Šte¥. 38 Cena 15 din PTUJ, 23. septembra 1960 Letnik Xfll Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja Izdaja »Ptujski tednik«, zavod s samostojnim finansiranjem. Direktor Ivan Kranjčič Odgovorni urednik: Anton Bauman. Uredništo in uprava: Ptuj, Lackova 8 Telefon 156. čekovni račun pn Komunalni banki Maribcr podružnici Ptuj, štev. 604-708-3-206 Rokopisov ne vračamo Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Celotna naročnina za tuzemstvo 750 din. za inozemstvo 1250 din- PREDSEONIK TITO V OZN E»redBednik TITO s sekretarjem Leo Matesom po prihodu v New York New York, 22. sepi. (Tanjug). Predsednik repu- blike Josip Broz Tito je prebil včerajšnje dopoldne v rezidenci na Peti aveniji, kjer je pripravljal do- končno besedilo svojega govora za današnjo generalno razpravo v skupščini Združenih narodov. Po uradnem seznamu generalnega tajništva OZN bo predsednik Tito govoril takoj za predsednikom ZDA Eisenhower- jem. Za govor jugoslovanskega predsednika je že sedaj veliko zanimanje med delegacijami na letošnjem za- sedanju kot tudi med novinarji, ki so prišli letos v Ne-^ York v rekordnem številu. Predsednik Tito se bo danes popoldne sestal s predsednikom ZDA Ei.senhowerjem. Sestanek bo v newyorškem hotelu »VValldorf Astoria«. Včeraj je v jugoslovan- ski rezidenci na Peti aveniji spre- jel predsednik Tito pomočnika ameriškega državnega tajnika Foya Kohlerja, ki mu je uradno prenesel pozdrave in dobrodošli- co predsednika Eisenhovverja, ob- enem pa mu je izrazil željo, da bi potekal njegov obisk v ZDA v najlepšem redu. Kasneje je Foy Kohler obiskal tudi državnega taj- nika za zunanje zadeve Kočo Po- poviča. Uspešen začetek odkupa pšenice Letos se je odkup pšenice začel mnogo hitreje in uspešneje razvi- jati, kakor se je razvijal lani v tem obdobju. To je treba pripisati tudi temu, da je zdaj velik pride- lek pšenice pri nas že nekaj red- nega, česar se dobro zavedajo tu- di tisti pridelovalci, kj bi morda žito še nekaj časa zadrževali, dokler bi se ne pokazalo, kaj bo mogoče pričakovati od prihodnje setve in seveda od žetve. Sedaj ugodno vpliva na odkup zlasti to. da imamo že več silosov in da ni- so več takšne težave s sušenjem žita, kakršne so bile lani zaradi deževnega leta. Vsekakor pa je na odkup ugodno vplivala tudi nova sprostitev žitne trgovine. I Jugoslovanska pšenica v tujini Nedavno je vse naše časopisje pisalo, da Jugoslavija letos izvaža prvič po osvoboditvi večje koli- čine pšenice. Medtem, ko je še pred leti morala uvažati pšenico za kruh, jo zdaj izvaža. Nekaj pšenice smo izvozili že lani v so- sedni vzhodni deželi, namreč se- mensko pšenico rodovitnih sort, ki so se pri nas dobro obnesle. Po prvih poročilih smo izvozili v Avstrijo, Zahodno Nemčijo, Švico, Anglijo, Izrael in na Nizo- zemsko 140.000 ton pšenice rodo- vitnih sort. Hkrati pa je bilo na- povedano, da bomo poslali še na Madžarsko 20.000 ton pšenice. Povprečni letošnji hektarski pri- delek rodovitnih sort pšenice v vsej državi je bil letos malo manj- ši kakor lani. Znašal je 31,2 stota, medtem ko je bilo lansko pov- prečje 37,5 stota. Kako zelo je napredovalo pridelovanje pšenice pri nas v nekaj letih, vidimo naj- bolje iz tega, da je povojni po- vprečn; hektarski pridelek vseh XLsis>iQii...________ BOJ ?ROT\ TUBERKULOZI Na »lašecn področju imaimo še vedno mno.70 primerov tuberku- loze :n vsako leto odkrivamo še nove primere. Zdravstveno prosvetljcvanjo la- hko mnogo pomaga k omejitvi širje.Tja tubcirkuloze, zato vabimo vse prebivalstvo k predavanju, fznajo Ptujčani čimveč le- pot naše zemlje. Pred leti izdani Vodič po Ptu- ju, sedaj v prodajo izročen Al- bum, založba razglednic, vzdrže- vanje informacijske pisarne, pro- daja spominčkov, razni izleti k Plitvičkim jezerom in v kraje po Sloveniji itd. so praktični dokazi društvene dejavnosti. Pri repu- bliški in okrajni Turistični zvezi jo društvo dobro zapisano glede na stalno zavzetost za najaktu- alnejše probleme v svojem me- .stu in v občini, ki vplivajo na turizem. Najglavnejša skrb je se- daj zgraditev hotela. Zanj jo bila 8. septembra t. I. pri Svetu za urbanizem, stanovanjsko izgrad- njo in komunalne zadeve Izvrš- nega sveta LRS predrevizija glav- nega projekta. Po izjavi tov. Ma- tajca iz Ljubljane na občnem zboru ima graditev tega hotela v Ptuju prednost pred ostalimi podobnimi gradnjami v Sloveniji. Kot je poudaril predsednik tov. Maučec, si bo društvo tudi v bo- doče prizadevalo storiti čimveč za turistično vzgojo prebivalstva z raznimi predavanji in turističnimi filmi. Na zboru je društvo spre- jelo še pobudo tov. Zakrajška, naj bi tudi Ptuj po zgledu Slo- venjega Gradca priredil turistično razstavo. §e več vpUva na mla- dino in odrasle bo gotovo v ko- rist nadaljnjega razvoja turizma v ptujski občini. V bodoče bo društvo delalo v nakazanih dveh smereh. iX)leg te- ga pa si bo prizadevalo pridobiti med svoje članstvo več mlajših občanov in juridičnih članov. Naj ne bo Ptujčana. ki mu ne bi bilo vse na tem, da bi postal Etuj privlačna turistična točka. Izdalo bo še več albumov, prospektov m podobnega ter navezalo še več stikov s turističnimi uradi in agencijami, kar bo gotovo vpli- valo na še večje število obiskov Ptuja, kot jih je bilo doslej za- beleženih. V novoizvoljeni upravni in nad- zorni odbor so bili izvoljeni čla- ni, ki zagotavljajo Ptuju tudi v bodoče mnogo uspehov in nove pobudo za povečano aktivnost ter razširitev njegovih vrst. V. J. SkSep sindikalne podruž- nice opekarne Žabiek- Janežovci, naj služi za zgled Sindikalna podružnica Opvekar- ne Žabjek-Janežovci. ki se je v letošnjem letu uvrstila med naj- boljše in naja'ktivnejše sindikalne podružnice v ptujski občini, je na svoji polletni konferenci razprav- ljala tudi o pripravljenosti svo- jih članov pri prostovoljnih de- lovnih akcijah, ko se bo pričelo z gradnjo delavskega doma v Ptu- ju. Članstvo je na svoji polletni koi.ferenci soglasno sprejelo sklep, da bo s prostovoljnim de- lom izdelalo 30.000 kasov opeke za Delavski dom Ptuj, kar pred- stavlja izredno pripravljenost in zavest članov sindikata sindikalne podružnice Opekarne Žabjek-Ja- nežovci. Ta sklep je doslej v zvezi s prostovoljnimi delovnimi akcijami pri gradnji Delavskega doma Ptuj eden izmed najpomembnejših, kar so jih že prejele sindikalne p>o- družnice ter naj služi kot svetel zgled vsem sindik^dnim podruž- nicam v ptujski občini. Prepričani smo. da bodo zgledu .'jindikalBe podružnice Opekarne 2abjek-.Tanežovci sledile tudi vse ostale sindikalne podružnice, kar bo močno jamstvo za čim prejš- njo zgraditev delavskega doma v Ptuju, ki je delavskemu razredu ptujske občine nujno potreben. Nujno pa je izvršit: čimprej vse potrebne priprave, da se z grad- njo č'mprej začne. OBČINSKI SINDIKALNI SVET _______£JiiiA^____________ Pionirske šolske zadruge-šola novih zadružnih kadrov v lanskem novembru je bil ustanovljen pri občinskem od- boru .SZDL odbor za ustanav- ljanje pionirskih .