entschiedenheit zurUckgevttieson werden. S8mt-tiche Votkszdhtungen in Osterreich wurden streng nach den Bestimmungen der hiezu ertassenen Bun-desgesetze durchgefUhrt.
Die bei atten Votkszdhtungen seit dem 3ahre 1945 verwendoten Vordrucke haben den Begriff „Windisch" nicht angefUhrt. Die Bczoichnung „Windisch" wurde atterdings von einer bei den einzetnen Votkszdhtungen verschiedenen Anžah! von StaatsbUrgern hand-schrifttich eingetragen. Da diese Personen keine anderen Angabcn Uber ihre Sprache machten, wur-den sie in der Statistik unter der von ihnen angoge-benen Sprachenbezeichnung zusammengefaBt.
Die Anschutdigung, daB „zwecks kUnstticher Ver-rtngerung dor Zaht der Minderhoitenangehdrigen ' bei dor Votkszdhtung in Kdrnten die Kategorio der soge-nannten ..Windischen " sow!e neun verschiedene ,.win-dische Sprachkombinationen" eingefUhrt worden seien, ist daher unrichtig. Die Ostorreichische Bundesregierung hat sich im Ubrigen boi ihrer Minder-hoitenpotitik von den Angaben Uber diese verschiedenen windischen Sprachkontbinationon nicht beein-ftussen tassen.
Das Bundesministerium fUr Auswdrt!ge Angetegenheiten muB mit Bodauern feststetten, daB sich das Bundessekretariat fUr Auswdrtigo Angetegenheiten der Soziatistischen Fdderativen Repubtik 3ugos!awten in seinen AusfUhrungen zur Wiederho!ung von Behauptungen verantaBt sieht, die das Bundesministerium fUr Auswdrtige Angetegenheiten bereits in sei-ner Note vom 11. 3dnner 1975 und in soiner Mittoitung vom 2. Aprit 1974 ats den Reatitdten nicht entspre-chcnd zurUckgewieson hat. Behauptungen, wio ^ge-wattsame Erzwingung der Minderheitonassimitierung", ..Machinationen zur Einschrdnkung dor Mindorhoiten-rechte' und ..DruckausUbung seitons der neonazistt-schen und chauvinistischen Krdfte" entbehren jeder Grundtage und mUssen ats im Widerspruch zu den Tatsachen stehend schdrfstens zurUckgewiesen wer-den. Der Vorwurf, daB Osterreich eine ..Revision der (DALJE NA 7. STRAN!)
Odgovor Avstrije
na noto jugostovanske vtade
Zločinci iz tržaške Rižarne
se bodo morali zagovarjati pred sodiščem
Rižarna v Trstu — kakor smo obširno pročati tudi v našem tistu — je med drugo svetovno vojno siužiia kot nacistično taborišče smrti. Ma tem ziogtasnem kroju so nacistični ziočinci zverinsko mučiii, umoriti in sežgati več tisoč siovenskih, hrvaških in itati-janskih protifašistov; za mnoge žrtve nacističnega nasitja, ziasti za Žide, pa je biia Rižarna ena izmed postaj na poti v smrt v Oswiecimu (Auschwitzu).
Svo$ ztočinsk) pose) v tržaški Rižarni je opravijaia posebej v take namene izvež-bana skupina .Einsatzkommando Reinhard", ki se je poprej „speciatizirata" na Potj-skem, kjer je divjata v taboriščih Trebtinka, Betzec itd. Jeseni teta 1943 je skupina pod vodstvom višjega povetjnika poticije in SS Odita Gtobocnika prispeta v Trst.
Od krivcev za strašne ziočine v Rižarni še nihče ni bit aretiran ati obsojen, kakor tudi ne za umore in požige, ki so jih zakrivili pripadniki te zločinske skupine na področju od Furlanije do Reke. Toda zdaj vse kaže, da se po skoraj 30 tetih od konca vojne končno te bliža začetek procesa pred tržaškim porotnim sodiščem, kjer bodo soditi glavnim še živim voditeljem ztogtasne moritske skupine .Einsatzkommando Reinhard".
Zaključita se je namreč prva faza sodnega postopka, ki se Ije začet z uvedbo preiskave v marcu teta 1970. Preiskovatni sodnik je od tedaj zbrat precej dokaznega gradiva in dokumentov ter zaslišat priče, pred nedavnim pa so bili izdani tudi trije zaporni nalogi. Preiskava je s tem tormatno zaključe-
Razgovor o manjšinah
Ma povabito organizacije avstrijskih študentov .Usterreichische Hochschu-terschaft" se je na Dunaju mudiia de-iegacija univerzitetne konference Zveze sociaiistične miadine Siovenije, ki jo je vodi! predsednik predsedstva konference Aiojz Šket.
Kakor je razvidno iz tozadevnega poročita Tanjugovega dopisnika na Dunaju, so se predstavniki siovenskih študentov med svojim obiskom s funkcionarji avstrijskih visokošoicev pogovarjati o potožaju siovenske in hrvaške manjšine v Avstriji s posebnim ozirom na čien 7 državne pogodbe, oziroma v tuči ustreznih jugostovanskih staiišč v zvezi z uresničevanjem te pogodbe. Dogovoriti so se, da bosta obe študentski organizaciji tesneje sodetovati, in sicer pod pogojem, da avstrijska stran sprejme navedena načeta kot osnovo za zaščito stovenske in hrvaške manjšine v Avstriji.
Skteniti so tudi, da bodo v vse na-daijnje pogovore o manjšini na univerzi vkijučiti tudi predstavnike ktuba stovenskih študentov in hrvatskega akademskega ktuba na Dunaju.
na, spiski so biti izročeni javnemu iožilcu, tako da bi se proces lahko začet že januarja ali februarja prihodnjega leta, in sicer na izrednem zasedanju porotnega sodišča v Trstu.
Primorski dnevnik tozadevno poroča, da je preiskovalni sodnik dr. Sergio Serbo seznam obtožencev skrčil na tri osebe. To so: SS-Sturmbannfuhrer August Edward Ernst Dietrich Allers, rojen leta 1910 v Kielu, danes stanujoč v Hamburgu, ki je bil poveljnik skupine Einsatzkommando Reinhard; SS-Obersturmfuhrer Joset Oberhauser, rojen 1915 v Munchenu, kjer živi tudi danes, bil pa je poveljnik Rižarne; SS-Hauptsturmfuhrer Gottlieb Hering, rojen 1887, ki je nekaj časa nadomeščal oziroma opravljal funkcijo poveljnika skupine .Einsatzkommando R" v Trstu Christiana Wirtha, znanega pod imenom .Satan", kateremu je partizanska skupina Istrskega odreda dne 26. maja 1944 napravila konec njegovemu zverinskemu delovanju.
Allers, ki je še čil in zdrav ter .ugleden" odvetnik v Hamburgu, Oberhauser, ki vljudno sprejema goste v kavarni v Munchnu, Augustenstraf)e 19, ter Hering, za katerega pa se ne ve točno, ali je še med živimi, bodo obtoženi umora, večkratnega umora z obtežilnimi okoliščinami, tudi z roparskimi
nameni. Sodili Ijim bodo v Trstu, v kraju njihovih zadnjih zločinov. Vendar pa se obtoženi ne bodo osebno pojavili pred sodiščem, ker jih nemške oblasti ne bodo izročile italijanskemu sodstvu. V Nemčiji, in sicer v Frankfurtu, so proti Atlersu sicer že pred desetimi leti začeli sodni postopek zaradi njegove dejavnosti v Trstu. Tekom let so nemški sodniki večkrat prihajali v Trst, kjer so zasliševali priče. Toda potem je zadeva obtičala na mrtvem tiru in od teta 1971 iz Frankfurta ni več nobenega glasu.
V zvezi z zločini v tržaški Rižarni pa omenja Primorski dnevnik tudi ime bivšega celovškega kavarnarja Ernsta Lercha. Med vojno je bil SS-Sfurmbannfuhrer ter je veljal za .desno roko" poveljnika Globočnika). Meseca maja 1972 se je pred celovškim sodiščem začet proti njemu proces, na katerem je bil obtožen zločinov na Poljskem. 2e po dveh dneh je bil proces odložen, z utemeljitvijo, da bodo zaslišali še nekaj prič iz Nemčije; toda od takrat ni bilo več kaj slišati o tem, da se bo proces sploh kdaj nadaljevat. Primorski dnevnik pa meni, da bi bilo treba osvetliti tudi njegovo delovanje in odgovornosti v Trstu, kjer da je zadnje mesece pred koncem vojne nadomeščal Globočnika, ki je bii tedaj zaposlen s preganjanjem partizanov po Krasu in na Vipavskem.
Svoje poročilo zaključuje Primorski dnevnik v pričakovanju in upanju, da bo tržaški proces še marsikaj razčistil. „Na proces pa se moramo dobro pripraviti, ker bo to edinstvena priložnost, ker bo moral proces spodbuditi nadaljnje iskanje dokumentov in pričevanj, ker bo imel proces tudi velik političen pomen zlasti v sedanjih razmerah zaradi spletanja črnih mrež in prevratniških poskusov."
.Manjšina ni diskriminirana'
Trditev, da je manjšinsko vprašanje v Avstriji že v najboljšem redu in da uživajo manjšine celo več pravic, kot jih jim zagotavlja državna pogodba, so se doslej v glavnem posluževali le izraziti nemško-nacionalistični krogi. V zadnjem času pa postaja takšno ^argumentiranje" nepogrešljiv rekvizit celo uradne politike tako na deželni kot še posebej na zvezni ravni. Pomislimo samo na stališča, ki jih zastopa avstrijska zvezna vlada v svojem odgovoru na jugoslovansko noto; ali izvajanja avstrijskega predstavnika v razpravi pred Združenimi narodi itd. Povsod izjave, da je Av-
strija manjšinsko vprašanje vzorno in širokogrudno rešila; povsod trditve, da v Avstriji ni diskriminacije manjšin.
Pa vendar vse to zavijanje dejstev ne more prekriti resnice, ki je — na žalost — povsem drugačna. To morajo tu in tam priznati celo v nemškem tisku.
Tak primer se je dogodil ravno prejšnji teden, ko so v Celovcu v zaključenem krogu predvajali najnovejši .kulturni film" o Koroški, ki je bil posnet za avstrijsko televizijo, finančno pa je izdelavo filma omogočil kulturni referat koroške deželne vlade. V tem filmu je pod naslovom .... in ta-
ko prepevajo!" (.. . und so sin-gen sie) prikazano bogastvo koroške pesmi ter so predstavljeni številni vokalni ansambli. Le eno so tvorci filma .pozabili": da je na Koroškem doma tudi slovenska pesem. Da pa v resnici ne gre zgolj za .pozabljivost", ugotavljajo celo nemški listi.
Gotovo le majhen primer, ampak zgovoren dovolj. Predvsem pa taki in podobni primeri razkrinkujejo trditve o urejenem manjšinskem vprašanju ter o vzorni enakopravnosti manjšin kot tisto, kar so: potvarjanje resnice in zlobno zavajanje domače in svetovne javnosti.
Nagrade AVNOJ
Za dan repubiike so v Jugostaviji fudi tefos podeliti nagrade AVMOJ, kot najvišja priznanja za ustvarjanje in izjemne rezuttate pri deiu, ki so spiošnega pomena za razvoj SFRJ.
Med ietošnjimi dobitniki nagrade AVMOJ so trije Slovenci, in sicer akademik prof. dr. Srečko Brodar, priznan strokovnjak na področju prirodostovja; akademik Ciril Kosmač, eden vodilnih predstavnikov sodobne slovenske književnosti; ter prof. Božena Ravnihar, mednarodno priznana strokovnjakinja na področju medicine.
„Čuden strokovnjak"
ki ne pozna resnice aii pa namerno širi neresnico
Poleg .vlMcllfars&fga" ElMs^lclcrja je pr: &oro%! OVP vedno velja! za .strokovnjaka" v manjšlnsklk vprašanj/k še dr. ŠVo/jgang Afayrko/er. Afedsekojno Izpopolnjevanje okek .ekspertov" v števdrdk deže/nozkorsklk deka-tak je še dokro v sponnna.
Očitno v jan&clj! takega .strokovnjaka" se dr. Afayrko/er oglaša k manjšinski proklema-tlkl tadl v strankinem glasila Volkszeltang. Njegov prispevek v številki z dne 7. decemkra pa kaže, da je to malo čaden .strokovnjak".
Ned dragim dr. Naprkojer na dolgo In široko našteva, kaj vse je Avstrija že naredila za koroške Slovence v časa, ko je na čela zvezne vlade stal OVP-jevs^l kancler. Ne samo, da smo v tisti zlati doki dok!!! slovensko gimnazijo že pred podpisom državne pogodke (7), marveč navaja dr. Naprko/er še poseken .manjšinski zaščitni zakon" (Nlnderkelten-scl;atzgesetz).
Dejstvo pa je, da je kila slovenska gimnazija v Celovca astanovljena šele po podpisa državne pogodke In je začela s poakom leta 7937. Prav tako k! mora! dr. Nayrko/er vedeti, da v Avstriji nimamo poseknega zakona o zaščit! manjšin; kajti če k! tak zakon okstaja! In predvsem če k! ga Izvaja!!, tedaj tad! dr. Nayrkojer ne ki mogel nekaznovano odigrati vloge, kot jo je Ime! pri protlzakonl-tlk šolsklk štrajklk leta 7936?.
Ne vemo, ali dr. Naprkojer resnice ne pozna, ali pa namerno širi neresnico — eno kot drago ga dlskvall/lclra, da k! se oglaša! kot strokovnjak za manjšinska vprašanja. Da pa v tej proklemailk! tad! sicer ni dosti podkovan, kaže v že omenjenem članka tad! pr! „ar-gamentlk", k! jlk navaja v zagovor nekdanjega Alaasovega osnatka zakona o slovenskem aradnem jezika v apravl. Nise! na to, da k! 20 let (al! morda še nekaj desetletij več) po podpisa državne pogodke šele po okčlnak glasoval! o tem, al! naj splok In kje Izpolni Avstrija svoje mednarodne okveznostl, pač ne pomen! nič dragega kot poskas, da k! se Izpolnitvi tek okveznostl splok Izognili.
TONE SVETINA	257 '
.Ne morem umreti z lažmi," mu je dejala. .Nimate duhovnika, da bi se mu zaupata in se spovedala grehov ... Zato bom povedala tebi. Kriva sem, vse je res, kar sem tajita. Vse od začetka sem vedela, kaj delam. Nisem vas sovražila. Vedno sem delala le v svojo korist proti vsem. Proti vam, proti Nemcem in proti belim ... Tako kot me boste zdaj ustrelili vi, bi me lahko ustrelili tudi Nemci."
Ko je to povedala, se je umirila. Pogledala je h Gorazdu in rekla:
.Gorazd ni kriv. Z menoj ni imel nobene zveze in tudi z Nemci ne. To mi lahko verjamete."
Blisk ije z njenih oči ujel, da ne laže. Zato je vprašal:
.Poveij mi iskreno, zakaj nisi ubila majorja WoHa?"
Brez pomisleka je odgovorila:
.Kogar imaš resnično rad, ga ne moreš kar tako ubiti..."
.Torej si ga imela rajši od sebe?"
.Ljubila sem ga nadvse."
K jami je šla mirno. Pokleknila je vanjo in padla, kot bi poljubila zemljo, ki reši človeka vseh muk.
Blisk je stopil h komandirju straže. Govorila sta o Gorazdu. Oba slo menila, da ni kriv. In sporazumela sta se, da vzameta odgovornost nase.
.Odveži ga!" je ukazal Blisk.