šolskih za- drug. Lo-te bi naj delovale v sklopu pionirskih organizacij na šolali in v sodelovanju s KZ na terenu. Takrat si jo nave- deni akcijski odbor postavi! nalopo ustanoviti na obrnočjii j)tuJsko občine 20 pionirskili šolskih zadriifr. .Šolo so razume- lo poziv odbora in kmalu jo delovalo na območju občiru- 26 zadrujr. ustanovljeni pa so bili še posebej štirje biološki krož- ki na onih šolah, kj ni bilo možnosti za ustanovitev zadru- pe. Na poziv Zveznejra odbora za akcijo pionirjev so so vso tukajšnje PšZ in biološki krož- ki vključili v zvezno in repu- bliško tekmovanje in to na področju organizacijske utr- ditve in na področju material- nih uspehov. V vseh PŠZ so bili izvedeni občni zbori in izvolje- ni organi družbenega upravlja- nja (zadružni sveti in upravni odbori) iz vrst članov PŠZ. Le-ti so si takoj postavili svoje pro- izvodne in finančne plane, bile so ustanovljene delovne bri- gade, ki so se z največjo voljo in po napotkih organov družbe- nega upravljanja podale na delo. Kmetijske zadruge, ki so nudile PŠZ vso strokovno po- moč, so pri utrjevanju le-teh odigralo zelo važno vlogo. Da- nes že žanjejo posamezne PŠZ lepo uspehe. Proizvodni in fi- nančni plani so bili v vseh PŠZ znatno preseženi, pionirji sami povsem samostojno, z največjo natančnostjo in čutom odgo- vornosti vodijo svoje zadruge, ki so postale v pravem pomenu besede šole novega, bodočega zadružnega kadra na naših va- seh, kateremu bo privzgojen čut kolektivne odgovornosti 'la- pram družbi in ki bo brez oma- hovanja in obotavljanja ntidil svojo nesebično pomoč pri pre- ureditvi naže vasi. B. F. Začelo se je XV. zasedanje Ge- nerajne skupščine. Ce bi biJo sa- mo zaradi jubilejiike števi.lke, za- sedanje brzda ne bi bilo ta'ko p>o- membno. ker pa so prišli tokrat v New York številni šefi držav in predsedniki vlad, da b: zastavili vse svoje sile za ohranitev miru in za rešitev številnih mednarod- nih problemov, je postalo tokrat- no srečanje v palači OZN eno najpomembne.iših. Našo delegacijo vodi na zase- danju predsednik Tito. Že ob pri- hodu je povedal, da je prišel za to, da b. utrdil s svojo prisot- nostjo tn s svojim prizadevanjem svetovni mir. Predsednikova pri- sotnost je še tembolj pomembna, ker je cb dogodkih v zvezi s pro- padlo pariško konferenco izjavil, da bi morali preko Združenah na- rodov doseči sodelovanje v svetu in preko tega svetovnega združe- nja bi se moral: dogovoriti za številna nerešena vprašanja. Se- daj ima Jugoslavija s svojim predsednikom možnost, da na go- vorniškem cdru Mruženih naro- dov pove vsem 97 člancm OZN, da je le mir<:y]jubna pclitika in po- ?iti'ka aktivnega sožitja ja^mstvo, da bo svet ostal miren in da ne bo prišlo do razplamtevanja blo- kovskih strasti z orožjem. Predsedmk Tito bo govoril v generalni debati in lahko smo prepričani, da bo s svojimi stali- šči ponovno povedal, da je razpi- hovanje hladne vojne nevarna igra, ki lahko vel.ja milijone živ- ljenj. Potegovali se bo za razoro- žitev in za pomoč neraizvitim de- želam. Sporazum Lumumba-Kasavubu I>ogodki v Kongu še vedno ni- so pojasnjeni, čeprav je Lumum- ba na tisikovni konferenci postre- gel zbranim časnikarjem z origi- nalnimi dokumenti, iz katerih je razvidno da sta dosegla s pred- sednikom države Kasavubujem sporazum in da sta se ipcmirila. V eni izmed desetih točk poudar- jajo v skupni deklaraciji, da bo Kongo sprejemal tujo pomoč le preko OZN, ne pa neposredno. S tem je Lumumba zopet dokazal, da je za nevtrailno politiko in da so vsi očitki o stikih s Sovjetsko zvezo v resnici propagandna ak- cija zahodnih sil, da bi odvmiia množice od svojega voditelja in da bi v ostalem svetu prikazali Lumum^bo kot sovjetskega pla- čanca. Ne smemo pozabiti, da so afri- ški narodi za socializem, ker so v prejšnjem neusmiljenem kotenia- lističnem sistemu dobro spoznali vse slatbe strani kapitailizma. Ljud- je, ki so pod kapitalizmcm tr- peli, so ga zascvražiit, dobro pa vedo, da sovjetslkega socializma ne morejo sprejeti kot takega, ker nimajo skorajda nobenega proletariata, ker so dežele brez industrije in ker so številna ple- mena še vedno v pra.s.kupnosti. Če se Afričani odjločajo za so- cializem, pomeni, da so za skup- no javno lastnino in za takšno de- litev dohodkov, da bi koristili vse- mu naro>du, ne pa peščici zkori- ščevalcev. To so socialistični ele- menti, ki se kažejo najprej v dr- žavnem kapitalizmu in v prvih oblikah načrtnega goesfKidarstva. Izredno zasedanje Generalne skupšane Le pičlih dvajset ur pred za- četkom rednega zasedanja Gene- ralne skupščine so v New Yorku zaključili Izredno sejo, na katera so sprejeli resolucijo 17 azijsko- afrišklh dežel o Kongu. V osnovi poudarjajo v resolucija, da je mi- sija OZN oipravilai svojo vlogo in da naj kongoška vlada še v bo- doče sprejema pomoč le preko OZN. Med drugim so priporočilii, naj b. ustanovili sklad za pomoč Kongu iz prostovoljnih prispev- kov. Niti z besedo niso omenili Lumumbove vlade m sedaj je vprašanje, kdo naj bi izvajal po- oblastila OZN — Ileo, Mobutua aii Lumumba. ki je za to najibolj poklican. O Kongu bedo morda še razpravljali, ko bodo govorili o nerazvitih deželah in o odpravi kolonializma. SLIKARSKA RAZSTAVA freln mloclih Preteklo nedeljo so v Ptuju od- prli slikarsko razstavo treh mla- dih nadobudnih slikarjev. Anžel in Remec sta Ptujčana, Hočevar pa Trboveljčan. Podrobnejšo oceno razstavlje- nih del naj napiše strokovnjak. Pripominjam le, da je napravila razstava na ljudi, ki so prišli k otvoritvi, prijeten vtis. Zlasti so lepi Anželovi gvaši in linorezi (oglejte si »Muzikante«!) in Rem- čevi makedonski motivi, Hočevar pa nam je pokazal nekaj posre- čenih portretov. Ob otvoritvi je tov. Šepec do- bro povedal, da Picasso ni imtet- rak zaradi abstraktne umetnosti, bil je umetnik, še preden je ta postala modema. Tudi pri naših treh mladih je nekaj abstrakcije, vendar ne po vsej sili in za vsa- ko ceno. Ob koncu je tov. Šepec želel mladim razstavljavcem, naj ustvarjajo za ljudstvo, ker le ta- ko bodo uspeli, in jim želel pri študiju na slikarski akademiji in pri vsem bodočem delu mnogo uspehov. Razstava je odprta od 18. do 28. septembra od 9. do 12. in od 14. do 16. ure v muzejskih raz- stavnih prostorih na Muzejskem trgu 1. Obiščite jo! V. K. 107,9 stota pšenice :ia hektar Zveza kmetijskih in gozdarskih zbornic FLRJ je zbrala podatke iz vse države o letošnjih hektarskih pridelkih pšenice. Ugotovila je, da je letos doseglo največji hektarski pridelek ribiško gospodarstvo »Po- moravlje« v Jovcu. To posestvo se namreč ukvarja predvsem z reč- nim ribištvom. Ima pa tudi precej kmetijske zemlje. Zato se je ude- ležilo tekmovanja za največji pri- delek pšenice, ki ga je razpisala Zveza zbornic za kmetijstvo in gozdarstvo FLRJ. Posestvo je pridealc na hektar 107,9 stota pšenice (zrnje je mer- jeno za vlažnost 13 odst.). To je bil letos v tekmovanju največji hektarski pridelek. Pomen tekmo- vanj, ki jih razpisuje Zveza kme- tijskih in gozdarskih zbornic FLRJ, se je pokazal med drugim v tem, da je višek vsako leto večji. Pred- lanskim je bilo zmagovalec v tek- movanju posestvo v Vinkovcih s pridelkom 91.5 stota, lani pa kme- tijska šola v Svilajncu s pridelkom 100.8 stota. Letos je še eno pose- stvo pridelalo nad 100 stotov pše- ox •n!'uBAouj>{sa a JB5>f3q tsu som je posestvo »Plevi je« v Plevi jih; pridelalo je 105 stotov pšenice na hektar. Z dobrim in načrtnim gospo- darstvom se torej nenehno zvišu- je pridelek kmetijskih pridelkov. V bodoče moramo stremeti za tem, da bodo pridelki še višji, kajti na ta način se bo standard našega delovnega človeka še bolj dvignil. Veliki krediti .za setev izredno zasedanje Jugoslovanski kmetijski banki je bilo dodeljenih 7 milijard 500 milijonov dinarjev kot namenski kredit, in sicer za letošnjo jesen- sko setev. Banka bo ta sredstva primerno razdelila na kmetijske organizacije, zadružne hranilnice in posojilnice, ki dajejo posojila za- družnim organizacijam. Kmetijska posestva in zadružne organizacije bodo lahko uporabile posojila za nakup gnojil, semena in drugih potrebščin za jesensko setev. To je zelo pomemben ukrep, ta- ko da se bodo posestva in zadru- ge založile zlasti z gnojili, ki jih je dovolj, v trgovini z njimi pa je bil doslej zastoj. stran 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. 23. SEPTEMBRA 1960 Oličinslia imohii i miinilBili aiirMlčiiili okrepili Občinski ljudski odbor Ptuj je na seji občin- y^ skega zbora in na seji zbora proizvajalcev sprejel dva važna sklepa, ki naj pripomoreiaj k čim boljšim in večjim pridelkom pšenice krme. To so odloki o minimalnih agrotehnič- nih menh za pridelovanje pšenice in o agro; tehničnih ukrepih za pridelovanje krme. Ti od- loki o najpotrebnejši agrotehniki noj zagotovijo našim ljudem v naslednjih letih večje in kva- litetnejše pridelke pšenice, povečajo pa naj tudi pridelke krme. Odlok o agrotehničnih ukrepih za pridelovanje pšenice Na območju ptujske občine mo- rajo vsi obdelovalci kmetijskih zemljišč, ki pridelujejo pšenico, v roku 3 let gojiti naslednje, ali od njih boljše sorte, ki jih na osnovi sortnega izbora določi Svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri Ob- činskem ljudskem odboru: San pa- store, Helkorn, Leonardo, U, in Bavarska kraljica. Ta odlok za pridelovanje pšeni- ce velja za vso območje splošnega družbenega sektorja ObLO-Ptuj in na območjih naslednjih katastr- skih občin: Spuhlja, Budina, Brst- je, Rogoznica, Podvinci, Pacinje, Hajdina, Zg. Breg, Sp. Breg, Skor- ba, Hajdoše, Gorecja vas, Slovenja vas, Pleterje, Župečja vas, Lo- vrenc, Apače, Zg. Pristava, Boleč- ka vas, Sela, Barislavci, Trnovci, Mihovce, Dragonja vas, Cirkovce, Starošince, Zg. Jablane, Sp. Jabla- ne, Pongrece, Šikole, Strazgonjca, Videm, Pobrežje, Lancova vas. Tr- žeč, Jurovci, Markovci, Zabovci, Borovci, Mezgovci, Dornava, Mu- retinci, Stojnci, Mala vas, Gorišni- ca, Zamušani, Gajevci m Formin. Na vseh teh področjih morajo vsi pridelovalci uporabljati prj vi- soko intenzivnih sortah pšenice 250 kg fosfornih, 150 kg kalijevih in 200 kg dušičnih umetnih gno- jil na 1 hektar v obliki ločenih ali mešanih gnojil. Pri manj intenzivnih in domačih sortah pa se mora uporabiti naj- manj 200 kg fosfatnih, 100 kg ka- lijevih in 100 kg dušičnih umetnih gnojil na 1 hektar. Uporabljajo se lahko v obliki ločenih ali mešanih gnojil. Osnovno gnojenje in dognojeva- nje se mora opraviti v času, ki ga določi kmetijska strokovna služ- ba. Sejati se mora očiščeno in raz- kuženo seme prej navedenih sort, setev pa mora biti izvršena stroj- no, in sicer v naslednjem času: italijanske sorte od 1. do najkas- neje 20. oktobra, ostale sorte pa od 25. septembra do najkasneje najdalje pet let. Pridelovalec mora uporabljati samo priznano seme, ki ga lahko zadržj za nadaljnja razmnoževanja nadaljnjih pet let. Pridelovalci morajo zatirati ple- vel s herbicidi po navodilih kme- tijske strokovne službe. Zoper kršilce predpisov tega od- loka lahko izreče pristojni organ Vrsto ukrepov. Najprej bo prišla v poštev prisilna izvršitev posa- meznih ukrepov na stroške pride- lovalca. Pri hujših prestopkih pa bo prišlo zemiljišče, k, ni obdelano po predpisih tega odloka, v pri- silno upravo odgovornih organov za dobo enega do petih let. Ta odlok bo pričel veljati od dneva objave v Uradnem vestni- ku okraja Maribor. Odlok o agrotehničnih ukrepih za pridelovanje krme na travnikih Na celotnem območju ObLO Ptuj, razen v poplavnih področjih, se morajo vsi pridelovalci krme na travnikih ravnati po določilih na- slednjega odloka. Prav tako se mo- rajo vsi predelovalci krme po sa- dovnjakih ravnatj po naslednjih predpisih. Za travnik šteje zemljišče, kjer je dvakratna košnja pridelka. Po- plavna jDodročja določajo zadruž- ni in delavski sveti kmetijskih gospodarskih organizacij. Sklepe zadružnih in delavskih svetov po- trdj Svet za kmetijstvo in gozdar- stvo pri ObLO Ptuj. Pridelovalci krme morajo upo- rabljati naslednje najmanjše ko- ličine umetnih gnojil: na boljših zemljiščih 600 kg umetnih gnojil na 1 hektar, na slabših zemljiščih 400 kg umetnih gnojil in na trav- nikih pod sadovnjaki 500 kg umet- nih gnojil na hektar. Na boljših in slabših zemljiščih določajo kako- vostna zemljišča zadružnj in de- lavski sveti kmetijskih gospodar- skih organizacij, njihove sklepe pa potrdi Svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri ObLO Ptuj. Osnov- no gnojenje travnikov se mora iz- vršiti v času od začetka oktobra do konca marca. Prvo dopolnilno gnojenje z dušičnimi gnojili mo- ra biti izvršeno ob začetku vege- tacije (marec, april) in drugo po prvi košnji. Travniki in dovodno-odvodni jarki ter potoki morajo biti vsako leto očiščen, do 1. aprila. • Travniki morajo biti pokoše- ni najkasneje, ko je največ tri- četrtine trav v cvetju. Zoper kršilce predpisov tega od- loka izreče lahko pristojnj organ, zlasti izvršitelj posameznega ukrepa, različne kazni na stroške pridelovalca samega. Lahko pa iz- roči zemljišča, ki niso oskrbljena v skladu s temi predpisi, v prisil- no upravo za dobo od enega do petih let. Ta odlok začne veljati od dneva objave v Uradnem vestniku mari- borskega okraja. Po sprejetju odloka o agrotehničnih minimumih bo čisti dohodek pri pri- delku pšenice znatno višji v letošnjem letu je bilo s pše- nico posejanih 3641 hektarjev, od tega pa je odpadlo 1008 hektar- jev na visokorodne italijanske sor- te. Pri vsej pšenici je bilo doslej porabljeno letno povprečno 65 do 72 tisoč' kg umetnih gnojil. Ker je bila do sedaj zamenjana le de- setina semen, bo nujno potrebno uvesti obvezno zamenjavo določe- ne količine semen zaradi požlaht- njevanja in osvežitve semen, ka- kor tudi zaradi uvajanja novih sort visokorodne pesnice. Dosedanje sorte so v pretežni meri stare, že dolga leta vpeljane sorte kot razne kadolce, resnice, u', Bavarska kraljica itd. Najno- vejše sorte se uvajajo v nsšem kmetijstvu šele v zadnjih nekaj letih, to so razne visokoproduk- tivne sorte italijanske pšenice, kot so: San pastore, San marino, Pro- dutore ter avstrijska sorta