Komandir mu je razvezal roke in vrgel žico v grmovje. Še nekajkrat ije počilo, potem so zazvonile lopate po pesku...
Gorazdu so privrele solze v oči. Niti besede ni mogel spraviti iz ust. S smrtjo se je bil sprijaznit. Najtežja mu je bila misel, da bi padel od roke svojih ...
.Gorazd," ga je zdramil Blisk, .nikoli nisem verjel v tvojo krivdo. Če sem se o tebi zmotil, naj me zadene kazen, ki je bila namenjena tebi."
Ko so zasuli jame in zabrisali sledove pokopa z vejami, so se naglo zvrstili v kolono in izginili v gozdu.
25
Na pobočju, kamor so se umikali so naleteli na skupino borcev razkropljene enote, ki je ob ncpadu branila vhod v kotlino. Panično so bežali mimo njih, lačni, brez municije.
Gorazd bi bil rad dobil še orožje. Spričo pokanja na obeh straneh se je počutil kot nag med oblečenimi. Sprememba je prišla prenaglo. Po šestmesečnem zoporu je močno oslabet. Nič več ni bil vzdržljiv. Z veliko muko je dohajat kolono.
Po polurnem umikanju jih je napadla z boka nemška kolona. Komandir zaščitne čete je naskočit vzpetino, s katere bi bilo moč Nemce zadržati. Gorazd je tekel z njimi v naskok le z bombo v rokah. Da! mu jo je Blisk. Ko jo je vrgel med Nemce in se je razkadil dim, je začutil sproščenost in divjo radost. Z njo sta se razpuhteta jeza in razočaranje. Zdaj je bil spet med svojimi.
Vrgli so Nemce nazaj v goščavo. Nemci pa se niso dali ugnati. Prišla je nova kolona esesovcev in navalila nanje. Med napadom je padel mitraljezec — bil je zadet med oči. Gorazd mu je vzel iz rok zbrojevko. Nikoli mu ni pome-
nilo orožje tolikšne vrednosti. S strastjo je pritisnil kopito v rame, sunkovito potegnil zaklep in sprožil. Zbrojevka je zalajala v kratkih rafalih. Nemci, ki so bili pridrli previsoko, so se umikali: streljal jim je v hrbet. Krilili so z rokami in se valili po mokrem listju.
Nemška premoč jih je obkoljevala z vseh strani. Četica se je izmikala in izginjala.
.Kril vam bom umik!" je kriknil Gorazd in ostal z mitraljezom na položaju. Vodnik stražarskega voda je dejal Blisku: .Kaj, če nam užge v hrbet in pobegne k Nemcem?! Morda sta se vidva s komandantom zmotila? Samo reci, zdaj je še čas, pa ga pritisnem!"
Blisk se je razsrdil:
,Ne skrbi! Nisva se zmotila! Od tod vas bom jaz kril pred njim in pred Nemci."
Med sivimi debli so se priplazili policisti v Gorazdovo bližino. Obsuli so ga z ročnimi bombami. Zagrnile so ga zavese dima. Le še enkrat je zabobnel na robu njegov mitraljez, potem pa sta slišala samo še pokanje nemških avtomatov.
.Po njem je," je Blisk dejal žalostno komandirju.
Bežala sta navkreber, kar jima je dala sapa. Po polurnem begu sta na sedlu došla svoje, ki so znova urejali položaj za obrambo.
Kmalu se je za njima po gozdu privlekel Gorazd. Mitraljez je vlekel za sabo in po licu mu je polzela kri. Ves je bil osmojen in raztrgan od drobcev nemških ročnih granat.
.Naš je," je dejal sedaj tudi vodnik, ki je dvomil o njem.
Z muko se je privlekel na položaje.
.Dajte mi še municije, ker je mitraljez prazen!"
Prinesli so mu je in mu napolnili vse šaržerje.
Nemcev ni bilo za njimi. Zvrstili so se v kolono. Napotili so se navkreber po kozjih stezah, prek sneženih za-
Ktub zamejskih študentov v SJaaMjaai imei svej ohčni zbor
V ponedeljek, 18. novembra, so se sestali v prostorih Mednarodnega kluba v Ljubljani na vsakoletni skupščini zamejski študenti, ki študirajo na ljubljanski univerzi. Namen sestanka je bilo spoznanje novih članov Kluba zamejskih študentov, ki prvo leto študirajo v slovenski prestolnici, pregled in ocenitev dosedanjega delovanja, izvolitev novega odbora in zastavitev ciljev, ki jih bo Klub skušal uresničiti v novi sezoni. Skupščine so se letos udeležili poleg tržaških in koroških Slovencev tudi zamejski študenti iz Porabja na Madžarskem.
Po uvodni predstavitvi študentov, ki se letos prvič šolajo na ljubljanski univerzi, je prevzel besedo dosedanji predsednik kluba Feliks Wieser. V svojem govoru je omenil važnejše dosežke KZŠ v študijskem letu 1973/74, med katere v prvi vrsti spadajo udeležba na mednarodni konferenci o manjšinah v Trstu, zavzetost kluba do perečega vprašanja koroških Slovencev, prireditev raznih kulturnih večerov in sodelovanje na pohodu po poteh partizanske Ljubljane. Ob koncu je Wieser poudaril vlogo kluba kot posrednika pri spoznavanju proble-
mov treh slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem ter pri zbližanju pripadnikov teh etničnih skupin, ki študirajo v Ljubljani in je zaželel novemu odboru še bolj plodno in uspešno delovanje.
Nato je sledila izvolitev novega
ČESUTAMO
Za šestdesetletnico živtjenjskega jubileja, je predsednik odbora koroških partizanov pri ZZB MOV Slovenije inž. Pavel Žavcer - Matjaž, iz rok predsednika RK SZDL in člana predsedstva SR Slovenije — Mitje Ribičiča, prejel odličje — red republike z zlatim vencem — s katerim ga je odlikoval predsednik republike Josip Broz - Tito. Skupno je bilo odlikovanih 9 predstavnikov družbenopolitičnega življenja.
Odlikovancu in jubilantu inž. Pavlu Žavcerju - Matjažu, k temu priznanju iskreno čestitamo.
odbora, ki bo v letošnji sezoni tako sestavljen: Boris Štrekelj predsednik, Anica Koncilja tajnik, Robert Ota blagajnik.
V debati o bodočem delovanju kluba je padla kopica predlogov, katere bo skušal novi odbor s pomočjo ostalih članov uresničiti. V prvi vrsti gre za pospešitev kulturnega udejstvovanja, v katerega bo spadal ciklus predavanj z manjšinsko problematiko. Klub bo organiziral tudi poučno ekskurzijo v Lendavo in Porabje. Namen te ekskurzije je ogled znanih dvojezičnih šol na tem področju ter srečanje s slovenskim življem na Madžarskem. Poleg tega bo KZŠ poskrbel tudi za organiziranje nekaterih kulturnih večerov, na katerih bodo sodelovali člani kluba. Ne nazadnje bodo zamejski študentje v Ljubljani nadaljevali in okrepili športno in rekreacijsko udejstvovanje. Ob koncu se je pogovor osredotočil na razne probleme, s katerimi se študenti stalno srečujejo. Pri tem so si izmenjali lastne izkušnje in poglede, kar je pripomoglo k ustvarjanju pristno prijateljskega vzdušja. Sestanek se je nato zaključil v veselju in razvedritvi pozno v noč.
Borovetjski upokojenci so zborovaii
V ponedeljek 25. novembra smo borovetjski upokojenci imeli v gostilni Schotz naš redni občni zbor, na katerem smo ponovno potrditi stari odbor, kar prepričljivo dokazuje, da je bit odbor tokatne organizacije Zveze upokojencev v Borovljah zelo aktiven in prizadeven.
Občnega zbora se je udeležilo okrog 300 upokojencev iz vseh slojev. Otvorit ga je pevski zbor pod vodstvom dirigenta Popatnika. Pozdravne besede je spregovorila predsednica naše lokalne organizacije Fanny Janeschitz in izčrpno poročala o delu organizacije. Med številnimi navzočimi je posebej pozdravila našega župana ravnatelja Antona Woschitza in oba predstavnika zveze upokojencev iz Celovca — Abuja in Kanovskyja. Po poročilu predsednice je med drugimi spregovoril tudi župan Woschitz, ki je naglasil, da so v Avstriji mnogo naredili za upokojence in starejše ljudi. V zadnjih 3 letih so pokojnine povprečno zvišali za 30 %. Povedal je tudi, da bo naša lokalna organizacija dobila v novem kulturnem domu svojo lokacijo. Opozoril je tudi na pereč problem, ki je v tem, da bi se našli dobri
ljudje, ki bi bili pripravljeni starim in betežnim ljudem vsaj par ur na dan pomagati. Tudi mi imamo naše želje, ki se tičejo bolniške blagajne, predvsem pa pokojnin-
Sprejem za jugoslovanski praznik
V počastitev državnega praznika SFRJ, je jugosiovan-ski generaini konzu) v Cetov-cu Bojan Lubej, prejšnji četrtek priredi) v ceiovški mestni hiši sprejem, katerega so se udeiežii) števiini predstavniki poiitičnega, kuiturnega in gospodarskega živtjenja. Navzoči pa so biii tudi števitni zastopniki siovenske narodnostne skupnosti ter njenih narodnih in kuiturnih organizacij in gospodarskih ustanov. Na sprejemu so biti zastopani tudi zastopniki jugo-stovanskih deiavcev, k) so za-posteni v Avstriji.
ske zavarovalnice za delavce, ki nam po navadi naše upravičene prošnje — do bi mogli iti na okrevanje ali na zdravljenje — odklanjajo. Posebno sedaj na stara leta, ko je človek izčrpan od dela, bi bilo bolj potrebno gledati na stare ljudi, saj so desetletja pridno vplačevali, sedaj pa naj bi gledali skozi prste. Prav bi bilo, da bi omenjeni zavodi šli upokojencem bolj na roke, ne pa da besedičijo, kakšne ugodnosti uživamo upokojenci. Obračamo se na občino oz. občinske mandatarje tudi s prošnjo, da bi pospeševali gradnjo stanovanj, ker jih zelo primanjkuje. Najbolj so pri tem prizadeti starejši ljudje, ki bi na stara leta radi imeli odgovarjajoča stanovanja, ki jih pa žal zelo primanjkuje.
Čemur so se navzoči zelo čudili, je dejstvo, da se občnega zbora ni udeležil tajnik deželne zveze upokojencev Poganitsch, ki je vendar doma iz našega kraja in je hkrati odbornik naše občine.
Ob zaključku želim upokojencem in odboru pri bodočem delu mnogo uspeha in srečno novo leto.
vln^rcj Wreser, Borovlje
K!ub jugostovanskih delavcev „Trig!av" prostavi) dan republike
Preteklo soboto je Klub jugoslovanskih delavcev .Triglav" v Celovcu v veliki dvorani delavske zbornice ob jugoslovanskem državnem prazniku — dnevu republike, priredil proslavo na katero je vabil svoje člane — jugoslovanske delavce na Koroškem ter vrsto častnih gostov.
Prireditev je otvoril predsednik Kluba jugoslovanskih delavcev .Triglav" Aleksander Konec, ki je med številnimi gosti pozdravil jugoslovanskega generalnega konzula SFRJ v Celovcu Bojana Lubeja, zastopnika koroške delavske zbornice in avstrijsko-jugoslovanskega društva v Celovcu ter zastopnika obeh kulturnih organizacij na Koroškem.
Proslavo so pričeli z jugoslovansko himno in po slavnostnem govoru naslovili telegram predsedniku republike SFRJ tovarišu Titu v katerem so mu izrazili svoje čestitke ob državnem prazniku.
V kulturnem delu proslave je poleg folklorne skupine .Emona* iz Ljubljane sodeloval tudi inštrumentalni ansambel Slovenskega prosvetnega društva .Danica" v Št. Vidu v Podjuni in to pod vodstvom Han-zeja Kežarja. Ansambel iz Št. Vida je izvajal spored koroških narodnih pesmi, medtem ko je ansambel .Emone" izvajal slovenske plese in plese jugoslovanskih narodov. Pri sporedu pa so sodelovale tudi skupine jugoslovanskih delavcev, ki so s tem predstavile svojo kulturno dejavnost, s katero se jugoslovanski delavci na Koroškem ukvarjajo v prostem času.
Kulturnemu delu je sledila še sproščena družabnost, na kateri je še naprej donela pesem jugoslovanskih narodov.
Avstrijsko-jugostovansko društvo vabi vse čiane okraja Betjak na
USTANOVN!
OBČN! ZBOR okrajne podružnice Betjak
Dnevni red: Pozdravne besede — detovno poročiio — voiitve — zakijučne besede izvoijenega predsednika.
Po občnem zboru bo dežetni tajnik društva R. B. Btatnik imei predavanje s siikami pod motom „Av-strijsko-jugosiovansko društvo — siuži sporazumevanju med narodi". Za zakijuček bodo še predvajati stovenski barvni titm .Kmečka oh-cet".
Ceiovškega podžupana Schwing!a ni več
Zoradi neozdravljive bolezni je prejšnji četrtek 28. novembra celovški podžupan Otmar Schwingl v 50. letu starosti, prostovoljno stopil iz življenja. Za deželo, zlasti pa za mesto Celovec pomeni njegova tragična smrt velik udarec, saj je bil znan kot prizadeven in izredno aktiven komunalni politik. Do pred nedavnim je bil v mestni občini Celovec referent za gradnje. V tem obdobju (od 10. nov. 1967 do 2. julija 1974) je nastalo naselje Fischlsiedlung, obnovili so Novi trg In trg Domplatz, zgradili pokrito kopališče (Hallenbad) itd. Prav tako ima velike zasluge za ureditev Evropskega parka in modernizacijo celovških gasilskih društev.
Pokojni Schwingl je bil član deželnega vodstva SPCf, član predsedstva okrajnega vodstva SPCf. Kot nekdanji športnik — avstrijski mladinski prvak v plavanju — se je zelo zavzemal za pospeševanje celovških športnih društev.
Podžupan Schwing) je žrtvoval mnogo let svojega življenja za dobrobit občanov. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Stovensko prosvetno društvo .Košuta" v Setah vabi na večer stovenskega barvnega fitma
CVETJE V JESEN!
v petek 6. decembra 1974 ob 19.00 ur! v Kotu. Film .Cvetje v jeseni" je posnet po istoimenskem romanu pisatetja tvana Tavčarja.
izrabite to edinstveno priiož-nost in pridite v čim večjem števitu!
Dreveni orlBor
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: !.
plat v koritih, prek podrtih debel, v najbolj divje in nedostopno zakotje, kjer so se znašli samo domačini. Prav sem se je umikal tudi Maks s svojim poveljstvom.
26
Obroč okoli korpusa se je nevarno zožil. Kanonada se je razločno slišala z vseh koncev oboda. To je razžiralo živce vsem, tudi tistim, ki niso bili v boju.
V takšnih okoliščinah so v neposredni bližini nemških kolon razpustili partijsko šolo. Tečajnikom so povedali, da so Cerkljansko preplavili Nemci, ki so tudi na Šentviški planoti in na prostoru med obema Sorama. Svetovali so jim, naj se prebije vsakdo v svojo enoto, kot ve in zna. Dobili so ustrezne prepustnice in spričevala.
Vojko je spričevalo spoštljivo zganil in spravit v torbico. To je usodna listina, zaradi katere bo marsikdo, če bo ujet, ustreljen. Begal je po obrazih in skušal ugotoviti, če je med njimi kdo, ki bo spričevalo raztrgal, še preden bo prišel v kritičen položaj. Tudi takšni so bili med njimi. Sebe ni štel mednje. Menit je, naj bo to, kar je zapisano v srcu, tudi na papirju, pa naj se zgodi karkoli... Komunist bo ostal tudi pred puškami, če bo tako naneslo.