pšeni- ce Helkorn. Vse druge pšenice so zasejane na manjših površinah. Značilnost v proizvodnj,- žitaric, predvsem pri pšenici, je vsakolet- ni porast hektarskih pridelkov, na icar vplivajo vedno boljši agroteh- nični ukrepi, kot so zamenjava domačih sort za visokorodne .sor- te, večja uporaba umetnih gnojil in predvsem škropljenje s herbi- cidi proti plevelom. Hektarski pridelki pšenice so bi- li v preteklih letih naslednji. Le- ta 1956 je bil hektarski donos 14,2 q. 1957 — 17,5 q, 1958 — 18 q, 1959 — 20 q in leta 1960 — 23 q. Našteti hektarski pridelki so vzeti iz statističnih podatkov ObLO Ptuj in predstavljajo povprečni hektarski pridelek vseh sektorjev lastništva. Po planu za leto 1961 bi morali doseči povprečni hektarskj'pride- lek pri pšenici 30 q pšenice na hektar, kar pa bo edino mogoče z uvedbo odloka o minimalnih agrotehničnih merah. Omenimo naj še to, da so v letu 1960 do- segla splošna družbena posestva le 30 q pšenice na hektar, medtem ko je bil dasežen povprečni pri- delek pšenice v kcoperaciji s kme- tijskim zadrugami že 31 q na ha. Pridelki bi bili še večji, če bi se izvajaia 100-odsitotna strojna se- tev lin zatiranje plevelov, pred- vsem pa izbira semena ter za- dostno temeljno gnojenje pred- kultun m sami kulturi, kakor tu- di pravočasno dognojevanje z du- šiikovimt gnojiii. V letu 1959 je bi.l najnižji hekt- arski pridelek pšenice 705 kg na hektar na zasebnih sektorjih in najvišji 56 q v kcoperaciji. V letu 1960 pa je bi najnižji hektarski pridelek 800 kg na hektar na za- sebnem sektorju, najvišji pa je bil zaerac:ji in je znašai celo 62 q na hektar. Vrednost s.kuipneQa pridelka pšenice je znašala 204.729.000 di- narjev. Na zrnje odpade 179 nrli- jon-c-v 549 000 dinarjev, na pše- nično slamo pa 25,180.000 dinar- jev. Kakšni so agrotehnični minimumi? Da bi biila produkt vnos t naše pšenice čim večja, je določena z odkkom o agrotehničnih minimu- mih vrsta ukrepov, ki naj dvigne- .jo hektarske dcnose pšenice. Med najvažnejše ukrepe spada- jo: zamenjava semen, globoko predhodno <>i-anje ali pcrahljanje zemlje na težjih zemljah, obvez- na strojna in pravočasna setev, valjanje a\ brananje prsevka po pctrebi n gnojenje z umetnimi grojili. Zraven tega pa jo obvezno zatiranje plevel v s herbicidi, kaj- ti pleve i v veliki meri zavirajo rast in razvoj pšenice. Vsi ti ukrepi se morajo izvaja^ti na naslednjih področjih: vsa pcd- rcčja spkšno družbenega sektor- Pri gnojenju ali dognojevanju se mora držati navodil kmetijske pospeševalne službe. Produktivnost naših trav- nikov je odločno premaj- hna, kar pa se bo po spre- jetju novega odloka te- meljito spremenilo Celotna površina travnikov na območju ObLO Ptuj znaša 11.466 hektarov. Največji strnjeni kom- pleksi travnikov se nahajajo v ni- žinskih predelih, kjer jih pa ogro- žajo, čestokratne poplave razlitih potokov in rek, kot so Pesnica, Polskava, Dravinja itd. na pri- bližni površini 4000 ha. Vsi ostali ščenje odvodnih jarkov pa se mora izvršiti, prvenstveno na močvirna- tih predelih, še pred zimsko se- zono, najkasneje pa do vegetacije. Temlejito gnojenje se mora izvršiti v jeseni, dognojenje pa pred pr- vo košnjo in takoj po naslednjih košnjah. Travnike moramo poko- siti v času, ko je tri četrt trav v cvetju. Zakaj dajejo travniki tako nizke pridelke? Res jc, da imamo še razmeroma velike površine zamočvirjenih trav- nikov, toda (G bo treba meliorizi- rati, za kar so na razpolago po- trebna družbena sredstva. Nespor- no pa je, da je glavni vzrok niz- kim in kakovostno slabim pridel- Kakšne koristi bomo imeli od odlokov o mini- malnih agrotehničnih merah? Po statističnih podatkih smo pridelali v 1. 1960 povprečno 23 q pšenice in 25 q slame na hektar, kar da na tej površini povprečno 30.686 dinarjev čistega dohodka. Po sprejetju odloka predvideva- mo, da bomo dobili na hektar 30 q pšenice in 35 q slame, kar bi dalo 49.178 dinarjev čistega dobičHa na hektar ali na skupnj površini 1648 ha 81,045.344 dinarjev čistega do- hodka. Pri travništvu bi se čista izgu- ba spremenila v čisti dobiček. Po starem je na hektar 37 q pridel- ka in v primerjavi s proizvodnimi stroški 71 dinarjev čiste izgube, kar znaša pri 7000 ha 49.700 di- narjev. Po sprejetju odloka bo na 1 ha zrastlo predvidoma 45 q sena, kar znese za hektar 31.500 dinarjev bruto dohodka in 5529 dinarjev čistega dohodka, kar pa znaša na vseh 7000 ha 38,703.000 dinarjev. Pozitivna razlika, ki so jo po- kazali predračuni naših kmetijskih strokovnjakov, so vodilo k izpol- njevanju teh zamisli, ki naj dvig- nejo našo kmetijsko proizvodnjo in s tem življenjski standard na- šega ljudstva. -tf ja, KZ »Jože Lack:« E*tuj na pod- ročju Spuhlje, Budina, Brstja, Rogcmice, Pcdvinc tn Pacinja, na celotnem pcdrcčju KZ Hajdma, na pcidročju KZ Lovrenc, na celot- nem pcdrcčju KZ Videm s pre- deli Videm, Pcbrežje, Lsnccva vas, Tržeč in Jurovci, na področju KZ Markcvci, na celotnem pcdrcčju KZ Moškajnci in na celotnem področju KZ Gcrišn ca razen Ti- bocev. Zamenjava semen pride v po- štev na celctnem območju ObčLO Ptuj. Kaj vse je potrebno za izvrševanje teh odlokov? Da bo odlok o agrominimumih prišel do popolne veljave, je po- trebno dosledno izpolnjevati vsa navodila. Kmetijske gospodarske organi- zacije morajo pravočasno naročiti potrebno količino semen prizna- nih visokorodnih sort. Prav tako je tudi zasebni proizvajalec dol- žan naročiti priznano semensko pšenico pri svoji kmetijski zadru- gi. Omenjene kmetijske organiza- cije morajo voditi po prej nareje- nem načrtu točen seznam povr- šin, ki so zasejane s pšenico, dalje morajo organizacijsko in strokov- no pravilno voditi zamenjavo do- mačih sort s sortami priznane semenske pesnice tako, da je v petletnem obdobju zamenjano vse seme. Kmetijska gospodarstva in in- dividualni kmetijski proizvajalci ter ostali pridelovalci pšenice ne smejo prodajati (niti zamenjava- ti) svoje merkantilne pšenice za setev ostalim gospodarskim orga- nizacijam ter drugim prideloval- cem pšenice. Za razmnoževanje lahko upo- rabljamo samo tiste sorte, ki jih dovoljuje odlok o agrominimumih pri pšenici. Kmetijske zadruge morajo tudi voditi imenskj in površinski se- znam globokega oranja ali pa podrahlanja na težjih zemljah, ka- tero pride v poštev vsako 5 leto. Kmetijske zadruge morajo indi- vidualnim kmetijskim proizvajal- cem nuditi tozadevno mehaniza- cijo. Kmetijske zadruge morajo tudi poskrbeti, da bo pravočasno pri- pravljena mehanizacija za strojno setev za vse kmetijske proizva- jalce. Individualnim kmetijskim proizvajalcem morajo nuditi vso organizacijsko in materialno po- moč. To pa ne velja samo za stroj- no setev, temveč tudi za valjanje, brananje in trošenje umetnih gno- jil. Pri gnojenju se je treba ob- vezno ravnati po navodilih stro- kovnjakov. Roki, v katerih je treba izvesti ukrepe Zamenjava pšenice s priznanim semenskim blagom mora biti iz-'r- šena v celoti v obdobju petih let. Na določeni površini se lahko za- menja seme v enem letu v celoti, ali pa vsako leto