Do sedla, kjer so srečali korpusno kolono z zalednimi enotami, so šli skupaj, od tam naprej pa po skupinah. Srečanje s temi bednimi, lačnimi, napo) obupanimi ljudmi, ki niti vsi oboroženi niso bili, je bilo nenavadno. Glad jim je izsušil obraze, sonce ožgalo kožo, strah se jim je poznal v očeh in gibih. Gonili so krave, koze in nekaj konj. Med njimi je bilo precej civilistov, ki niso hoteli doma čakati na Nemce.
Na sedlu je kolona počivala. Ljudje so ležali obakraj ceste. Nekateri so zbegani tavali sem in tja in iskali poznane. Med drevjem je gorelo nekaj ognjev, v osmojenih
kotlih se je kuhal redek močnik. Ljudje, ki so bili z vseh koncev, so širili grozne vesti, kako surovo obračunavajo Nemci in četniki s civilisti, kako požigajo, ropajo in ubi-
jajo---
Jelovčan, Martinov, Vojko ter nekaj deklet in bataljonskih komisarjev je stopilo v krog. Ob malodušju zbranih je iz njihovih grl zadonela borbena partizanska pesem, polna poleta, preziranja smrti in vere v zmago.
Utrujeno so zganili telesa. Nekaj jih je prišlo zraven in pomagali so peti. Vsi pa so zvedavo gledali to skupino ljudi, ki jim duh še ni klonil.
Potem so si segli v roke. Jelovčan in Martinov sta bila namenjena v korpusni štab, ki je bil v bližini. S težkim srcem pa so šli na pot tisti, ki so morali skozi obroč na Kras in Gorenjsko.
Vojko je zvedel, da se brigada bori na Trnovem. Skoraj vso noč in ves dan je hodil skozi gozdove. Srečal je nekaj razbitih skupin, bežečih od tam, kamor je šel on. Povedali so mu, da so Nemci zasedli Cepovansko dolino in mu presekali pot. Po redkih samotnih hišah so lačni kmetje strahoma pričakovali Nemce. Vojko je zaman ponujat svojo zimsko jopico za pet krhljev ali za tri krompirje. Hrane ni bilo. Hlevi so bili prazni. Živino so odpeljale brigade ali pa so jo v prejšnjih bojih vzeli Nemci.
Ves popoldan do mraka je Vojko blodil skozi gozd. Sele na večer se mu je nasmehnila sreča. Na smreko, kjer je počival, je priletela šoja. Počil jo je. Hlastno je pobral ostanke ptiča, kar ga ni razdrobila krogla. Polizal je kri, osmukal perje, zakuril majhen ogenj in na paličici osmodil koščke mesa ter ga zmlel s kostmi vred.
Soja mu je dala moči, da je nadaljeval pot.
Prespal je v gozdu. V jutranjem mraku je krenil skozi prede), o katerem so govorili, da so ga že zasedli Nemci.
Med drevjem je ležala rahla megla. Z neprijetnim občutkom se je pretikal skozi goščavo. Na glavo si je dal zimsko smučarsko kapo, da je bil podoben civilistu, puško pa je obesil na rame tako, da je cev molela navzdol. V desnici je tiščal odprto nasekano bombo.
Gozd je molčal. Ko je prečkal cesto, ga je na ovinku zmotil žvenket. Dvajset korakov nad seboj je zagleda) dve čeladi in Nemca, ki je nanj nameril strojnico. Zamahnit je z bombo in že mu je zažvižgal rafal mimo glave. Vrget se je pod cesto in bežal.
Eksplozija in kriki so ga spremljali še dolgo potem, ko so mu nehale žvižgoti krogle nad glavo. Ko je vzšlo sonce se je megla razpršila. Ugotovil je, da se je prebil čez nemške položaje. Tam, kjer je bil napaden, se je vnel boj na dolgi črti. Po pokanju je sklepal, da so Nemci vrgli s po-ožajev brigado Janka Premrla-Vojka in jo gonili v notranjost Trnovskega gozda.
Dolgo je blodil s prstom na petelinu po gozdu. Previdno se je pomikal od drevesa k drevesu; ni vedet, kam ga bo pripeljala pot. Povsod so bili sledovi nog, izstreljeni tulci, deli izgubljene opreme. Bil je tam, kjer je prejšnji dan divjala borba. Zašel je na partizanske položaje, kar je spoznal po obrambnih zaklonih, zgrajenih iz kamenja.
Na smreki ob neki skali je bilo z vrvmi od šotora privezano truplo do pasu razgaljenega partizana. Kožo je imel do pasu razcefrano od udarcev s palico, obraz pa iznakažen, da ga je bilo groza pogledati. Vse truplo je bito oblito s krvjo.
nUjetnik, od katerega so hoteli zvedeti, koga imajo pred seboj," je mislil Vojko.
Navdali so ga občutki silne tesnobe. Skril se je za skalo in skrbno pregledal vso okolico. Nič se ni premaknilo, le bobnenje se je stopnjevalo na vseh straneh neba.
Prosvetno delo v Bilčovsu
Nad 60 tel že deluje Slovensko prosvetno društvo "Bilka" med nami. V tem obdobju smo imeti že nešteto prireditev, ki so med našim ljudstvom služile samo enemu cilju, da se med nami ohrani in spoštuje vse, kar so nam naši očetje in matere že v zibelki položili v usta in srce z željo, da tako čuvamo nad zapuščino naših staršev, kar je tudi dolžnost vsakega, ki se svojih dolžnosti do roditeljev tudi zaveda. Tudi pri nas se že tu in tam čuti, da marsikdo omahne pod pritiskom, ali se vda raznim vabam in da pozabi na naš stari izrek: ,ljubi svoje in spoštuj tuje." Naše prosvetno društvo ni bilo ustanovljeno zato, da bi sejalo spor in zdraho med nami. Razdor sejejo v naše vrste le tisti, ki so se vključili v raznarodovalno agitacijsko delo, ki pod eno ali drugo pretvezo odvračajo naše ljudi od več kot tisočletne slovenske govorice, ki je spoštovana last naših prednikov.
Da naše prosvetno društvo smotrno usmeri svoje kulturno delovanje v letošnjo prosvetno sezono, je imel odbor v sredo 27. novembra svojo sejo, na kateri so začrtali smernice bodočega dela. Kot prva točka je bila na programu postavitev novega društvenega odra v dvorani pri Miklavžu. Zaradi prezidave gostilniških prostorov ije postalo nujno, da se s privoljenjem gospodarja hiše, postavi nov odgovarjajoč oder. Po pregledu lokacije, so sklenili, da bodo zoprosili za svet izvedence za postavitev odra, ki naj bi tudi izdelali oz. predložili odgovarjajoče načrte. Druga točka je bila, da se odbornikom dodelijo delovna področja, za katera naj bi bil vsak odbornik v okviru društva odgovoren. Tako so ustanovili sledeče odseke: za petje, odsek za izbiro in uprizoritev kakovostnih
Slovensko prosvetno društvo v St. Janžu v Rožu vabi na predavanje stovenskega barvnega fitma
CVETJE V JESEN!
v soboto 14. decembra 4974 ob 20. ur) pr) T)š)arju v Št. Janžu v Rožu.
Ljub)te)ji Stovenske titmske u-metnosti prisrčno vabtjeni!
Od^or
iger; odsek za splošno prosveto; odsek za mladi naraščaj in odsek za pravo društveno družabnost.
Če bodo vsi, ki so delo v teh odsekih prevzeli, res tudi delali, bo naše društvo doseglo prav gotovo odgovarjajoč uspeh. Nadalje je predsednik poročal, da je dobilo društvo od sosednjega SPD .v Svečah povabilo, da bi na proslavi tamošnje 50-letnice sodelovati z zborom, kar so tudi obljubili. Prva društvena skrb je bila torej, da se takoj poskrbi, da se postavi oder, da bi lahko uprizorili igro "Begunka", katere vloge so že razmnožene. Iz vrst odbornikov je padel tudi predlog, da bi v okviru našega društva in tukajšnjega krajevnega odbora Narodnega sveta, izvedli nekakšen kulturni teden. O zadevi se je razpravljalo, vendar je prevladovalo mnenje, da naše društvo že dolga leta dela za kulturni blagor našega kraja, ne oziraje se na eno ali drugo politično prepričanje. Vse delo društva slo-
ni na tem, da se društvo kot tako, noče podajati na kako stran pot. V okviru društvenega odbora ima vsakdo možnost predlagati in delati v korist slovenske narodne skupnosti. Naše društvo je široko dovolj za vse in prav zato hoče ohraniti nevtralni položaj, ki je odprt vsem, ki hočejo narodno delovati. Še dolgo smo se pogovarjali o delu in potrebah društva, nakar je predsednik zaključil sejo.
V	nedeljo 1. decembra je župnik Zaletel imel pri Miklavžu skioptično predavanje o turneji pevskega zbora "Gallus" po Združenih državah Amerike in v Kanadi. Videli smo lepe posnetke in tudi udeležbo je bila lepa.
V	nedeljo 8. decembra bo slovenski oddelek celovškega radia snemal deklamacije naših otrok za božičnico. Razveseljivo je, da se otroci z veseljem pripravljajo za snemanje in na oddajo, ki bo ob božičnem času.
Veselimo se, da lahko poročamo o pestri kulturni dejavnosti našega krajo.
Šest mi!ijonov gozdnih sadik zapusti ietno koroške nasade
Kjer podirajo ali sekajo gozdove, tam je treba seveda poseke ponovno pogozditi, ne samo zato, ker so prazne poseke nevarne zlasti pozimi, da preko njih zgrmijo snežni plazovi v dolino in delajo ogromno škodo, temveč tudi zato, da imajo lastniki gozdov pozneje spet možnost sekati les, ki jim prinaša prepotrebni denar.
Za pogozdovanje teh posek, so seveda potrebne gozdne sadike, ki jih lahko dobimo oziroma kupimo v posebnih nasadih, kjer gojijo te rastline. Takšnih nasadov ali plantaž imamo na Koroškem devet — v Spit-talu ob Dravi, v Rožeku, Celovcu, Velikovcu, Grebinju, Pliberku, Železni Kapli, Weissenfe!du in v Brežah (Friesach). Vsi koroški nasadi teh gozdnih sadik imajo skupno 45 ha zemljišča, od tega 37 ha produktivne površine. Letno zapusti koroške nasade 5,5 do 6 milijonov gozdnih sadik.
Omenjeni koroški gospodarski obrati „Koroški gozdni nasadi" — „Forstgarten des Landes Karnten", so nastali v naši deželi po prevzemu 16 zveznih gozdnih nasadov, ki so bili po navadi vedno pasivni. Šele, ko je te nasade prevzela v roke dežela s svojimi strokovnjaki, ki so izvedli obsežno centralizacijo in mehanizacijo dela, so v letu 1972 že beležili prvi uspeh. Za letošnje leto računajo, da bodo koroški nasadi za gozdne sadike imeli že 333.000 šilingov dobička.
Teh 9 koroških plantaž, ki so v zadnjem času beležile tako pozitiven gospodarski razvoj, je pred nedavnim obiskal prezident deželnega zbora Rudolf Tillian, ki si je ogledal nasade gozdnih sadik in se na lastne oči prepriča! o važni in koristni vlogi teh obratov.
Krščanska kuiturna zveza v Ceiovcu vab) na igro
HLAPEC JERNEJ )N NJEGOVA PRAVtCA
k) jo je po Cankarjevi povesti priredi) Jože Babič.
Gostuje Primorsko dramsko giedaiHče v Novi Gorici, v nedeijo 8. decembra 1974, ob 44.30 uri v Mestnem giedaii-šču v Ceiovcu.
Vstopnice v predprodaj) pri krajevnih prosvetnih društvih, pri zastopnikih tame miadine, v pisarni Krščanske kuiturne zveze v Cetovcu (tei. 0 42 22 -84 3 $8), ter eno uro pred predstavo v Mestnem g!eda-iišču.
Rojaki prisrčno vabtjeni!
TRIBUNA BRALCEV —TRIBUNA BRALCEV — TRIBUNA BR^
Es ging nicht um Karnten und Osterreich
Ub!iche Kreise iti unserem Land wer(en jenen, die um Objektivit&t und Nuchtem-heit bemUht tind, Ver(8!schung von Ab-wohrkamp( und Vo!ksabstimmung vor, ver-gessen dabei aber nur zu gern, daB sie es sind, die der BevStkerung e!n beachMiches StUck Wahrheit, )a man kann ruhig sagen die ganze Wahrhe!( Uber den Sinn und Zweck des Kdrntner Abwehrkamp(es, ver-schwe!gen. !m Origina!werh dr. Steina-chers Uber den Abwehrkampf „Sieg m deutscher Nacht", bezeugt und bekraftigt der groBe He!d Harntens immer wieder, warum und wo(Ur dieser Kampt gefUhrt wurde und es wird darauo ersichttich, daB cs Steinacher und seinen Kamptern woh) kaum um ..Karnten " so ernst gewesen w8-re, ware es !hnen nicht ausschiieBiich um das Deutsche Reich gegangen, um die Zer-trUmmerung der Repubiik Osterreich, was schiieBiich 1958 endiich und heiBersehnt den AnschiuB an Deutschiand brachte. Steinacher spricht in seinem Buch wortw8rt-!ich aus, daB es nicht nur faisch, sondern auch idcheriich ist, Kdrntens Kampt und Sieg ais Sieg des „8sterr. Staatsgedan-kens" hinzusteiten und er beieichncte es ais argen MiBton Wiens und der tdnder, wei! sie so unverschdmt waren, nach der gewonnenen Voiksabstimmung den Dank im Sinne Osterreichs ausiusprechen. Und er bekundete treu nach seiner Gesinnung, daB im Kdrntner Abwehrkampf nicht Osterreich aut dem Spie! stand, sondern die deutsche Stoiiung in der We!t. Er, der groBe Abwehrk8mp(er sprach nicht etwa davon, daB ohne Kampt Kdrnten (Ur Osterreich vcrioren gewesen w8re, sondern sagt wortw8rt!ich, daB Karnten (Ur Deutschiand verioron gewesen w8re und daB es ihm nie um don AnschiuB (Verbieib KHrn-tens) bei Osterreich, sondern n u r um den um den AnschiuB ans Deutsche Reich gegangen sei, ihm dem nur ..Leier und Schwert" und das ..O Deutschiand hoch in Ehren" heiiig war. Citt und Caiie spie er unauth8riich aut jene, die „8sterreichisch rochen" und die Soziaidemokratcn nannte er ..tumpenproietariatSein HaB, wie soii-te es auch andors sein, gait aber nicht nur den Soziaidemokraten, sondern auch den Judcn, treu dem aiideutschen Wahn. Und nicht nur Wien, ais 8sterreichische Bundeshauptstadt, sondern auch die Steier-mark kommt in seinem Buche mehr ais schiecht weg. WUrde man hier, aus seinem Buche, seine Austdiie und seine Antidster-reichische Cesinnung wort!ich litieren, man kdme zu keinem Ende.
Wi+ aber vereinbart sich nun eigentiich das aiijdhriiche Cedenken und die Ptiego der Tradition des KHrntner Abwehrkamptes, der ja nur ein Kampt tUr Deutschiand war und der Vernichtung Osterreichs (AnschiuB ans Deutsche Reich) gait, mit dem 8sterre!chischen Staatsgedanken der 2. Repubiik? Ob man sich nun, wie so gerne, aut die „ganz andere, damaiige Zeit"" aus-redet, oder nicht, es Bndert jedentaiis nichts an der Tatsache, daB man Tradition und Gedenken an jene Ereignisse (1918— 1920), nicht von der THtigkeit und Cesinnung dr. Steinachers, seiner Kdmpter und Mitarbeiter trennen kann. So bieibt aiso der 10. Oktober nach Steinacher u. Kampt-genossen aiso zwang*!Hu(ig ein Andenken an den Kampt tUr Deutschiand und den AnschiuB Osterreichs? Wenn dem so ist,
was wo!!en Osterreicher der 2. Repubiik, die wir in unserem eigenstdndigen, neutra-iem Staat in groBer Mehrheit Osterreich iosgetrennt sehen in jeder Hinsicht von der Vergangenheit und von der deutschen Nation? Steinacher und Anhang ging es aber im Abwehrkampt KBrntens nicht nur um einen nationaien ZusammenschiuB, sondern vor aiiem auch um die poiitische Eini-gung mit Deutschiand. Dahor war ihm auch schon der eigene Staat Osterreich ein Dom im Auge, wie man es seinem Buche entnehmen kann. Er bedauertc die GrUndung Osterreichs (12. November 1918) ais „Zwangsstaat", der dann endiich 1958 durch die „GroBtat" Hitiers ausge!8scht wurdo. ..Unser Traum in deutscher Nacht hat ErtUiiung getunden ", meinte Steinacher wortw8rt!ich dazu.
Hatte Steinacher 194S seiner groB-deutschen Gesinnung die Liebe autgesagt, nachdem sich der „Zwangsstaat" Osterreich, den er schon 1918 entschieden ab-iehnto und bokamptte, w!eder gebiidet hatte? Hatte er sich nicht geschamt die-ses ..idcheriiche Staatsgebiide Osterreich" ais Generaikonsu! in Miiano (Maiiand) zu vertreten. Was hat die OVP dazu bewogen ausgerechnet diesem Steinacher, der sein Anti-Osterreichertum nie verieugnet hat, den Posten eines .,8sterreichischen" Geno-raikonsuis zuzuschanzen. Und was vor nicht ianger Zeit der Stadt V8ikermarkt eigentiich eingefaiien, einen Maier-Kai-bitsch, der die seibe Gesinnung wie Steinacher trug, ais Andenken eine StraBe schenken zu wo!!en? Man kommt aus den Wundern nicht mehr heraus! Steinacher meinte in seinem Buch, daB es (Ur jene Sio-wenen, die 1920 (Ur 3ugos!awien gestimmt haben einma! heiBen wird: „Hinaus mit den Krainern!" Ebensogut hatte es 194S heiBen konnen: ..Hinaus mit den Deutsch-iand-Gesinnten!" Deutschiand Gesinnte mit 8sterreichischem PaB!
Herbert Guttenbrunner, K8ttmannsdor(
V rubriki ..Tribuna bratcev" objavijamo od časa do časa dopise, ki jih prejmemo za objavo v našem iistu. Pri tem pa izrecno poudarjamo, da v posameznih prispevkih izraženo mnenje ni nujno tudi mnenje u,.dniM...	Ur.dnUtv.
Siovensko prosvetno društvo ^Bisernica" vabi na
F!LMSK! VEČER
v petek 13. decembra 4974 ob 49.00 uri v dijaškem domu SŠD v Ceiovcu. Predava) )n kratke fi)me bo predvaja) Mako Sajko, predsednik .Društva stovenskih fitmskih detavcev" in Čtan ,,Zveze fiimsko-vzgojnih organizacij.
Vsi prisrčno vabtjeni.
OJ&or
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: t
Potem je mrliču z nožem prerezal vezi. Truplo je zdrsnilo v moh na obraz. Vlekel ga je v kotanjo in ga založit ^ kamenjem. Nedaleč stran je našel italijanski nahrbtnik in v njem troje italijanskih ročnih granat. Z veseljem jih je spravil v svoj nahrbtnik.
Radovednost ga je potem vlekla po položaju. Našel je deset mrtvih partizanov, pobitih v zaklonih. V enem je spoznal namestnika komandirja, s katerim sta bila pred letom na divizijskem podoficirskem tečaju. Zadet je bit v čelo. Nekaj časa je sedel ob njem.
Peklil ga je strah. Kaj naj počne? Kam naj krene? Najraje bi pokopal vse te tjudi. Toda samo znanca je obložil s skalami...
Sonce se je dvignilo visoko na nebo, ko je krožil po gozdu, kot kroži smrtno ranjena riba v vodi. Gozd je bil prostran in z vseh strani je prežal strah. Izgubil je orientacijo in pozabil na lakoto. V želodcu se mu je nabiral gnus.
.Vojna je," se je skušal potolažiti s Pajkovimi besedami.
Na jasi, porastli z mahom, skriti v goščavju mladja, kamor se je mislil zavleči, da bi se odpočil, mu je zastal korak. Na njej je ležalo golo, dolgolaso dekle, z rokami navzad in rahlo skrčenimi koleni. Stopil je k njej. Telo je bilo še skoraj rožnato, le obraz je bil bled. Na njej ni bilo opaziti nobenega znaka nasilja in ne krvi. Bita je mrtva. Bila je skoraj otrok, drobne prsi ji niso bile še dozorele. Pogled mu je zdrsnil od slokih nog do obraza, noto se je ustavi) na trebuhu. Nehote je pomislil: "V njem ne bo nikoli otroka." Nato je pogledal nežne ustnice, ki ne bodo nikoli nikogar poljubile ... In lase, ki jih nikoli več ne bo razmršil veter ne božala roka ... Mrtve, napol odprte oči so strmele v vršičke smrek in obstale na oblakih .. .
S puško v roki je pregledal vse goščavje naokoli. Naše! je samo sledove vojaških škornjev, drugega nič.
Vrnil se je in pokleknil k njej. [zgubil je občutek za čas. Na dno srca mu je leglo črno zrcalo žalosti, ki ga je prežaril gnev, prav tak ko takrat, ko je položil pod drevo mrtvo Senko. Gnev, ki ne pozna usmiljenja... V trenutku ga je spremenil v konico bajoneta ...
Sonce je napolnilo gozd z obeti pomladi. Prameni žarkov so zdalj padali na njeno truplo. Odkrit je vzrok njene smrti: ubod injekcijske igle v srce. Pod dojko je bila prilepljena kaptja krvi.
"Bolničarji," je pomislil.
Z nožem je skopal grob. Dvignil jo je v naročje in jo položil v zemljo. Bila je mrzla kot sneg.
Čez uro hoda je na robu gozda zagledal osamljeno domačijo. Iz dimnika se je kadilo. V hiši je našel žensko, ki je sedela ob postelji, kjer je ležalo objokano dekle in zamaknjeno gledalo v strop. Izvedel je, da se je pri njih ustavila nekakšna špansko govoreča vojska z esesosvkimi oznakami na uniformah. Pri njih je bil štab. Pri sosedu so požgali, njima pa so vzeli edino kravo. Zvečer so se napili in odgnali vojake v gozd. Mati je morala skopati hčer v čebru, potem pa je šla dekle iz rok v roke.. . Vedeli so, da je oče v partizanih in dva sinova v brigadi...
Vojko je sedel na klop in poslušal ženo, da se je med jokom izpovedala. Povedat je, da je našel v gozdu mrtvo dekle, in dodal:
"Dobro, da sta ostati živi!"
"Kaj bo moja osramočena hči? Le kdo jo bo maral?" je tarnata žena.
"Mati, nikomur ne pravite o tem. Pozabita, kar je bilo. Če človeka prisilijo, je tako, ko da se ni zgodilo. Pa skrijte hčer, ker bodo še prišli."
Čeprav ga je žena vabila, naj ostane, se je poslovil. Prinesla mu je še skodelico kozjega mleka. Kar na pragu ga je zlit vase in dejal objokani ženi:
.Sel bom po sledeh za njimi."
Prepojen s sovraštvom in čustvi, ki se jih je sam bat, se je vračal skozi gozd. Hodil je po sledi. V njem se je prebudil maščevalec.
Našel jih je tam, kjer jih je slutil. Krili so hrbet napredujočim enotam. Na robu gozda je obstal. Z daljnogledom je izbral troje mož v poveljniškem gnezdu. Dva sta si bita slekla srajce in sta kazala že lepo ogorela hrbta. Na poseki so imeli vkopane minomete. Nahrbtnik je položil na tla in nameril puško. Po prvem strelu je zadeti zgrmel na tla. Druga dva sta obstala kot vkopana. Šele ko je naglo za prvim počil še drugi strel in se je zvrni) še eden, so vsi izginili.
In šele ko je bil v zavetju kotanje, po kateri je bil prišel, so začeli vpiti in streljati z vsem orožjem. Ni se zmenil za to. Šel je še malo nazaj, potem pa se je spustil na obrobje skal. Vedel je, da, če hoče dobiti brigado, mora nazaj skozi sovražni obroč.
Spusti! se je po skalnatem pobočju. Previdno se je vlekel skozi goščavo. Pod seboj je v dolini videt kolone sovražnikov, nad seboj pa jih je samo slutil. Razmišljal je o tistih dveh, ki ju je ubit. ,Ta dva sta moja". Ni delat zarez v kopito, zapomnil pa si je vsakega. .Moji so — to je dejstvo; kdaj pa bom jaz plen enega izmed njih — to je vprašanje ..."
Hoste so žarele v zatonu sonca, ko se je privlekel nazaj v obroč, na ozemlje, ki so ga še branile brigade. Na poti v skalovje je srečal skupino aktivistov, tri moške in dve dekleti. Z njimi je bil skupaj na tečaju. Razveselili so drug drugega. "Pojdi z nami," so ga povabili vsi hkrati. .Kam naj bi šli?" jih je vprašal.
Zvedel je, da so blodili kot on, pa so povsod naleteli na sovražnika. Zato so sklenili zabiti se v skalovje za dva ati tri dni, da bi Nemci odšli.
e — Štev. 49 (1688)
Glas staršev pomirjevalno sredstvo
V Jo/ge???, ??::7?';or:c /e: ?r<?;<poče??? Mzvo/M Jf ;? g/??j Jpopo/???/ v enega ????;jf?'?:ejj?'Z? ?'??j?r??-wen:cv, v Mrere??? je zrcalo naM razpo/ože-n;a ?'?? ča^fva ;n če :wa č/ove^ ;zre^en Ja?', ????? /dMo v ??a;fež;'e?n žw/)en;y^e?n ?re?:???^?? p?*;čara ?re?????c^ jrcčc.
A/^?erZ?? g/^j Jprc???/;?? of?'o^a veJ?!o m po-wo J; ?o/<?žZ ga v ??e^rečaA, /)a^^a;e, pa ???JZ n?ar? ga Zr? včaJA ^ara. Zvečer ga Kepava.
A/orJ?? va?n /?o?r? po?nen g/aia p?-? vzgojZ najlaže ?*az/ož?/a zg/eJa.* več???a o J v%j pozna D?'^??eyevega Ra?n^y;'a, mnog? j?e g/eJa/? /?7?n. A/a/? je ap?ra :?? ??oče pozJrav??/. A/<??Z prav?.' „Bam/?y, pozJrav?/" ?n ča^a. No/ZM več pove /;o? omenjen? Jve /?ra?/??' /?ejeJZ. Z J? je, Ja nam prav?'.- „Dete moje z/a?o, Mj vej, Ja ??' Jočro Aočem. To ^o prav?7a /epega veJenja, ne gre je j?m Kpira??." Ta g/aj ne zven? ^o? a/?az, pa ???JZ ne M? projnja, /ja^ezn/va raz/aga najno-J?Z je. Bam/?y poj/aja ?'n je ap?'ra. NZč ne reče. A/a?? ča^a. Xaj vje je poJ? po je/enč^ov? g/a-v?c?7 Z/? prem?j/ja, Ja ?ma Romanje Jovo/j, Ja ne /?o a/^oga/. Pa zope?.* „Pa je mam?ca /e po?jZ?a/a naj^o/j jočno ?rav?co ?n j^oraj vjo paj??7a men?', čeprav je /??/a /ačna." /n ne/?o/?7?o ojramočen popaj??'.
ZaraJ? /?ejeJf Ne, zaraJ? g/aja ?n zaraJ? mam?'č?ne oje/*noj??. Če n? g/aj prepr?č/j?'v, ma mora pr??? na pomoč /?op:oa ^ejeJ. Ta^o vzgaja v ?j?em j?7ma zaj^/ja jvojega nea/^og/j/vega j?nč^a. Pag/avec je v Je?e/j? jamo cve?je, /?j?je ?n j?e/?e/ea pa pajča. No ma?/ ?o v?J/, začne vrejčeče pr/J/ge.* „d/Z ne vej, ^aj prav? o<%%?/ Če ne /?oj jeJe/ vjega oJ ^raja, ??' ne Z?o Jo n?-^o/Z zraj/a ajeja /n noge /n prv? /ovec ?e /?o aje/." Taj? zajček končno a/?oga. Paz/og je pravzaprav a?eme/jen. To Ja a/?oga neraJ, ?a naj?op je z/?aJ?7 v njem ?rmo.
Prav/jo, Ja je D/jnep ?/p/čen Jraž/nj^? ame?-n?7?. V vje/? jvoj;7? Je/?/? obravnava č/ane raz-n?/? Jraž/n, oJ m/jj/Z? Jo č/ovej^Z/?. /n on je Jo/?ro pozna/ pomen g/aja pr/ vzgojZ.
To Ja č/ove& /a/?^o g/aj jpremZnja. ipremZnja ga poj v?Zjom /aj?nZ/? čaj?ev, jpremenZ?/ ga mora po j?7Z po?re/?e. č/mZrjen, razmeroma ??/?, /?ožajoč g/aj amZrZ nevro?ZZ?a, nZ pa jpojo/?en zJramZ?/ pre?Zranega //eg?na?Z^a a/Z Jajevno ?opega otroM. Za?o morajo j?arj/ pr?7agaja?Z jvoj g/aj ZnJZvZJaa/nZm po?re/^am.
Ta JZ o/? raz/ZčnZ/? JnevnZ/? ara/? ne /*omo govor?/?' ena^o, ^o /?omo o?roM zja?raj /?aJ?7Z, /?o naj g/aj ž?va/?en, veje/, ^o ga /?omo zvečer ajpava/Z, /^o g/aj mZren Zn je /*o počaj/ Zzga/<Z/ v prvem o?ro^ovem jpanja.
G/aj Zrna neverje?no jagej?Zvno jpojo/moj?. Prenaja /a/?^o razpo/oženje z ene oje^e na Jra-go. A/a?er/n g/aj /a/?^o o?ro^a amZrZ, ma jage-rZra o/^ča?e^ varnoj??', ga pa ?aJZ raz/^ar?', ?a^o Ja je začne vej ?rej?Z Zn ma jrčece močno raz-Znja. /n ?o ne jamo ?a&ra?, ^aJar ga ma?Z ^ara.
Za?o pazZ?e, Ja vaj g/aj ne /?o prereze^, preg/ajen, ^rZčav. ^o /jaJje, ^Z Zz navaJe govore ?a^o g/ajno, Ja jojeJZ m?'j/Zjo, Ja je nepre-j?ano prepZrajo. Ta/;Z /jaJje, čeprav Je/ajo ?o poJzavej?no Zn Jo/<ronamerno, prZJejo ne-Jvomno čez ne^aj čaja & zJravnZ&a, če ne za-raJZ Jragega, pa vjaj zavo/jo o/?o/enja gr/a.