po eno petino. Globoko oranje ali podrahljanje se mora izvršiti enkrat v petlet- nem obdobju, in sicer pri pred- kulturi na težjih zemljiščih. Setev se mora izvršiti pri do- mačih sortah že v času od 25. septembra do 15. oktobra, pri vi- sokoproduktivnih italijanskih sor- tah pa v času od 5. do 20. oktobra, nikakor pa ne po 1. novembru. Valjanje ali brananje posevka se mora vršiti preko zime ali po- mladi in sicer po potrebi. travniki, ki obsegajo približno 7000 ha, od katerih ima naše kme- tijstvo največ koristi, pa so po navadi preslabo oskrbovani, neza- dostno gnojeni in prepozno poko- šeni. Mnogo boljše stanje je s travniki na splošno družbenem sektorju. Travniki na Dravskem n Ptuj- skem polju, kjer je lažja, pred- vsem gramozna zemlja, trpijo na pomanjkanju vlage. Površina teh travnikov je sicer velika, vendar so razdrobljene na številne parce- le med njivami. Leta 1959 je bilo zabeleženo na vseh sektorjih lastništva 37 q sena na hektar, medtem ko je bilo na splošno družbenem sektorju 43 q sena na hektar. Na travnikih pod sadovnjaki je zabeležila satistika v letu 1959 samo 22 q sena na ha. Omenjenih travnikov je po stati- stičnih podatkih iz leta 1959 1779 ha, na katerih pa je zrastlo skupaj 39.138 q sena v skupni vrednosti 27,396.000 dinarjev. Na travnikih, ki se vodijo v evi- denci kot samostojni travniki (11.466 ha), je bil zabeležen v le- tu 1959 skupni pridelek 424.242 q in sicer v skupni vrednosti 296,969.000 dinarjev. Travniška proizvodnja prehra- njuje danes približno 32.373 glav goveje živine in 2787 konj. Ta ži- vina pa je delno podhranjena za- radi premajhne količine sena. Ukrepi, ki naj izboljšajo stanje našega travništva Med najvažnejše ukrepe, ki bo- do popravili stanje našega travni- štva sodi v prvi vrsti: čiščenje travnikov, čiščenje odvodnih jar- kov, odstranjevanje grmovja, gno- jenje travnikov na boljših zemlji- ščih s 600 kg umetnih gnojil (300 kilogramov fosfornih, 200 kg kali- jevih in 100 kg dušičnih gnojil), gnojenje travnikov na slabših zemljiščih s 400 kg umetnih gnojil (fosfornih 220 kg, 100 kg kalijevih in 80 kg dušičnih), gnojenje trav- njakov pod sadovnjaki s 500 kg umetnih gnojil in pravočasna koš- nja, oziroma pospravilo pridelkov. Obvezni ukrepi agrominimuma pri travništvu se morajo izvajati na celotnem področju ObLO Ptuj na vseh trvnikih, kjer so najmanj dve košnji, razen na poplavnih področjih. Poplavna področja dolo- čajo kmetijske zadruge. Potrebni ukrepi za izvr- ševanje odlokov o agro- minimumu Kmetijske gospodarske organi- zacije morajo skrbeti za organizi- rano čiščenje travnikov in jarkov za odvodnjavanje in navodnjava- nje. Individualni kmetijski proiz- vajalci morajo izvršitj vse ukrepe v travništvu sami. ali pa s pomoč- jo kmetijske zadruge. Vse kmetij- ske gospodarske organizacijo mo- rajo voditi o predpisanih minimal- nih agrotehničnih merah vso po- trebno evidenco, naročiti morajo umetna gnojila in ostali repro- dukcijskj material. Zraven tega pa določajo, katere površine se šte- jejo za boljša, katere za slabša zemljišča in kateri travniki se šte- jejo za travnike pod sadovnjaki. Vsi navedeni ukrepi se morajo izvršiti pravočasno čiščenje travnikov se mora iz- vršiti do spomladanske vegetacije, vsekakor pa pred gnojenjem. Či- kom na večini naših travnikov skorajda izčrpanost tal. Zato mo- ramo takoj začeti z rednim, vsaj minimalnim gnojenjem. Na ta na- čin se bo začela tuai naravna me- liorizacija, količina in kakovost pridelka pa se bosta hitro izbolj- šali. Z naraščajočim pridelkom se bo povečala tudi količina rastil- skega materiala v tleh in odstotek humusa. Pros!a»a 200-leliiice "EKE BODO OGREVALI Šole v Gorišnici 1760—1960 Nedelja, 25. septembra: ob 9. uri: lalikoutletsko tekmo- vanje pionirjev (Gorišnica, Cir- kiiianc, Markovci) ob 14. liri: gasilski manever (vsa PCD gorišniškoga območja) ob 15. uri: nogometna tekma (Destornik : Gorišnica) ob 20. uri: »Pot do zločina« (M. Kranjec — drama — Gorišnica) Ponedeljek, 26. septembra: ob 18. uri: šahovski brzoturnir (šahisti gorišniškcga območja) Torek, 27. septembra: ob 20. uri: literarno-glnsbeni ve- čer (Aktiv LMS Gorišnica) Sreda, 28. septembra: ob 12. uri: »Zgodba o zdravil- nem kamnu< (Sola Gorišnica) Četrtek, 29. septembra: ob 20. uri: koncert pevskih zbo- rov (Gorišnica) Petek, 50. septembra : ob 17. uri: strelsko tekmova- nje (ZB NOB, PGD, lovci. Par- tizan) Sobota, 1. oktobra: ob 20. uri: slavnostna akade- mija ob 5. uri: Bndnica po vaseh šol- skega okoliša Nedelja, 2. oktobra: ob 8. uri: sprejem gostov ob 9. uri: polaganje venca na grob padlih borcev ob 10. uri: >200 let šole Gorišni- ca« (Pozdravni nagovor, oris zgodovine šole. odkritje plošče, imenovanje šole, kulturni pro- gram) ob 12. uri: otvoritev razstave ob 15. uri: ljudsko rajanje Vse prireditve bodo ob vsa- kem vremenu v Zadružnem ^o- mu. v šoli in na telovadišču v Gorišnici. Iskreno vabi šolski odbor Cepljenje otrok, rojenih leta 1959, proti kozam Opozarjamo vse starše, da je na našem področju obvezno ceplje- nje otrok letnika 1959 proti ko- zam. Na oozivih je cznačen drugi termin deset dni po prvem cep- ljenju. Ob teh urah bo zdravn;k pregledal vse cepljene otroke, do- cepil t ste, ki se jim koze niso prijele, in cepil vse zamudn-ke. Kdor neupravičeno tudi drugič ne bo prinesel otroka na cepišče, ga bo moral nesti na cepljenje v Ptuj. Raizen tega bo tudi kazno- van po sodniku za prekrške. — Cepljenje je strogo obvezno. Starši, pceivamo vas, da pr-hra- nite sebi n nam nepctrebne stro- ške in :7TU'bo časa. Higienska postaja ZD Ptuj V severnih deželah povzroča dolga zima predvsem rečni plovbi mnogo neprilik in tudi škode. Da bi s tem v bodoče izognili, so švedski znanstveniki in tehniki prišli na misel, da bi namesto vzdrževanja dragih ledolomilcev pozimi poskrbeli, da bi reke ne zamrznile. Postopek bo zelo pre- prost. Na rečno dno bodo polo- žili luknjičaste cevi iz umetne snovi. Stisnjen zrak, ki ga bodo črpali v cevi, bo uhajal skozi in ^ zvrtinčil toplo talno vodo na po- vršje, kar bo preprečilo nastanek ledu. SOKOLI NA LETALIŠČU j Na vseh britanskih letališčih, * kjer so reaktivna letala, imajo skupine posebno naučenih sokolov. Te ptice, ki so včasih pomagale vitezom pri lovu na divjačino, da- nes uporabljajo na letališčih za lovljenje vran in drugih ptičev, katere so zelo nevarne, ker lah- ko priletijo v odpritne reaktivnega motorja in povzročijo kvar na mo- torju, zaradi česar letalo lahko strmoglavi. HUMOR Dva psihiatra se pogovarjata: »Tega enostavno ne morem razu- meti, dragi kolega,« reče prvi, »kako zmešano in nedosledno mi- slijo dandanašnji ljudje!« »Hm, mislite? Pa poskusite z menoj,« odgovori drugi. »Vprašajte me kaj!« — »Prav! Torej, dobro pri- sluhnite! Prvo vprašanje: Nosi kratko krilce in ima šobo, ki nudi uživanje. Kaj je to?« — »To je pa res čisto enostaven primer. Škot z dudo!« — »Dobro! Zelo lepo! Dru- go vprašanje: Ležite v postelji in nekaj toplega se vam prijetno pri- vija k telesu?« »Popolnoma jasno, gumijasti termofor!« — »Gromska strela, pravilno! Sedaj pa tretje vprašanje! Pazite: Nena- doma se vam izza hrbta dve roki skleneta okoli vratu. Na kaj boste pomislili prvi hip?« — »Na kaj bom pomislil prvi hip? Samo- umevno, da bom pomislil na po- klicnega rokoborca!« — »Odlično! Čestitam, kolega! Vaši odgovori so bili jasni, logični in dosledni. Toda niti sanja se vam ne, kakšne ne- umne odgovore sem dobil na ta vprašanja od pacientov!« NA SODIŠČU Sodnrk priči: »Gospa, najprej povejte koliko ste stari, šele pK>- tem va.s bom zaprisegel.« ŠE ENA IZ PRVEGA RAZREDA »Tovarišica. al: bi molala hoditi v šolo, če se poločim?« Dva oglasa »če ima kdo kake vesti o mv- jem sinu, prosim, naj jih ohrani zase.« »Mlad. zdrav in odločen moski iščem delo za svojega strica, ki me je tudi doslej vzdrževal.«« PTUJ. 23. SEPTEMBRA 1960 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 Oasiica Rakuševaj 23 iet pri delu za zaščito matere in otroka v nedeljo, 25. se^itembra 19«0, bo ^0 let, odkar je Uanica Ka- jiuseva nastopila siuzoo Kot me- dicinska sestia na Kiiniki v beo- grauu in odkar se je posvetila sKrbi za mater in otroka ter pri jjjej vztrajala vse do danes, ko ijna na tem področju mnogo iz- Kusenj, pa tudi mnogo zasiug in uspehov. Ob tem njenem tinem in skromnem službenem in živ- ljenjskem jubileju naj ji posve- timo na tem mestu nekaj vrstic. Damca Kakuseva .le 2o. septem- bra iyo0 na Kliniki v Beogradu začela z delom kot medicinska sestra. Od taki-at dalje ji pote- kajo službena leta na zelo širo- kem, potrpljenja, srčnosti, izku- šenj in vztrajnosti potrebnem de- lovnem področju. Od takrat je spoznala nešteto otrok, njihovih bolezni, težav, socialnih proble- mov, njihovih staršev in svojcev in v vseh primerih je bilo potreb- _ no eno — srce sočloveka, spret- nost, hitro odločanje, ucmkoviLa pomoč in uspehi niso izostajali. Dnevno se je srečavala in' spo- padala z istim sovražnikom — z zdravstveno nerazgledanostjo. za- ostalostjo in nep>oučenostjo yi z njihovimi posledicami, z bolj ali manj bolnimi otroci, z njihovo socialno revščino, iz kaitere si sami niso mogli pomagati. Pred vojno je dobro spoznala socialno in zdravstveno problematiko Beo- grada in Srbije, saj je bilo za njo dnevno v kliniki mnogo živih do- kazov. Po fašističnem zračnem napadu na Beograd 19'41. leta in vsa vojna leta je delila vse gorje z naijmlajštmi v Beogradu. Bilo je težko in Danica je vztrajala. Po koncu vojne je prišla na kliniko v Ljubljani, od tam pa 1947. leta v Ptuj. Prvotno je bila tukaj kot glavna sestra Dečjega doma.. p>o- tem kot referent za zdravstveno varstvo matere in otroka pri okrajnem ljudskem odiboru in od 1957. leta dalje je v Otroškem dispanzerju v Ptuju. Vedno je ob materah in otrocih, ki prihajajo v dispanzer ali pa v otroških po- svetovalnicah na terenu. Vedno je enako prizadevna v besedi in de- janju. Zaslužila si je naziv pio- nir pri ustanavljanju terenskih otroških posvetovalnic kot učin- kovitih zdravstveno preventivnih institucij. Vztrajna je bila pri odpravljanju težav in zaprek, ki so v škodo mater in otrok v vsakdanjem življenju, ob življenj- skir. in zdravstveni zaostalosti. Prav taka je Danica danes. Ne utrudi je dan za dnem razgovar- janje z materami o negi in pre- hrani dojenčkov, o skrbi za nje in tudi za večje otroke. Prizadeva si. da bi vsaki dopovedala, da je zdravstveno prosvetljena m:ati za otroka prava življenjska sreča, saj stori vse, da obvaruje otroka pred boleznijo, da varuje njegov razvoj in naipredek. Rada jim praktično pokaže, kako je potreb- no ravnati z otrokom, kako mu je potrebno pripravljati hrano rtd. Tekom 25 let službe kot medi- cin.ska setra .je Danica na pod- ročju zaščite matere in otroka storila mnogo koristnega. Večina mater rada sprejema njene na- svete in uspehe njenega priza- devanja občuti mlajši rod, ki je deležen vse družbene pozornosti, ki je možna na današnji stopnji maše socialistične graditve v vseh predelih naše občine. Srečna je z njimi ob pogledu na postopne korake k napredku, na poti iz ne- vednosti, nepoučenosti, iz pred- sodkov in težav. Mnoge bj ji ob tem njenem delovnem jubileju rade stisnile roko v /nak globoke hvaležnosti za vsako prijazno be- -sedo, ki }^ padla na plodna tla. Njena bodoča leta službovanja na tem zelo važnem področju naj bodo leta novih uspehov in pri- znani njenemu predanemu delu v dobroti mater in otrok naše .so- cialistične skupnostf. V. J. Vinsko trfiatev na Gomili Turistično društvo »Gomila« bo priredilo na Comili 9. oktobra 1.1. veliko prireditev »Vinsko trga- tev«. Društvo pripravlja ob.širen program, saj /eli zadovoljiti mno- žico obiskovalcev, ki bo prišla na to prireditev. Turistično društvo se pripravlja tudi na snemanje te prireditve na filmski trak in za televizijo. Društvo si obeta, da se bo te prireditve udeležilo veliko število domačih in tujih turistov, J^i si bodo 7 zanimanjem ogle- dali to edinstveno prireditev. ANEKDOTE Dositej Obradovič je šel z vo- diteljem Karadjordjem leta 1810 po beogra.iskih ulicah. Pot je bila zaledenela. pa reče Karadjordje; »Paz; se, starček, da ne padeš!« »Bogme, pazi se ti. da ne pa- ^eš,« odgovori Dositej. »ker če jsz padem, ne bo vedel nihče, če ti padeš, bo vedela vsa Ev- ropa.« V nedelfo fe bil v Ptufu sektorski zbor Zveze slepih Mariborskega oHraja Sektorskega zbora Zveze slepih, ki .je bil v nedeljo, 18. septem- bra v gostišču »Pri pošti«, so .se udeležili sf/coraj vsi slepi iz ptujskega okoliša, sodelovsli pa so tudi predsednik SZDL — Ivan Kra.jnčič, predsednica sveta za socialno skrbstvo mariborskega okraja — Julka Kanclnrjeva, pred.sedinica sveta za socialno skrbstvo ptujske občine — An ica Langusova ter zastopnik or- moške občine. Ob deževnem vremenu, ki je onemogočilo prihod slepim da- nem iz najoddaljenejših krajev ptujske občine, se je zbralo pre- težno število slepih s svojimi spremljevalci v posebni sobi go- stišča »Pri pošti« na sektorski zbor Zveze slepih mariborskega okraja. Prisotni so bili številni funkcionarji, katere so člani pri- srčno pKJzdravili. Sektorski zbori Zveze slepih so vsako tretje leto, na njih pa pre- gleduje.io svoje delo in volijo no- vo vodstvo. Iz delovnega poročila okrajne- ga odbora Zveze slepih je raz- vidno, da je bila v preteklem ob- dobju zabeležena vrsta uspehov. Sklepi zadnje konference so bili skoraj v celoti izpolnjeni. Dejavnost slepih se raz.štrja iz leta v leto. za kar se moramo v pretežni meri zahvaliti naši skup- nosti in pa neuničljivi volji slepih članov, 'ki jih želja po soude.istvo- vanju v življenju in graditvi na- še domovine postavlja povsem enakovredne v vrste ostalih državljanov naše socialistične do- movine. Dejavnost .silepih je zares vse- stranska. Prirejali so akademije, pro.«ilave in druge kulturnopro- svetne prireditve, kjer .