Pa je ne^aj je vreJno veJe?/.* če Z?oj?e mZrno govorZ/Z, /?oj?e ?aJZ jam?' je/^e amZrZ/Z. T??JZ na o&o/je /?oj?e Jo/?ro vp/Zva/Z. Ne o/mpavaj?e,



6. december 1974
Za ljudi, ki bolujejo na želodcu
Kol pri vseh ostaiih dietah, moramo tudi pri sestavijanju diete za žeiodčne boinike upoMevati boinikovo osebnost, njegove žeije in navade v prehrani ter njegovo preob-čutijivost za doiočene vrste jedi. Veiikokrat pa se moramo pri sestavijanju jediinika ozirati tudi na gmotne razmere, v katerih boinik živi in na živiia, ki so dosegijiva v do-točenih ietnih časih. Žeiodčnih oboienj je več vrst: akutni in kronični žeiodčni katar, krvaveče rane na žeiodcu ter dvanajsterniku in druge. Osnovna načeia diete pri ieiodč-nih oboienjih pa so:
—	hrana naj ne ho prevroča ah prehladna, presladka ali prekisla;
—	bolnik naj je v miru, počasi, da hrano dobro prežveči, za kar mu je potrebno tudi dobro zobovje;
—	hrana naj bo bogata vitaminov, revna pa maščob in celuloze;
—	hrana naj bo dušena ali kuhana; zabeljena pa z nerazbeljenim surovim maslom ali oljem.
Za vse vrste želodčnih obolenj veljajo na splošno enotni predpisi o načinu prehrane in načinu življenja bolnikov. Ne poznamo pa splošnih dietnih pravil za vsakega bolnika posebej. Vsak bolnik bo sam z malo dobre volje in pazljivosti lahko ugotovil za kakšno hrano je njegov želodec najbolj občutljiv.
Oglejmo si, katere jedi oziroma živila zdravniki priporočajo za dieto želodčnim bolnikom.
Juhe, ki so pripravljene sluzasto iz riža, ovsenih kosmičev in ješprenja; zelenjavne juhe, pripravljene iz zelenjave, ki jo bolnik prenaša in zagoščene brez prežganja; nemastne oziroma razmaščene mesne juhe, ki jih mahko zakuhamo z rižem, zdrobom, testeninami, s prepečencem ali legiramo s surovim jajcem. Dovoljena je tudi pretlačena krompirjeva juha.
Od zeienjave priporočajo: korenje, cvetačo, špinačo in sladko repo. Vso zelenjavo kuhamo ali dušimo, pretlačimo in zabelimo s surovim maslom ali oljem.
Od mesa, ki naj bo pusto, nemastno, brez veziva, je dovoljena kuretina, teletina, mehka govedina, konjsko meso, kozliček, mlada jagnjetina in nekatere sladkovodne nemastne ribe, kot so postrv, ščuka, lipan itd. Vse mesne jedi v začetku kuhamo in ponudimo v obliki pudinga, hašea ali narastka, pozneje pa meso dušimo v njegovem lastnem soku.
Močnate jedi ponudimo v obliki rahlih pudingov, mlečnih jedi, ki so pripravljene na Vs vode, kot so zdrob, močnik, testenine ali polenta z mlekom. K.ot priloge k jedem pa pripravljamo: krompirjev pire ali krompir v kosih, dušen ali kuhan riž, mehko, dobro kuhano polento, drobtinove ali kruhove cmoke, domače testenine itd.
Jajca so dovoljena vtepena v mleko ali juho in mehko kuhana brez maščobe nad soparo.
če u??J g/dj ??Z ttdj^o/j /?/dgog/dje??. G/dj je ?'??-Jt?*K?7?e??t, Z:ot goj/Z.' če Zgrd ??d??je u/rtKOZ, ???JZ j/d/?je goj/Z /epo zve??e, z/djt?' je, če ???jo Me že prej rdzg/dje??e. G/dj pd je Z??jtr?????er?t t?dše ojeMojtZ, če /?oj?e jhrMo goj?7Z prvo Z?? Jrdgo, MgoJe?? KČZ??e^ ??e Z?o Zzoj?d/.
Maščobe uporabljamo vedno nerazgrete in brez prežganja. Priporočamo pa: surovo maslo, kuhano maslo, rastlinske maščobe in olje, svežo margarino in svežo smetano.
Sladice: Razni pudingi, narastki, omlete, biskviti, strženke z želatino ali škrobom; kvašeno testo brez nadevov in staro 1—2 dni, krhko testo, rahli pečenjaki, skutini cmoki in žepki. Sladice naj v splošnem ne vsebujejo preveč sladkorja.
Kruh mora biti vedno star vsaj en dan, boljši pa je prepečenec.
Sadje: mehko sadje ponudimo v naravni obliki: banane in sveže vrtne jagode, jabolka nastrgamo, breskve olupimo, v obliki sokov pa ponudimo pomaranče, limone in sok.
Vse suho sadje pa skuhamo ali dušimo in ponudimo pretlačeno.
Od pijač so dovoljene: mlačne mineralne vode, lipov čaj, mleko, limonino mleko, žitna kava, limonada, oranžada, sveži drugi sadni sokovi, dalmatinska in črna istrska vina ter
kraški teran. Vse pijače morajo biti mlačne in naj jih bolnik uživa zmerno.
Pri želodčnih krvavitvah, na katere opozarjata črno blato in bruhanje krvi, mora hrana prvi teden biti sestavljena na vsaki dve uri iz 2 dl mleka ali pretlačene sluzaste juhe z ru-nemjakom in maslom; drugi teden dodamo še 10 dkg zmečkanega krompirjevega pireja in enkrat na dan mlečni zdrob. Tak bolnik naj se tudi vnaprej hrani po zdravnikovem nasvetu.
Oglejmo si še živila, ki ljudem z bolnimi želodci škodijo in zato jih zdravniki ne priporočajo.
Vse mastne mesne in ribje jedi: svinina, raca, gos, divjačina, krap, tunina, jegulja; jajčna majoneza, pljuča, ledvice, vampi, jetra razen telečjih, ovčje in kozje meso. Vse mesne izdeike in ekslrakte, klobase, golaže, salame, prekajeno meso, konservirane ribe itd. Od maščob so prepovedane: loj, zaseka in slanina. Prepovedana je tudi vsa zelenjava, konservira-na s kisom ali soljo; tudi kislo zelje, regrat, gobe, paprika, kostanj, orehi, lešniki, mandeljni, fige, rozine, dateljni, med in posušene slive so prepovedani.
Bolnikom škodujejo tudi sveže kvašeno pecivo ali pecivo, ocvrto na masti, nadalje jabolčni zavitki, štruklji, krompirjevo testo, močno sladke močnate jedi, torte, maslena testa itd.
Od sadja je prepovedano vso nezrelo sadje ali s sladkorjem kuhano — vloženo sadje. Prepovedano je tudi uživanje sladoleda, prave črne kave, žganih alkoholnih pijač in kajenje ter uporaba močnih ostrih začimb.
Vsak želodčni bolnik naj se o svoji dieti posvetuje z zdravnikom, ker mora biti dieta za vsakega bolnika lastna.
Mieko tudi za pripravtjanje jedi
Vsi vemo, da je mleko zelo koristno za organizem, pa ga' vendar razmeroma malo trošimo. Mleko po biološki vrednosti celo prekaša meso. Meso vsebuje najboljše beljakovine, daje nam dosti železa in nekaj vitaminov skupine B, nima pa tiste biološke vrednosti, kot jo ima mleko. Razen visokovrednih beljakovin nam daje mleko še vitamine B ter mlečne tolšče in vitamine A, D in E kakor tudi rudninske snovi, predvsem kalcij in fosfor.
Razen velike biološke vrednosti je mleko tudi cenejše kot meso, zato je v našem interesu — zdravstvenem in gospodarskem, da ga uporabljamo čimveč in to ne samo kot pijačo, marveč tudi pri pripravi različnih jedi. V Angliji je na primer jed porridge (poridž), to so na vodi kuhani ovseni kosmiči, obilno preliti z mlekom, obvezna jed pri zajtrku. V Sovjetski zvezi nudijo v restavracijah družbene prehrane različne vrste kaš, kot na primer kašo, kuhano v mleku, ali iz take kaše ocvrte pogačice, ki jih prelijejo bodisi s sadnimi sokovi ali s smetano ali pa servirajo slane s paradižnikovo ati gobovo omako.
Dandanes ko zaposlena žena noče in ne more žrtvovati veliko časa za pripravljanje večerij, bi bilo primerno koristiti že včasih znane kaše, od katerih tje na primer zdrobova gotova v desetih minutah. Mlečnega zdroba ali riža pa ne začinimo s cimetom ali čokolado, ampak jima dodamo sadni sok, ki lju bo oplemenitil z vitamini. Razen zgoraj navedenega ne pozabimo tudi na naše tipične jedi — polento z mlekom ali žgance z mlekom.
Drugi način, da v naše jedilnike vključimo več mleka, pa je, da ga dodajamo juham in omakam. Namesto navadnega prežganja, ki ni nič kaj zdravo in ki je težko prebavljivo, dodajmo prikuham ali omakam mleko, vanj pa raztepemo malo moke. Grah kot prikuha iz stročjega fižola pa zalijemo z mlekom, v katerem raztepemo moko, prikuha iz stročjega fižola je mnogo boljša, če moko raztepemo v kislem mleku ali jogurtu, za gobjo omako pa raztepemo moko v kisli smetani.
Tako bomo obogatili naš jedilnik z mnogimi hranili, ki so za zdravje zelo potrebna, prihranili bomo čas, denar in delo in kar je glavno, biološka vrednost jedi bo večja.
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: L
.Slabo računate," je dejal Vojko in povedal, kaj vse je doživel. .Zaradi Nemcev, ki so vsenaokrog, ne boste mogli do hrane; in najbrž ne bodo Nemci odšli nikamor naprej, dokler se bo korpus upiral. Jaz sem sklenil poiskati brigado. '
.Vojko ima prav," je dejala Maja, drobna voditeljica Skotja, s katero sta se v šoli najbolj razumela. 2e takrat, ko so se ločili, bi bila najraje odšla z njim.
Tako so šli vsaksebi. Aktivisti so se šli zabit, Vojko in dekle pa sta odšla naprej.
.Prenočila bova kje v gozdu, jutri pa pojdeva za glavnino korpusnih zalednih enot. Ti hodijo počasi. Ko jih bova došla, bova izvedela, kje so brigade," je dejal Vojko.
Dokler je bilo svetlo, sta se spuščala proti dnu korita, ker so po grebenu prodirali Nemci. Zdaj, ko sta bila sama in ko je potihnil bojni hrum, sta se nenadoma počutila povsem drugače, tako kot da ne bi bilo vojne in ne smrti ne predavanj in ničesar drugega. On je hodil s puško naprej, ona pa mu je sledila. V globeli sredi strmine, v nepredirnem goščavtju, kjer se skrivajo le zveri, je našel mesto za prenočišče. Nalomila sto smrekovih vejic in si postlala. Delala sta oba, ne da bi govorila. Nahrbtnika sta položila pod glavo in se pokrila z odejo.
Na kotanjo se je zgrnila zvezdna noč, ki je dihala hlad. Iz daljav so prihajali pridušeni zvoki; s hribov onkraj doline pa so vstajali odsviti ognjev, ki so jih kurili sovražniki. Kako lepo bi bilo, če bi tudi onadva lahko zakurila ogenj! Tako pa sta se samo šepetaje pogovarjala, dokler nista obmolknila. Ona se je pritisnila k njemu kot nebogljena ptica. Objel jo je in čvrsto prižel k sebi. Dotik z njo ga je hrabril in mu vračal moči; pozabljat je na jutrišnji dan. Božal ji je lase, se dotikal njenih ustnic. Tema se je gostila. Le njene oči so žarele v pričakovanju. Potem je začutil tudi njene roke na svojem vratu. To je bil stik
dveh duš, prežetih z željo, da bi premagali strah, da bi ušli tesnobi in misli na jutrišnji dan vsaj za kratek čas.
Noč je nizala trenutek za trenutkom kot bisere na ogrlico, ki jih roka jemlje iz teme oceana. Če jih ne bi jemala sedaj, jih ne bi našla nikoli ...
Ljubezen je strašna moč ... Čeprav se ji upiraš z vso voljo in razumom, se ji vendar ne moreš upreti. Ljubezen ne ve, kaj je zlo in kaj je dobro, kaj je drugim prav in kaj ni. Pride in gre ... Predala se mu je vsa in ves se je predal nji, brez besed. Gledala mu je v oči, ki so iz teme sijale vanjo drzno in nežno. Pomislil je, kaj je smrt in kaj je življenje. Kaplja na veji smo, kot je včasih rad rekel Primož. Njeno telo je žarelo, željno nežnosti. Neznanka mu je bila in vendar tako poznana, lepota onkraj smisla stvari, želja neke bodočnosti, ki je morda niti ne bo.
Ležala sta vznak drug ob drugem in gledata, kako se pomika mesec k črnemu robu gora.
,Šenka," je pomislil. Ali je bil to privid ali resnica? Glas duše ali upor proti smrti? Kaj je onkraj mostu, ki se ga vsi bojimo in želimo hkrati čezenj? Most med svetlobo in temo . .. Kaj je na meji stvari?... Rad bi se z njo o tem pogovarjat, pa je molčal, da ne bi besede porušile tistega, kar sta čutila brez njih. Zato je še in še premišljal.
Življenje in smrt... Dvoje nasprotnih svetov? Ljubezen je riba ob ribi, ptica s ptico, zver z zverjo. .. Zakaj ranjena riba kroži in kliče večjo, da jo potem požre? Ptica z zdrobljeno perutjo omahne z neba v žrelo zveri. Kaj je s prestreljenim čelom? Kaj je tisto, česar razum ne dojame, česar volja ne obvlada? Kaj je tam, kjer so čustva odveč?
Dekle je spala. S tesnobo jo je gledal, vso belo in tiho, in nehote se je spomnil nje, ki ji bodo zrastle rože iz očesnih duplin, ki ji bodo ude objemale korenine in pila zemlja ...
Sredi misli je utonil v bolestne sanje. Boril se je z ljudmi s tilniki opičjakov, da bi jim otel drobno dekle. Ubijat jih je enega za drugim. Od njih se je odcejala mastna kri, dišeča po nafti. Kri, ki jo zemlja ni pila. Vse več jih je bilo. Grabili so po njem, on pa ni imel več municije. Prazen zaklep se mu je zaskočil, zgrabile so ga krempljaste roke in ga davile ...
Kriknil je in planil pokonci. Zgrabi) je za puško. Prebudila se je tudi ona in ga začudeno gledala. Potem mu je ovila roke okoli vratu in ga držala, dokler ni spet legel. Z rokami mu je pokrila oči in čelo. Čutil jih je, dokler ga ni znova objel spanec.
Ob svitu sta šla naprej. O tem, kar je bilo ponoči, nista razpravljala. Začela sta ju pekliti glad in oslabljenost. Hodila sto že nekaj ur, pa sta še vedno čutila pod seboj Nemce. Obroč je bobnel. Čez robove hribov so zdrsnila letala. Opazila sta, da imajo na repu rdečo zvezdo. Mitraljirala so cesto v dolini in bombardirala sedlo, od koder so prodirati Nemci.
Posadil jo je na nahrbtnik in ji zabičal, naj ga počaka, ker bo prinesel hrano. Spustil se je k strugi potoka, ki ga je dobro poznal. Poiskal je tolmun in vrgel vanj dve bombi. Eksplozija je ubila devet postrvi. S trebuhi navzgor so priplavale na gladino.