}e bilo ve- dno čutiti hvaležnost družbi, ki skrbi za to organizacijo. Iz poro- čila okrajnega odbora je raz- vidno, kako vsestransko je bilo njihovo delo. V Mariboru so si uredili prehodni dom za slepe, postavili .so tehtnico na maribor- skem kolodvoru, v Ptuju pa ima- .io dve čuvajnici koles. Vse to zelo koristi organizaciji slepih. Slepi se z veliko vnemo udej- stvujejo tudi na kultumo-pro- svetnem področju. 72 članov zna citati točkopise. Na posebnih te- čajih se je naučilo šest članov slovenski kratkopiis. V načrtu imajo tečaj za esperanto, tečaj za nemški jezik in tečaj za nem- ški kratkopis. 20 članov ima na- ročen »Moj prijatelj«. Nabavili so SI tudi magnetofon s 50 traki za- bavne glasbe in s 3 traki Ingoli- čevih del. Ustanovili so mešani zbor, nato pa še moški pevski zbor, ki je doživel na raznih aka- demijah v Ljubljani, Mariboru in Ptuju lepe uspehe. Zveza slepih je sodelovala tudi z drugimi dru- štvi m organizacijami. Napisali so nekaj člankov za ča.sopise in po- slali prispevke za radio. OpremiU so si tudi majhen ansambel, za 'katerega so kupili instrumente, s katerimi so se naučili igrati. Ena najvažnejših nalog Zveze slepih ,ie zaposlovanje njenih čla- nov, saj izgubi na ta način slepi državljan manjvredno.stni obču- tek, ker zasluži s svojim delom toliko , da lahko preživlja same- ga sebe. V ptujskem okoli.šu je zaposlenih precej slep h, v bo- doče pa imajo v načrtu priučitev še več slepih članov na nova de- lovna mesta. Zveza slepih se udejstvuje tu- di v socialnem sektorju, saj mora pomagati svojim članom, ki ne- redko ž^ve zapostavljeni in v iz- redno slabih socialnih prilikah. Zbira sredstva, ki jih nato raz- deljuje svojim članom v obliki denarnih ali materialnih pomoči. Na Šolti in Okroglem imajo okre- vališče, kjer je do sedaj okrevalo že mnogo članov. Zelo posrečena oblika dela v tej organizaciji je delovanje skupščinskih delegatov. To .so izvoljeni slepi člani, ki od časa d > ča.sa obiskujejo slepe v ptujski občini, se z njimi razgo- varjajo, svetujejo in pomagajo. Na vsaki konferenci natto poro- čajo o svojem delu v preteklem obdobju, posredujejo svoje vtise in ugotovitve. Tudi na tej kon- ferenci .je bilo tako. Prisotni so bi H zadovoljni z delom skupčin- skih delegatov, kakor tudi z de- lom odbora samega in so jim to dolžnost zaupali še vnaprej. Ptuj- ski skupščinski delegstti so zopet postali Vuk, Belšak, Žižek in Ivan- čič. Konferenco .so pozdravili še predsednik SZDL Ivan Krajnčič, predsednica sveta za socialno skrbstvo mariborskega okraja Julka Kanclerjeva, predsednica sveta za socialno skrbstvo ptujske občine Anica Langusova in za- stopnik ormoške občine. Vsi so poudarili pomembnost te organi- zacije in veliko skrb naše države za Zvezo sletDih. V bodočem delu so jim zaželeli nove uspehe in obljubil«, da bodo poskrbeli za to, da bodo naše družbene organiza- ci.je nudile še vnaprej Zvezi sle- pih vs'0 podporo. Za zaključek tega zbora je sle- dilo kosilo za vse člane in njihove spremljevailce, ki so bili z uspeš- nim delom organizacije zelo za- dovoljni, -tf SINDIK A TI Sindikalni koledar Sindikalna podružnica Obrtnih delavnic »Dravmja«, Lovrenc na Dr. polju, je svojo polletno kon- ferenco izvršila 12. sept. 1960. Konference se je udeležil član Občinskega sindikalnega sveta Fran jo Zmavc. ★ Sindikalna p>odružnica Tovarne avtoopreme, Ptuj. je 13. sept.1960 izvršila svojo polletno konferen- co, ki .sta se je udeležila pod- predsednik Okrajnega .sindikalne- ga sveta Stjepan Šaubert in pred- sednik Občinskega sindikalnega sveta Jože Šegula. Sindikalna podružnica Splošne bolnišnice Ptuj. je 14. sept. 1960 imela polletno konferenco, ki se je je udeležil član Republi-škega sveta ZSJ in predsedstva Občin- skega sindikalnega sveta Jože Križančič. ★ Sindikalna podružnica »Remont«, Ptuj, je imela svojo polletno kon- ferenco 15. sept. 1960 in se je iste udeležil član Občinskega sin- dikalnega sveta Danilo Masten. Sindikalna podružnica Gozdnega gospodarstva »Dravinja«, Ptuj. je imela svojo polletno konferenco 16. sept. 1960 ter se je iste ude- ležil član predsedstva Občinskega sindikalnega sveta Albin Pišek. ★ Sindikalna podružnica Strojnih delavnic, Ptuj, je izršila svojo polletno konferenco 17. sept. 1960. Konferenci je prisostvoval član Občin.skega sindikalnega sveta Danilo Masten. ★ Sindikalna podružnica Zdrav- stvenega doma Kidričevo, je ime- la svojo konferenco 19. sept 1960, ki se je je udeležil član predsedstva Ohučinskega sindikalnega sveta Viktor Prelog. V ponedeljek, 19. sept. 1960. je bila na Občinskem sindikabiem svetu seja sekretariata Občinske- ga sindikalnega sveta, na kateri je bila glavna razprava o tekočih nalogah sindikalnih orgaruzacij in priprava za s^jo predsedstva. V torek. 20. sept. 1960, je biila V. redna seja predsedstva Občin- skega sindikalnega sveta. Pred- sedstvo je razpravljalo o nalog^ah sindikalnih organizacij, o stah\ih prizadevanjih za izboljšanje zdrav- stvenega stanja delavcev in večjo varnost pri delu ter nalogah za izvedbo tedna varnosti pn delu. ki bo od 16. do 23. oktobra 1960. Predsedstvo je tudi razpravljalo o rezultatih sistema nagrajevanja in nekaterih negativnih pojavih pri razdeljevanju čistega dohodka in skladov podjetja. Predsedstvo je .sprejelo številne zaključke, s katerimi bomo nase bralce sezna- nili v prihodnji .številki. V četrtek. 22. sept. 1960. .je bila polletna konferenca sindikal- ne podružnice Pletame Ptuj, ki se je je udeležil član Občinskega sindikalnega sveta Franjo Žmavc. ★ Danes, 23. sept.. ob 13. uri bo polletna konferenca sindikalne podružnice Tovarne perila »Delta« Ptuj, ki se je bo udeležil član predsedstva Občinskega sindikal- nega sveta Alojz Kirbiš. ★ V soboto, 24. sept. 1960, ob 14. uri bo polletna konferenca .sindi- kalne podružnice »Žaga«, Rogoz- niča. Konference se bo udeležil član Občinskega sindikalnega sve- ta Stanko Žitnik. ★ V soboto, 24. sept. 1960. ob 15. uri bo p>olletna konferenca sin- dikalne podružnice Trgovskega podjetja »Izbira« Ptuj. Konferen- ce se bo udeležila članica Občin- skega sindikalnega sveta Zora Ilo- var. ■A- V soboto, 24. septembra 1960, ob 15. uri bo polletna konferenca sindikalne podružnice Pekame- mlini »Vinko Reš« Ptuj. Konfe- rence se bo udeležil član Občin- skega smdikalnega sveta Danilo Masten. ★ V nedeljo. 25. septembra 1960, ob 8. uri bo polletna konferenca sindikalne podružnice Tovarne gltnice in aluminija »Boris Ki- drič«, Kidričevo. Konference se bo udeležil član Centralnega sve- ta ZSJ in predsednik Občinskega sindikalnega sveta Jože Šegula. ★ V nedeljo. 25. sept. 1960, ob 8. uri bo sindikalna podružnica Tekstilne tovarne in barvarne Ptuj imela svojo polletno konfe- renco, ki se je bo udeležil član predsedstva Občinskega sindikal- neoa .sveta Franc Vučak. ★ V nedeljo. 