Zagazil je v vodo in nanizal ribe na vrbovo šibo. Nemci, zmedeni zaradi napada iz zraka, niso postali pozorni na zamolklo eksplozijo, čeprav so bili samo nekaj sto metrov daleč. Naglo se je izgubit v grmovju.
Našel jo je vso objokano tam, kjer jo je bil pustil. Mislila je že, da so ga ubili.
.Jedla bova," ji je dejal.
Položil je prednjo ribe, izvlekel lovski nož in jih iztrebil, izkožil in jim porezal glave.
(D<!/jf v p?*/Z?oJf?jZ J?fvZM)

(NADALJEVANJE Z 2. STRAN))
Bestimmungen des Staatsvertrages" vorsucht, ist ebensoabwegig.
Zu 6:
Die Osterreichische Bundesregierung unterstreicht Mit Nachdruck, daB sie stets zu Gesprdchen mit den ^!owenischen Organisationen bereit war. Auch die Kdrntner Landesregierung hat die ganzen 3ahre hin-^vrch mit Vertretern der Minderheitenorganisationen immer wieder Gesprdche Uber a!!e voriiegenden Probieme gefUhrt.
Gerade in den ietzten 3ahren wurden mit der Stu-^ienkommission Mr Probieme der s!owenischen Voiks-9mppe in Kdrnten und dem Kontaktkomitee zwischen der Bundesregierung und den Vertretern s!oweni-*cher Organisationen auf Bundesebene sowie mit der sogenannten ..Tischrunde" auf Kdrntner Landesebene lusdtziich Beratungsgremien geschaffen und dadurch die Kontakte zur Minderheit vermehrt.
Die Osterreichische Bundesregierung bedauert, daB *ich die s!owenizchen Organisationen we:gern, an den Beratungen der Studienkommission Mr Probieme der s!owenischen Voiksgruppe in Kdrnten teiizunehmen, vnd daB sie es, w:e bereits erwahnt, erst kUrziich ^rneut abgeiehnt haben, an bestimmten Sitzungen des Kontaktkomitees mitzuwirken. Erkiartes Zie! des Kontaktkomitees ist es, eine minderheitenfHrdernde ^oiitik zu ermdgiichen. Dieses in Europa einmaiige Gremium tagt unter dem Vorsitz des Regierungs-^hefs jeden zweiten Monat und an seinen Sitzungen "ehmen Regierungsmitgiieder oder deren Beauftragte gemeinsam mit den Vertretern der Minderheit sowie Mandataren der poiitischen Parteien des Bundes vnd des Landes teii. Trotz der gegenwdrtigen Hai-tung der s!owenischen Organisationen wird die Bundesregierung, wie seinerzeit vereinbart, jeden zwei-ten Monat zu den Sitzungen des Kontaktkomitees cuch an die Vertreter der Minderheit eine Einiadung orgehen iassen, da sie deren Mitwirkung bei minder-deitenfdrdernden MaBnahmen grdBte Bedeufung bei-MiBt.
Die Osterreichischo Bundesregierung verwahrt sich ^chdrfstens gegen die Behauptung, die s!owenische vnd kroatische Minderheit sei Gegenstand von Ma-"ipuiationen der dsterreichischen poiitischen Parteien. Diese Anschuidigung entbehrt jeder sachiichen Grundiage und steiit eine Einmischung in innere Usterreichische Angeiegenheiten dar, die nicht hin-genommen werden kann.
Zu 7:
Die Osterreichischo Bundesregierung ist sich be-wuBt, daB eine mit Emotionen beiastete Diskussion, ^ie sie vor aiiem im 3ahre 1972 in Kdrnten gefuhrt ^urde, besondere Wachsamkeit und Entschiossen-deit veriangt, um zu verhindern, daB unverantwort-Hche Eiementedie Ldsungeinzeinernochoffener Minderheitenfragen zu stdren versuchen und damit den Bestrebungen der Bundesregierung entgegenwir-Ken.
Das Bundesministerium fUr Auswdrtige Angeiegenheiten verurteiit in diesem Zusammenhang schdrfs-tens aiie Gewa!takte, wie den Sprengstoffanschiag gegen das s!owenische Partisanendenkma! in Ro-besch vom 16. September 197$, den Anschiag auf das Haus des Zentraiverbandes der S!owenon in Kiagen-Mrt vom 4. Oktober 197$, den Anschiag duf das ^Haus der Heimat" in Mikiauzhof vom 7. 3uni 1974 und den Anschiag gegen das BUro des Kdrntner Heimat-dienstes in Kiagenfurt vom 10. November 1974. Die TBter des Anschiages vom 16. September 197$ sind bereits zu iangeren Kerkerstrafon verurteiit worden. Die Osterreichischo Bundesregierung wird aiies in ihrcr Macht stehende tun, um auch die Urheber der anderen Anschiage ihrer gerechten Strafe zuzuMhren.
in der jugos!awischen Note wird mehrmais der Vorvrurf erhoben, daB Osterreich Aktivitdten der vom .Nazismus" durchdrungenen Krdfte duide. Die jugo-s!awische Note spricht im zweiten Absatz von ..immer hdufigeren Manifestationen nazistischer Natur", in Punkt 2 werden ..chauvinistische und neonazistische Gruppierungen" und in Punkt 7 die ^Situation einer ungehinderton Tdtigkeit neonazistischer Krdfte" be-hauptet.
Zu diosen VorwUrfen wdre im einzeinen foigendes tostzuhaiten:
Die dsterreichische Gesetzesiage hinsichtiich des Verbotes jeder Wiederbetdtigung im nationaisozia-iistischen Sinn war bereits vor dem inkrafttreten des Osterreichischen Staatsvertrages eindeutig und kiar. Die dsterreichischen Behdrden achten mit aiier Stron-9e und Konsequenz darauf, daB jene Gesetze und Verwa)tungsbestimmungen eingehaiten werden, die ebenso wie der Artikei 9 des Osterreichischen Staatsvertrages jedo nationaisoziaiistische Betdtigung ver-bieten. Aiie VerstdBe gegen diese Bestimmungon werden von den Behdrden verfoigt.
Unter BerUcksichtigung der vorfassungsrechtiich ge-wdhr!eisteten demokratischen Grundrochte sah die Osterreichischo Bundesregierung keino Veraniassung, die im ..Kdrntner Heimatdionst" vereinigten Organi-oationen zu verbieten. Diese Organisationen verfoi-gon gomdB ihren Statuten keineswegs das Zie! — wie dies in der jugos!awischen Note behauptet wird — der s!owen!schen Bevdikerung ihre Eigen-schaft und Rechte ais Minderheit zu nehmen. Bei der Diskussion der Minderheitenfrago kann man woder den Vertretern der Minderheit noch Vertretern von gesotziich zugciassenen Vereinon das Rccht ab-sprochen, gehdrt zu werdon. im Ubrigen haben die-so Organisationen weder in ihren Statuten noch boi ihren Veranstaitungon jemais den Bostand cines un-abhdngigen und demokratischen Osterreich in Frage gesteiit.
Die Osterreichischo Bundesregierung hat, entgegen dom in der jugos!awischon Noto onthaitenen Vor-'*urf, keineswcgs ..minderheitenfeindiiche Forderun-gon dioser Krdfte" akzeptiert und auch nicht ver-sucht, ..sie in die Ldsung des Minderheitcnprobioms ^inzuschiieBen".
Bei dem in der jugos!awischen Note angofUhrton Treffen doo Vereines ..Osterreichischer Soidaten-verband — Kameradschaft !V", Landosgruppe Kdrn-^on, am S. Oktober 1974 in Krumpendorf, waron woh! dsterreichische Behdrdenvertretcr (ein Vertreter der Bczirkshauptmanncchaft Kiagenfurt und zwoi Krimi-"aibeamie) anwesond, jedoch nicht ais Gdste, son-dern ais Beobachter. Offizieiie Vertreter des dstor-^eichischen Bundosheeros waren nicht zugegon. Der Veriauf dieser Veranstaitung und die hiobei gchai-^onen Reden gabon keinon AniaB, die Kundgebung nufzuidsen.
Hingogen erhdit der in der jugosiawischen Noto ^fwdhnto ..Bioiburger Ehrenzug" schon seit drei 3ah-^on koine Versammiungsbowii!igung. Boreits im lahre
1971 hatte die Sicherheitsdirektion Mr Kdrntcn gegen die mutmaBiichen Fuhrer Anzeige erstattet. Das von der Staatsanwa!tschaft Kiagenfurt eingeieitete Verfahren muBto jedoch mangeis strafbarer Tatbe-stande eingesteiit werden.
Die Gedenktafe! in Graz und das in der jugosia-wischen Note erwahnte Totenbuch gehen auf eine Feier im 3ahre 1970 zurUck, der eine privateinitiative zugrunde iag und die ausschiieBiich dem Gedenken von Toten gewidmet war. in diesem Zusammenhang wird auf die damaiige Erkiarung der steiermdrki-schen Landosregierung hingewiesen, mit der sich auch die jugos!awischen Zeitungen seinerzeit ein-gehend befaBt haben.
Das Bundesministerium Mr AuswHrtige Angeiegenheiten steiit weiters zu jenom Passus der jugosia-wischen Note, der eine Verietzung des Art. 19 des Osterreichischen Staatsvertrages behauptet, foigendes fest:
Von den offizieiien Hsterreichischen Steiien wird aiies getan, um diesen Artikei des Staatsvertrages seinem Wort!aut und seinem Geiste nach zu erfUiien. Die zustandigen Sicherheitsbehorden haben die ge-maB Artikei 19 goschUtzten Kriegsgraber und Denk-maier immer wieder mit betrdchtiichem Personaiauf-wand unter Bewachung gehaiten. Bei Beschadigung soicher Grdber und Denkmaier, die die Bundesregierung nicht nur bedauert, sondern auch schHrfstens verurteiit, wurden die Tater von den dsterreich!-schen Behdrden verfoigt und bei Ausforschung ihrer Bestrafung zugeMhrt.
Zu8:
Was die Mitteiiung der 3ugos!awischen Regierung vom 17. Mai 197$ betrifft, mdehte das Bundesministerium Mr Auswartigo Angeiegenheiten bemerken, daB die darin onthaitenen Vorschiage von der Osterreichi-
schen Bundesregierung nicht ais geeignete Grundiage Mr die Ldsung der offenen Fragen, die zwischen den beiden Ldndern bestehen, angesehen werden konnten. Das Bundesministerium Mr Auswdrtige Angeiegenheiten hatte die Grdnde hieMr in soiner Mitteiiung vom 2. Apri! 1974 dargeiegf. AuBerdem schten der Bundesregierung eine vorherige zeitiiche Festie-gung soicher Ldsungen ais Vorbedingung Mr Ver-handiungen und Begegnungen nicht opportun. Ostor-reich ist aber grundsatziich bereit, jederzeit Uber aiie umstrittenen Probieme zu verhandein und aiienfaiis auch gemeinsam ein Programm zu ersteiien, das die beiderseits gewUnschten Verhandiungsthemen fest-iegt.
Die Osterreichische Bundesregierung hat die an-idBiich internationaier Konferenzen gepfiogenen freundschaftiichen Kontakte zwischen den beiden AuBenministern sehr begrUBt und auch stets den Be-suchaustausch zwischen den Bundesidndern Kdrnten, Steiermark und Burgeniand einerseits und den jugo-s!awischen Teiirepubiiken S!owenien und Kroatien andererseits geMrdert. Osterreichischerseits wurde daher die vor einigen Wochen erfoigte BuBerst kurzfristige jugos!awische Absago des Uber initia-tive 3ugos!awiens vereinbarten Freundschaftsbesu-ches einer Burgeniandischen Regierungsdeiegation in der Soziaiistischen Repubiik Kroatien bedauert eben-so wie die ZurUckziehung der Einiadung an den BUr-germeister von Saizburg durch die Stadt Zagreb.
Zu 9:
Das Bundesministerium Mr AuswHrtige Angeiegenheiten hat voiies Verstdndnis fUr die Feststeiiung in der jugos!awischen Note, daB 3ugos!aw!en den Min-derheitenfragen sowohi in seiner innen- ais auch AuBonpoiitik grHBte Bedeutung beimiBt. Die Osterreichische Bundesregierung tBBt sich von den giei-chen Prinzipien ieiten.
ZulO:
in der jugos!awischen Note wird behauptet, daB Osterreich keine Bereitwiiiigkeit zeige, noch offene Fragen wie Restitution jugos!awischer KuiturgUter und die ErfUiiung des Archivabkommens in konstruk-tiver Weise zu !3sen. Das Bundesministerium fUr Aus-wdrtige Angeiegenheiten mochte zu dieser bewuBten Simpiifizierung und unvoiistdndigen Darsteiiung im einzeinen foigendes feststeiien:
Die Repubiik Osterreich war immer bereit, jene wdhrend des Zweiten We!tkrieges aus 3ugosiawien nach Osterreich verschieppten KuiturgUter an die Soziaiistische Foderative Repubiik 3ugos!awien zu-rUckzusteiien, doch erforderte die Feststeiiung und Auffindung der von 3ugosiawicn beanspruchten Ge-genstande verstandiicherweise Zeit. Auf Grund des von der jugos!awischen Botschaft im lahre 1972 Uber-gebenen Entwurfes fUr ein Protokoi! Uber die Restitution jugos!awischer KuiturgUter fanden wiederho!t Gesprdche statt. Diese haben bis auf die Formuiie-rung einer Erkiarung, daB mit der Ubergabe der von 3ugosiawien veriangten KuiturgUter eine einvernehm-iiche und endgUitige Ldsung der Restitution erzieit worden sei, ein positives Ergebnis gebracht. Obwoh! sich die jugos!awische Seite in ihrer Note vom 10. Dezčmber 1964 zur Abgabe einer soichen Erkiarung bereit gefunden hatte, hat sie ihren Standpunkt in-zwischen jedoch wieder revidiert.
im 3u!i dieses 3ahres wurde von osterreichischer Seite nochmais eindeutig festgesteiit, daB auch diese ietzte noch offene Frage einer Rogeiung zugefUhrt werden soiite. Da ein Austausch diesbezUgiicher EntwUrfe zu keinem Einvernehmen gefUhrt hatte, regte das Bundesministerium fUr Auswartige Angeiegenheiten am 14. Oktober 1974 an, 3ugos!awien moge eine Vcrhandiungsdeiegation nach Wien entsenden, um die
endgUitige Formuiierung einer beiderseitig befriedi-genden Entfertigungserkidrung zu vereinbaren. Eine Reaktion auf diese Anregung ist bisher nicht erfoigt.
in der jugos!awischen Note wird behauptet, daB die Repubiik Osterreich bis heute ihre Verpfiichtun-gen hinsichtiich der ubergabe der offizieiien Archive, die 3ugos!awien betreffen, nicht erfUiit hat. Bedauer-!icherweise sind in dieser Frage jahreiange Verzo-gerungen eingetreten. Dem Archivabkommen aus dem 3ahre 192$ zufoige soiien bekanntiich auch in 3ugo-s!awien befindiiche osterreichische Archivaiien zu-rUckgesteiit werden, was bei den von 192$ bis 1927 stattgefundenen Verhandiungen jugos!awischerseits stets abgeiehnt wurde. Aus diesem Grund ist diese Frage in der Foige durch 3ahrzehnte hindurch von kei-ner der beiden Regierungen erortert worden. Die Tatsache der NichterfUiiung des Archivabkommens durch mehr ais 50 3ahre ist daher keineswegs auf Osterreich aiieinzurUckzufUhren.
im Ubrigen mčehte das Bundesministerium fUr Aus-wdrtige Angeiegenheiten die bereits in seiner Mitteiiung vom 2. Apri! 1974 zum Ausdruck gebrachte und in seiner Note vom 19. November 1974 wieder-hoite Bereitschaft betonen, Verhandiungen Uber diesen Fragenkompiex so baid ais mdgiich aufzunohmen.
Zu 11:
in Osterreich besteht eine iange Tradition der Pres-se- und Meinungsfreiheit. Die jugos!awische Behauptung, daB sich ..ein Teii der dsterreichischen offent-iichen informationsmitte! in ein internationaies Zen-trum negativer Propaganda gegen die Soziaiistische Fdderative Repubiik 3ugos!awien" verwande!t habe, ist nach Auffassung der Osterreichischen Bundesregierung vBiiig unzutreffend.
Von Osterreich wird — wie des dfteren, zuietzt ge-genUber dem jugos!awischen Botschafter in Wien am $1. Oktober 1974, zum Ausdruck gebracht wvrde —
die Verbreitung vereinzeiter, meist aus dem Ausiand stammender unbegrUndeter Nachrichten und aiarmie-render GerUchte, die zweife)!os geeignet sind, auch bei der eigenen Bevoikerung ein GefUhi der Un-sicherheit hervorzurufen, bedauert. Die Osterreichische Bundesregierung hat daher auch gegen die Verbreitung soicher GerUchte, wie anidBiich der Ver-offentiichung des sogenannten „Po!arka"-P!anes, wie-derhoit deutiich Steiiung genommen. Sie iaOt sich bei der Beurteiiung von internationaien Vorgdngcn keines-wegs von GerUchten ieiten, jedoch sind die mit Fragen der Sichcrheit befaBten Steiien verpfiichtet, diesbezUgiiche Meidungen zu prUfen.
Es ist die vornehmste Aufgabe der Osterreichischen Bundesregierung, zwischen aiien Staaten, ins-besondere den europdischen, ein Verhditnis gegen-seitigen Vertrauens herzusteiien. Sie betrachtet ein soiches Vertrauensverhditnis ais wesentiiches Eie-ment ihrer AuBen- und Sicherheitspoiitik und iegt daher grbBten Wert darauf, gutnachbariiche Beziehun-gen durch nichts beeintrdehtigen zu iassen.
Zu12undl$:
Die 3sterreichisch-jugos!awische Zusammenarbeit erwies sich ais wertvo!!er Beitrag fUr die Entspan-nung in Europa und die Art dieser gutnachbariichen Beziehungen konnte in der Vergangenheit geradezu ais Musterbeispie! konstruktiven Zusammenwirkens zweier Staaten mit unterschiediicher Geseiischafts-ordnung geiten.
in vieien internationaien Organisationen herrscht eine verstdndnisvoiie Zusammenarbeit zwischen Osterreich und 3ugos!awien, die sich in der ietzten Zeit vor aiiem zwischen den Usterreichischen und jv-gos!awischen Dciegationen bei den Vereinten Na-tionen und in der zweiten Phase der Konferenz Uber Sicherheit und Zusammenarbeit in Europa bewHhrt hat.
Osterreich und 3ugosiawien nehmen im gegenseiti-gen Hande! einen wichtigen Piatz ein. Nichts kann das gute menschiiche Verhditnis zwischen der bsterreichi-schen und der jugos!awischen BevBikerung besser unter Bcwe!s steiien ais die Tatsache, daB Uber 600.GOO Osterreicher ihren Uriaub jahriich in 3ugos!a-wien verbringen, und daB derzeit 180.000 jugos!awi-sche StaatsbUrger in Osterreich Beschaftigung f!n-den, die dieseibe arbeitsrechtiiche Steiiung, den gieichen soziairechtiichen Schutz, ja sogar das Wahi-recht zu den Kammern fUr Arbeiter und Angesteiite wie die hsterreichischen StaatsbUrger besitzen.
Die zahireichen zwischen Osterreich und 3ugosia-wien in den ietzten 3ahren abgeschiossenen Vertrdge auf den verschicdcnsten Gebieten seien nur der Voii-standigkeit haibor erwahnt, ebenso der aktive Kuitur-austausch, der zuietzt am 1$. November 1974 durch die Unterzeichnung des Abkommens Uber die Errichtung und TRtigkeit jugosiaw!scher KutturinformationšzeB-tren in Osterreich eine weitere Bestdtigung erfahren hat.
Nur in diesem groBen Zusammenhang gesehen, er-iangen die zwischen der Repubiik Osterreich und der Soziaiistischen Fodorativen Repubiik 3ugos!awien noch offenen Fragen ihre richtigen Proportionen. Die Osterreichische Bundesregierung hat daher mit Ge-nugtuung die Erkidrung des Steiivertretenden Mini-sterprdsidenten und AuBenministers der Soziaiistischen Foderativen Repubiik 3ugos!awien vom 5. No-vember 1974 zur Kenntnis genommen, ..daB sich die Beziehungen 3ugos!awiens mit Osterreich auf mehre-ren Gebieten gut entwicke!n und daB objektive M8g-iichkeiten fUr eine noch breitere Zusammenarbeit bestehen.'
Die Osterreichische Bundesregierung giaubt nicht, daB Proteste und unborechtigte VorwUrfe die weitere Entw!ck!ung der beidprseitigen freundschaftiichen Beziehungen Mrdern. Sie ist vieimehr der Ansicht, daB nur eine sachiiche ErBrterung der einzeinen Probieme jenes Vertrauen erhdit, das fUr die Entwick!ung und das Gedeihen der vieiseitigen Beziehungen zwischen Osterreich und 3ugos!awien uneridBiich ist.
Die Osterreichische Bundesregierung betont nochmais ihre Bereitschaft, Gesprdche Uber aiie umstrittenen Probieme zu fUhren. Sie steiit der jugos!awi-schen Seite anheim, die Mdgiichkeit einer soichen sachiichen Erdrterung auf entsprechender Ebene, auch zwischen Regiorungsmitgiiedern, zu prUfen, und sieht diesbezUgiichen Vorschidgen gerne entgegen.
Das Bundesministerium Mr Auswdrtige Angeiegenheiten benUtzt auch diese Geiegenheit, um dem Bun-dessekretariat fUr Auswdrtige Angeiegenheiten der Soziaiistischen Fdderativen Repubiik 3ugos)awien den Ausdruck seiner vorzUgiichen Hochachtung zu er-neuern.
W!en, dcn2. Dezember1974
Na resna opozorita 3ugos!avije v zadnji noti avstrijski viadi zaradi ne-spočtovanja doioči! državne pogodbe, ki se nanažajo na pravice siovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, ob vznemirijivi in nevarni dejavnosti na-cionaiističnih in profašističnih si! kakor tudi ob vrsti drugih dejstev, ki nasprotujejo črki in duhu pogodbe, reagirajo zazdaj, vsaj v avstrijski javnosti, z veiiko praznimi besedami, ne pa tudi s pripravijenostjo na dejanje.
Sugerirajo, da je po sredi samo ..nesporazum". Priznavajo, da so razmero na Koroškem sicer siabe, vendar jih v!ada vseeno ne more ..s siio" spremeniti. Po drugi strani izjavijajo, da je največji dei jugosiovanskih opozori!..nesprejemijiv", trdijo pa tudi, da so doiočiia državne pogodbe o manjšinah ..skoraj v ceioti izpoinjena". in tako naprej, in tako naprej, vse do iz-zivainc, tendenciozne ugotovitvo nekoga dunajskega časnika, ki naše proteste preprosto pripisuje ..notranjim propagandnim potrebam 3ugos!avije".
Vso to so seveda samo poskusi, da bi so izogniti pravi temi spora, da bi zamegiiii vprašanje, ki je jasno in mimo katerega ni mogoče. Vzrokov za resno stanje ne iščejo tam, kjer so, to je v dovoijovanju takšnega stanja in v poiitiki, ki to ustvarja, marveč v nekakšnih birokratskih, tehničnih in administrativnih težavah, ki baje onemogočajo viadi, da bi izpoiniia svoje obveznosti. Tako izkrivtjajo resnico o poiitiki dcnacionaiizacije Siovencov in Hrvatov, o kratenju njihovih pravic.
zajamčenih s siovesno sprejetim dokumentom. V resnici gre za že dobro znano in od vsega začetka prakticirano poiitiko, da bi odiožiii izpoinitev obveznosti v nedogied, morda z namero, da jih ne bi nikoii izpoiniii.
Staino nam prediagajo že toiikokrat ponovijene samovšečne trditve o tem, da jo dunajska viada sprejeia več zakonov — o šoistvu, o uporabi jezikov
Odlašanje
manjšin v sodstvu in ceio tisti famozni zakon o dvojezičnih topografskih napisih, da je bi! pri koroški pokrajinski viadi ustanovijen referat za kuiturna vprašanja manjšine. Drugo, vendar bistveno vprašanje je, da ti zakoni ostajajo pravzaprav mrtva črka na papirju, da niti eden izmed njih ni utrdi! oziroma razširi! pravic manjšine do uporabe jezika, v šoistvu, v prometu, v sodstvu in javnih ustanovah niti na Gradiščanskem, niti na Koroškem (še ziasti pa ne na štajerskem, kjer so razmere še siabše), marveč jih je zožii; da sc je zožiio števiio sodnih okrajev na Koroškem, kjer je siovenščino (po državni pogodbi kot enakopravni uradni jezik, v praksi pa kot pomožni) spioh mogoče uporabijati; da se izogibajo ustvarjanju tehničnih, kadrov-
skih in drugih pogojev za zadovoiji-tev že tako zmanjšanih in omejenih pravic itd. Očitno je: v resnici ni prave poiitične voije, da bi obveznosti, doiočene z državno pogodbo, zado-voijiii vsaj v najskromnejšem obsegu, ki jih dovoijujejo ceio ti zakoni.
Kaj naj misiimo o tem, da na Dunaju uspešno premagujejo ovire, v izvajanju državno poiitike, da ima viada
v nedogled
dovoij ugieda, da iahko izpoije vso, ceio nepriijubijene zakone, ni pa ..sposobna", da bi izpoiniia svoje obveznosti do narodnih manjšin, da bi vrniia oropane kuiturne dobrine iz 3u-gosiavije, in to že 19 oziroma več kakor 50 ict.
Zavoijo tega moramo vprašati, aii ne stoji za tem nepretrganim nespoštovanjem demokratičnih pravic sio-venskih in hrvaških državijanov Avstrije vendarie staina poiitika mračnih si), ki vpiivajo tud! še danes in katerih interesi so v nasprotju z duhom in črko državne pogodbe. Prepričani smo, da je tako. Zdi se, da so,.oziri' do teh eiementov močnejši kakor doiž-nosti, da so izpoini zakon, na katerem temeijijo državno-pravni in mednarodni status Avstrije, pogodba, vgrajena
v sistem medevropskih odnosov, k! nastajajo. Po toiikšnih izkušnjah smemo pričakovati, da bo tudi dunajska zvezna viada nehaia samo sebe šteti za nemočno opazovaiko in da bo začeta deiovati v skiadu s svojim poio-žajem in odgovornostmi.
Zato moramo, četudi niti za trenutek ne zanikamo naše žeije, da razvijamo iskrene prijateijske odnose s severnim sosedom in da zanikamo sieherno mi-se! na vmešavanje v avstrijske notranje zadeve, vseeno spomniti na to, da neizpoinjevanje obveznosti, ki so pod-iaga dobrega in pozitivnega razvoja naših odnosov, ne more ostati stvar medstrankarskih pogajanj med nekaterimi avstrijskimi poiitičnimi strankami, niti ni to navsezadnje stvar, ki ne zanima nikogar drugega.
Ta vprašanja gioboko posegajo v zavest in živijenjske interese 3ugosia-vije, vseh repubiik, narodov in narodnosti te dežeie. V tem je tudi smise! tiste sogiasne, odtočne in enotne podpore pravičnim in odiočnim zahtevam jugosiovanske viade. To je jasen in nedvoumen poziv, da so dokončno rešijo vprašanja, ki morajo biti tudi ne-iočijiv de! demokratične perspektive v Avstriji in eden izmed bistvenih pogojev za naše dobre sosedne odnose.
Odiaganjo izpoinjevanja odgovornosti v nedogied iahko sproži samo širše posiedice in ogrozi tiste dobre rezui-tate, ki so biii dosiej doseženi v medsebojnih odnosih.
Odgovor Avstrije
na noto jugosiovanske viade
8 — Šfev. 49 (1688)
ŠPORTNI VESTNIK
$ Bioudkova piaketa tudi Ravenski gimnaziji
V ljubljanskem Klubu poslancev so bile letos podeljene desetič po vrsti Bloudkove nagrade in plakete. Telesnokulturna skupnost SR Slovenije je najvišja družbena priznanja za delo in dosežke v telesni kulturi podelila 32 posameznikom in organizacijam. Z letošnjimi nagradami je število priznanj naraslo na 65 nagrad in 255 plaket. Letošnje Bloudkove nagrade so prejeli Slavko Demšar in Jože Glonar za vsestransko delovanje na telesnokulturnem področju, Aleš Kunaver za vrhunske dosežke in dejavnost v alpinizmu, Jože Švigelj za delovanje na področju smučanja in kot edino društvo Športno društvo Triglav v Kranju. Med dobitniki Bloudkovih plaket se nahajajo tudi športniki, ki so stopili v zadnjem času v ospredje zaradi vrhunskih dosežkov. Med njimi je član jugoslovanske reprezentance v alpskih disciplinah, večkratni državni prvak in 11. v slalomu na SP v St. Moritzu, Miran Gašperšič, nadalje štirikratni republiški in državni prvak v biatlonu Pavel Kobilica, znani alpinist Matija Maležič, evropski mladinski prvak v namiznem tenisu iz leta 1972, jugoslovanski vicemojster Miran Savnik ter član državne atletske reprezentance, deseti v teku na 5000 m na evropskem prvenstvu v Rimu Peter Svet. Med društvi, ki so prejeli Bloudkovo plaketo, je tudi nam znano Šolsko športno društvo gimnazije Ravne na Koroškem. V šolskem športu je ravenska gimnazija dosegla v zadnjem času izredne uspehe in je med srednješolskimi društvi kar trikrat zaporedoma postala republiški prvak. Ravenska gimnazija in Slovenska gimnazija v Celovcu navezujeta že dalj časa prijateljske stike, posebej na športnem področju. Gimnazije se vsako leto pomerita v atletiki, nogometu in košarki. Dosedaj je bilo šest takih srečanj.
$ Protest SAK odkionjen
Koroška nogometna zveza je na svoji seji odklonila protestno pismo Slovenskega atletskega kluba, ki se je ostro postavil proti verifikaciji rezultatov v tekmah s HSV in Pischeldorfom (obe 0:3) in odtegu 3 točk. Kakor smo pred kratkim zvedeli, je Koroška nogometna zveza poslala Slovenskemu atletskemu klubu neveljaven sklep o teh ukrepih, ker ta ni bil podpisan od pristojne osebe. V protestnem pismu se SAK sklicuje na „ neveljaven" sklep, ki ga slovensko društvo ni akceptiralo. Ponovno negativno stališče nogometne zveze je znak nepripravljenosti, razčistiti čim prej spor med Slovenskim atletskim klubom in Koroško nogometno zvezo.
#	„Za zi!jski poka!" 22.12.1974
Da tudi preveč snega lako ogroža smučarsko prireditev so na lastni koži občutili skakalci avstrijske reprezentance, med njimi tudi Zahomčani. Smučarski skoki na znani skakalnici pri Bradlovem Ruperti-hausu, kjer naj bi se zbrale ob koncu prejšnjega tedna reprezentance iz več evropskih držav, so morali odpasti zaradi obilnih snežnih padavin.
Da pa bo premalo snega, se bojijo organizatorji smučarskih skokov „Za ziljski pokal", ki naj bi bili 22. decembra na 60-metrski Bloudkovi skakalnici v Zahomcu. Kot nadomestilo morebitne odpovedi priljubljene prireditve v Zahomcu, so na sporedu 6. januarja 1975 tradicionalni mednarodni mladinski skoki.
Zahomški zastopniki avstrijske skakalne odprave bodo 15. decembra tekmovali v Ruhpoldingu na Bavarskem, kjer bo štelo tekmovanje za pokal Kongsberg 1973/74, ki je v lanski sezoni odpadel.
#	Hokejske reprezentance vadite
Mladinska hokejska odprava Avstrije in mladinska odprava Jugoslavije sta se pretekli teden dvakrat pomerili v prijateljskih tekmah. V predtekmi k hokejski tekmi med Jugoslavijo in Nemško demokratično republiko (3:7) je v Jesenicah najprej jugoslovanska mladinska ekipa odpravila Avstrijce gladko s 6:2 (3:1, 1:0, 2:1), v Celovcu pa so se avstrijski mladinci oddolžili z zmago 8:4 (1:1, 4:0, 3:3). V torek sta si v Beljaku stali nasproti hokejski reprezentanci Koroške in Slovenije. Tekma, ki je bila na sporedu pred meddržavnim hokejskim dvobojem Avstrija — Nemška demokratična republika (2:6 in 3:7), se je končala z rezultatom 10:3.
izdajateij, zaiožnik !n iastnik: Zveza siovenskih organizacij na Koroškem! g!avn! urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Kiagenfurt — Ceiovec, Gasometergasse 10, te!. 32-5-50 — Tiaka: Za!ožniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Ce!ovec — Borovije.

6. december 1974
Knjiga - najiepše dariio
Ko boste izbirati ob biižnjih božičnih in novoietnih praznikih dariia za svoje sorodnike in prijateije, pomisiite, da je najiepše dariio — knjiga. Morda boste našti kaj primernega pri nasiednjem izboru:
H SLOVENiJA, portrel v podobi, aibum velikega formata,
384 str., barvne slike, pl.	350
H Jože Šircelj: KOROŠKA ZNAMENJA, naši kratji in ljudje v besedi in sliki,
264 str., vel. formata, ilustr., kart.	118
H France Prešeren: POEZiJE in dodatek drugih pesnitev ter prevodov,
248 str., pl.	50
H Etbin Bajc: PREGOVOR! !N REK! NA SLOVENSKEM,
doslej najpopolnejša tovrstna zbirka, 408 str., pl.	145
H NARED! SAM, leksikon hišnih del in popravit, barv. ilustr., 404 str., pl. 200 H Edmund Herold: ČEBELE !N ZDRAVJE, 256 str., ilustr., pl.	70
H LEKS!KON Cankarjeve založbe, prvi slovenski leksikon,
1080 str., ilustr., umetno usnje	500
Pester izbor knjig, primernih kot dariio za odrasie, m!adino in otroke, dobite v knjigarni
„Naša knjiga" Ceiovec Wu!fengasse
CELOVEC
SOBOTA, 7. 12.: 6.00 Jutranja teiovadba — 8.05 Družinski obzornik — 9.00 V žarišču — 10.30 Lepa domovina — 1.1.05 Zeieni magacin — 13.30 Radijski sveto-vaiec — 14.00 Voščiia — 15.30 Adventne pesmi in viže
—	16.00 Servis — 17.10 Pestro sobotno popoidne — 18.00 Deieini razgtedi — 20.10 Koncert po naročiiu — 22.10 šport — 22.20 Piesna giasba po naročiiu.
NEDELJA, 8. 12.: 6.10 igra na orgie — 8.15 Kaj je novega? — 9.00 Prominenca igra njih priijubijene me-iodije — 10.30 Radijska pravijica — 11.00 Dopoidanski koncert — 13.15 Ogiedaio giedaiišča — 13.45 iz domovine — 14.30 Voščiia — 16.00 „čudna gospodična"
—	17.05 Skozi advent — 18.15 Kuiturna in pospeše-vaine nagrade dežeie Koroške za teto 1974 — 19.00 Nedeijski šport —- 19.30 Citre in harmonika — 20.10 Avstrijska rai!ye — 22.10 šport.
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, 7. 12.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 8. 12.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši žeiji.
PONEDELJEK, 9. 12.: 13.45 informacije — Kuiturna panorama: Današnja siovenska iiteratura v itaiiji.
TOREK, 10. 12.: 9.30 Zborovska giasba — 13.45 informacije — šport — Posiušam veter. . . (Pesmi Lu-dovike Kaian).
SREDA, 11. 12.: 9.15 Siovenska šoiska oddaja — 13.45 informacije — Domača zabavna giasba — Cerkev in svet.
ČETRTEK, 12. 12.: 13.45 informacije — Družinski magacin.
PETEK, 13. 12.: 13.45 informacije — Metodije za raz-vedrito.
		A V S T R ! J A	1
K		SOBOTA, 7. 12.: 15.20 Koncertna ura — 16.20 Za otroke — 16.45 Caiimero —
16.50 Smučarski tečaj — 17.00 Kiub seniorjev — 18.00 Mnenja sem — 18.00 Otrokom za iah-ko noč — 18.55 Oddaja s Heinz Conradsom — 19.20 Pregied sporeda — 19.30 čas v siiki — 20.06 Šport — 20.15 Pošta s stekienicami — 21.50 šport — 22.20 Čas v siiki — 22.25 Comancherosi. Fiim z divjega zapada.
NEDELJA, 8. 12.: 16.00 Rdeči avtobus — 16.30 Za otroke — 16.40 Bik ima domotožje — 17.25 Ernst Fuchs: Diaiog s siikami — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Lumierovi otroci — 18.30 Prizma — 19.30 čas v siiki — 19.45 šport — 20.05 Pogovor o adventu — 20.15 Mesto dejanja — 21.45 čas v siiki.
PONEDELJEK, 9. 12.: 18.25 Otrokom za iahko noč — 18.30 V kraijestvu divjih živati — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.20 Pregied sporeda — 19.30 čas v siiki in kuitume novosti — 20.06 Šport — 20.15 Ljudje s far^ me Shiioh — 21.15 Šport — 22.15 Čas v siiki.
TOREK, 10. 12.: 13.00 Angioščina — 18.25 Otrokom za iahko noč — 18.30 Rožnatordeči panter — 19.00 Siike iz Avstrije in Južne Tiroiske — 19.20 Pregied sporeda
—	19.30 čas v siiki in kuitume novosti — 20.06 šport
—	20.15 Svet knjige — 21.00 Kraij šaijivcev — 22.35 čas v siiki.
SREDA, 11. 12.: 10.00 šoiske oddaje — 11 00 Kraij šaijivcev — 16.30 Za otroke — 17.05 Kdo rokodeiči z nami? — 17.30 Kaj bi iahko posta!? — 18.00 Francoščina — 18.25 Otrokom za iahko noč — 18.30 Tri de-kiice in trije dečki — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.20 Pregied sporeda — 19.30 čas v siiki in kuitume novosti — 20.06 šport — 20.15 Horizonti — 21.05 Boie-zen miadine.
Slovensko prosvetno društvo .Bilka* v Bilčovsu vabi na
!ZOBRAŽEVALNE TEČAJE
ki bodo od 13. do 15. decembra 1974 pri Miklavžu v Bilčovsu.
Spored:
Petek, 13. decembra ob 20. uri — Predavanje z diskusijo univ. prof. dr. Erika Prunča .Kdo je domovini zvest'
Sobota, 14. decembra ob 20. uri predavanje inž. Blaža Singerja .Socialno gospodarski problemi Slovencev iz vidika domačih razmer" (Bilčovski problemi)
Nedetja, 15. decembra ob 20. uri ski-optično predavanje Mirka Kunčiča .Potovanje po Japonski"
Izobraževalni večeri niso namenjeni samo bilčovskim občanom, marveč tudi vsem sosednim občinam. Zato pričakujemo čim več obiskovalcev z Gur in Srednjega Roža.
Vabi odbor
ČETRTEK, tž. 1!.: 10.00 šolske oddaje — 18.00 Ruščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 športni mozaik — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.20 Pregled sporeda — 17.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Skrivnost stare gospodične — 22.05 Čas v sliki — 22.10 šport.
PETEK, 1!. 1!.: 10.00 Šoiske oddaje — 11.00 Večna Eva — 12.25 Kiub seniorjev — 18.00 Orientacija — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Družina Kremenč-kovih — 17.00 Siike iz Avstrije — 17.20 Pregied sporeda — 17.50 Čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 Šport — 20.15 Oddaja XY — 21.20 Južno morje 1774 — 22.20 čas v sliki — 22.25 Tigrova šapa.
		JUGOSLAViJA
H		SOBOTA, 7. 1!.: 7.30 šolske oddaje — 12.55 Nogomet — 16.10 Disnevev svet
— 16.55 Hokej Olimpija Jesenice — 17.10 Barvna risanka — 17.20 Cikcak — 17.30 Dnevnitk —
17.50	Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.00 Chaplinova burleska — 20.30 Festival giasbe podonavskih dežel — 21.40 Moda za vas — 21.50 Barvna propagandna oddaja — 21.55 Dnevnik — 22.10 Dvoboj pri srebrnem potoku.
NEDELJA, 8. 1!.: 7.25 Svet v vojni — 10.15 Otroška matineja — 11.10 Poročila — 11.15 Kmetijska oddaja
—	12.00 Mozaik — Nedeljsko popoldne — 16.30 Poročita — 16.55 Propagandna oddaja — 16.40 Košarka
—	18.15 Vidocq — 17.10 Barvna risanka — 17.20 Cikcak — 17.30 Dnevnik — 17.50 Tedenski gospodarski komentar — 20.00 človek In pol — 21.00 Propagandna oddaja — 21.05 Una — li. del iz serije Karavana — 21.35 športni pregied — 22.10 Dnevnik.
PONEDELJEK, 7. J!.: 8.10 šolske oddaje — 16.30 Madžarski dnevnik — 17.30 v znamenju dvojčkov — 17.50 Obzornik — 18.05 Na sedmi stezi — 18.55 Mozaik — 18.40 Gospodarstva socialističnih držav — 17.00 Odločamo — 17.10 Barvna risanka — 17.20 Dnevnik —
20.05	Virtasen Masa — tinska TV drama — 21.20 Sodobna oprema — 21.30 Kulturne diagonate — 22.00 Po Franciji — 22.25 Dnevnik.
TOREK, t8. t!.: 8.10 šoiske oddaje — 16.35 Madžarski dnevnik— 17.40 Tiktak — 17.50 Barvna risanka
—	17.55 Obzornik — 18.10 Življenje v gibanju — 18.35 Mozaik — 18.40 Ne prezrite — 17.10 Barvna risanka — 17.20 Cikcak — 17.30 Dnevnik — 20.00 Pogovor o . . . — 20.55 Propagandna oddaja — 21.05 Sence izginjajo opoidne — 22.25 Dnevnik.
SREDA, tl. t!.: 8.10 šolske oddaje — 16.30 Madžarski dnevnik — 17.25 Vikingi — 17.50 Obzornik — 18.05 Po sledeh napredka — 18.35 Mozaik — 18.40 Mladi za mlade — 17.10 Barvna risanka — 17.20 Cikcak — 17.30 Dnevnik — 20.50 Steklena menažerlja — 21.45 Propagandna oddaja— 21.50 Miniature— 22.10 Dnevnik.
ČETRTEK, t!. t!.: 8 10 šoiske oddaje — 16.30 Madžarski dnevnik — 17.55 Bratovščina sinjega gaieba — 18.00 Obzornik — 18.15 Mozaik — 18 20 Svet v vojni — 17.10 Barvna risanka — 17.20 Cikcak — 17.30 Dnevnik — 20.05 Dimitrije Tucovlč — 21.00 Kam In kako na oddih — 21.10 Monitor: Beograd, mesto na rekah —
21.50	Impulzi — 22.15 Dnevnik.
PETEK, IS. t!.: 8.10 šolske oddaje — 16.30 Madžarski dnevnik — 17.20 Veseli tobogan — 17.50 Obzornik —
18.05	Srečanje oktetov — 18.35 Mozaik — 18.40 Začetki življenja — 18 50 človek In okolje — 17.10 Barvna risanka — 17.20 Cikcak — 17.30 Dnevnik — 17.50 Tedenski notranjepolitični komentar — 17.55 Propagandna reportaža — 20.10 Velika ljubezen — 21.35 Prc^ra-gandna oddaja — 21.40 Harlem — i). del barvne oddaje — 22.10 Kažipot — 22.30 Dnevnik.
Pravočasno mislite
na voščiia, ki jih boste za božične in novoietne praznike posiaii svojim sorodnikom, prijateijem in znancem. Bogato izbiro vošči! s siovenskim be-sedi!om, pa tudi v obeh jezikih, dobite po ugodnih cenah v knjigarni
NAŠA K N J ! G A Ceiovec, Wuifengasse


OBVESTiLO
Naprošeni smo bili, da objavimo naslednje obvestilo.
V kratkem bo izšlo MLADJE 16/74. V reviji sodelujejo z aktualnimi prispevki Florijan Lipuš (proza) Anza Pip (proza), Horst Ogris (igra), Gustav Januš (poezija), Valentin Polanšek (poezija), Lev Detela (predstavitev nemškega avtorja), Christian Wallner (poezija), Pavel Zdovc (ocena), Janko Messner (ocena), Fadel Muila Kbalil (razprava), Valentin Oman (slike).
Cena ene številke je 40 šil., za dijake in študente 25 šil. Če še niste naročnik in to želite postati, nam pošljite spodnjo naročilnico na naslov: Uredništvo in uprava MLADJA, A-9010 Celovec/Kla-genfurt, poštni predal/Postfach 307.
NAROČ!LN!CA
Naročam se na revijo MLADJE, literatura in kritika, ki izhaja dvakrat letno, in prosim, da mi jo redno pošiljate na naslov:
ime
naslov
, dne
podpis
Kafo!!ška prosveta !n zbor Ga!!us vabita na
Koncert adventnih in božičnih pesmi
„PR!D! O MODROST VSEVEČNA"
Bistrica na Ziiji: v nedeijo, 15. decembra ob 14.30 uri v občinski dvoran!
Št. Peter pri Št. Jakobu v R.: v nedeijo, 15. decembra ob 19.30 ur! v kape!) šo!skih sester
Že!ezna Kap!a: v nedeijo, M. decembra ob It.00 uri v torni cerkvi
Dobrta vas: v nedeijo, M. decembra 1974 ob 15.00 uri v farni cerkvi
Nastopajo: Pevski zbor „Jakob Pete-iin-Goiius"; Janez Kampuš — bariton; Jože Ropitz — orgie; Cirii Demšar— povezava; dirigent: Jožko Kovačič.
PrArčno u%M)e7M7
Krščanska kuiturna zveza in kafoiiška prosveta vabita na
PREDAVANJE !N D!SKUS!JO JZOBRAŽEVANJE ODRASUH" Referent: v!š. svet. dr. Pavie Apovnik Kraj: Dom prosvete v Tinjah Čas: sobota, 6. december 1974 ob 19.00 uri
PrArčno
Dom v Tinjah vabi na
SREČANJE ŽELEZN!ČARJEV v četrtek, 11. dec. 1974 ob 17.00 uri. Spored: Strokovna fiima Meditacija: g. Cirii Demšar Strokovno predavanje: g. dr. Pave!
Apovnik
Razgovor
Siovnostna tinjska večerja Vabijene so tudi žene žeiezničarjev!