25. sept. 1960, oh, 3. un bo polletna konferenca sin- dikalne podnižnice Okrajne po- šte Ptuj. Konferenci bo prisostvo- vala članica Občinskega sindikal- nega sveta Milena Kralj. V sredo, 28. sept. 1960, ob 14. uri se bodo sestali na polletno konferenco člani sindikalne po- družnice Mlekarne Ptuj. Konfe- rence se bo udeležil član pred- sedstva Občinskega sindikalnega sveta Jože Skerlovnik. ★ V sredo, 28. sept. 1960. ob 16. un bo polletna konferenca sindi- kalne podružnice »Petovia« Ptuj, ki se je bo udeležila članica Ob- činskega sindikalnega svet- Ani-; ca Babnik. ★ V četrtek, 29. sept. 1960, bo polletna konferenca sindikalne: podružnice Ptujske tiskarne. Kon- ference se bo udeležil čl-an pred- sedstva Občinskega sindikalnega sveta Alojz Rebernak. V petek, 30. sept. 1960, ob 14.30 bo imela polletno konferenco sin- dikalna podružnica »Perutnine«, Ptuj. Konference se bo udeležil član Občinskega sindikalnega sve- ta Karel Vobner. ■ j V prihodnjem tednu bodo sin- dikalne konference po deloviščih Gradbenega podjetja »Drava« Ptuj. Posamezna delovišča bo ob- iskal član Občinskega stndikailne- ga sveta Stanko Žitnik. * Tekom tedna bodo tudi konfe- rence sindikalne podružnice Kmetijsko proizvajalne poslovne zveze Ptuj. po obratih >>Mesnina« Ptuj. »Prevoznik« F^uj, Elkono- mija Majšperk in na upravi. Kon- ferenc se bo udeležil član Ob- čanskega sindikalnega sveta mg Aleksander Kravos. Iz zapiskov m programa ObSS PTUJ STARI IN NOVI PTUJ Je še to tisto dolgočasno, za- spano mesto, kakor je bilo, reci- mo, še pred dvajsetimi leti v stari Jugoslaviji, ko je nad mestom in okrajem budno čuvalo oko sre- skega načelnika in njegovega upravnega parata z vsemi žan- darji in policaji, da bi se ja kje ne zgodilo kaj takega, kar je pro- ti paragrafom, kar bi življenje, ki je bilo od daleč gledano, prav- zaprav životarjenje, pognalo na- Prej. Takrat sem bil na deželi. Vča- sih mi je bilo treba v E^uj po opravkih, največkrat po službenih. Morda enkrat, dvakrat na leto. V mestu me je pozdravil paragraf s stereotipnim stavkom: V izogib posledicam po členu tem in tem se pozivate, da napravite to in to. V nasprotnem slučaju ... Ko sem opravil s paragrafom, sem se do vlaka malo sprehodil po mestu. Če je bil tržni dan ali sejem, so mesto napolnili kmetje s plavimi Sirci in kmetice s cekarji. Volov- ske, kravje in kon.iske vprege pred pletenimi kmečkimi vozovi so vozile križem po mestu. Trgovci so tekmovali, kdo bo nudil obubožanemu kmečkemu človeku cenejši druk. gostilničar- ji so kuhali kislo župo, bolj red- ko tudi juho z mesom ali pečen- ko. Špeharji s Polja so na svojih stojnicah prodajali špeh po deset dinar.jev ali še ceneje. Ptuj je bil najcenejše me.sto v Sloveniji. (Saj vemo, zakaj). V popoldanskih urah se je mesto popolnoma umi- rilo. Le kravjaki in konjščaki po ukcah .so ostali. Zvečer so se zbirali pri Juden- naclnu. pri Berliču, pri Vagrandlu ali pri Novem svetu v posebnih .sobah ptujski uradniki, obrtniki, trgovci pri običajni merici in razpravljali o gospodarski krizi... SoHdni meščani so zaklepali duri že zgodaj. Že ob sedmih, osmih zvečer se je zdelo, da vse spi. Danes ima življenje v mestu drugačen tempo. Res, da je zu- nanji videz našega mesta še da- nes skoraj i.sti kakor pred deset- letji. Masivna gmota grajskih po- slopij še vedno dominira nad Ptu- jem in pripoveduje o starih časih. Tudi hiše v starem delu mesta, tiste v Prešernovi in ti.ste, ki se steka.jo vanjo, so še iste, kakor so bile v času Orniga. v času Čitadnice. v času narodne garde leta 1848 in celo še prej. v času Jožefa II. in Marije Terezije. Pa vse to se ne da spremeniti in se niti ne bo spreminjalo. Ostalo bo kot častitljiva starina za spomin in za pospeševanje turizma. Kot kontrast temu staremu delu Ptu- .ja .so nove stavbe pri postaji in ob Ljutomerski cesti. Nastaja novi. Ptuj. gradi se kanalizacija, vodo- vod, renovirajo in modernizira.io se^ trgovine in gostišča, neonske luči nam razsvetljujejo zvečer ceste, s svetom pa nas povezuje lepi nov' most. Ne bom se trudil, saj ni mnogo novega, lahko bi bi- lo vsega več... So pa perspvek- tive. Tudi perspektive so nekaj. Nekaj drugega daje našemu mestu tempo. To so ljudje, po- sebno mladi ljudje. Jesen je. Počitnice so minile. Če greš kdaj skozi Prešernovo mimo gimnazije, boš videl te naše mlade ljudi, naše dijake, ki prihajajo ali odhajajo iz šole. V gimnazijskem poslopju so sedaj gimnazija, prva dva letnika uči- teljišča, ekonomska šola. admini- strativna sola. Poglej te mladin- ke in mladince! Na njihovih obrazih ni preveč zaskrbljenosti ali celo tesnobne plahosti. ki je v starih časih tlačila mladost. Ta mladost se je hala življenja, se je bala prihodnosti, ta mladost se je težko prebijala do svojega pravega jaza. ker jo je pritiskala k t'.cm krivična družbena uredi- tev. Na obrazih teh današnjih m'adincev boš res v del včasih neko vedro zamišljenost (pravim: vedro), pa to .so težave mladost- nega razvo.ia, ki prinaša.io mla- dincu beleča pa tudi sladka do- živetja, ko postajata mladinka ženska in mladinec moški, ko za- čenjata z začudenjem ugotavljati n spo'znavati pravo stvarnast v sebi in oko'i sebe. Vendar na cbrazih in kretnjah teh ljudi pre- vladujeta življenjska radost in .=amoza'upanje. V mestu imam'-' tudi vajenske šole. Ali so gojenci teh šel »lerpub« :z polpretekle dobe? Le poglej jih pri njihovem delu. pri gri, pri športu! To so mladinci, ki žive v drugačnem ckolju, kakor so živeli vajenci' v Dre.išnjih časih. Mis':m, da iz nji- hove duševnosti že izginja naša ptislov čna hlapčevska p-nižnost. Njihov duševni rairvnj dojema v dana.šnji dobi široke svohdne horizonte, njihova mise"nost se otresa predsodk'^v. Iz te mlad: ne raste.io ."^vchodn; socialistični državljani, ki bedo prevzeli cd stare,iš h našo usodo v svoje roke. V reformirani osncvni šoli pa se kuje.io značaji naših najmlaj- ših. Nova šola jih ne vzgaja več s strahovanjem in š;ibo, nova šola ima za te naše najmla.jše na.tbo'Ij- še: dobre učitelje, kvaliteten živ- ljenjski pouk, s--cialist čno vzgojo, ddbra učila in knjige, malice, hi- gienične prostore ... Nočem pretiravati s hvalnica- mi naši mladini, ampak kar sem povedal, drži. Mlad na poživlj- naše mesto, naše staro zgodovin- sko mesto in ustvarja dva kon- trasta, ki bosta živela »v koeksi- stenci« vsak p^ svo,ie: .stari Ptuj s pcgledom v častitljivo f>rctek- lost (ne samo .stare sitavbe in muzeji, tudi nekateri l.iudje .spa- da.io sem) in novi Ptuj z očmi. uprtim v lepše perspektive. In k temu našemu novemu Ptuju .spada vse, kar je mlado »U se čuti mlado. N. K. Hl^OR (V Južni Afriki). Žena belega farmerja se sonči na strehi hiše. Ko vstane, ji sp>odrsne in pade na gnojišče, kjer je črni hlapec odmetaval smeti. Videč svojo go- sp>o na kupj. zmaje z glavo: »To je beli človek razsipen, ta ženska bi lahko trajala še najmanj tri leta.« Osebna broniba NA MATIČNEM PODROČJU PTUJ ROJSTVA. Dečke so rodile: Neža Arnuš, Sesterže 66 — Danjela; Elizabeta Mlinaric, Gabemik 19 — Stan slava; Frančiška Herguia, Mihovci 51 — Milana; Marija Podgorelec, Preseka 18 — Boja- na; Marija Žilavec, Ljutomer — Dušana; Anka Mesaric, Ptuj, Vi- čavska pot 11 a — Bojana; Kata- rina Primožič, Pobrežje 83 — Mar- jana; Vilma Turk, Gerečja vas 32 — Janka; Mar ja Ploj, Derbetinci št. 41 — Andreja; Reza Nadels- berger, Lovrenc 96; Pavlina P ajn- šek, Kidričevo 68 — Zvonka; Ka- tar na Fiflipič, Štuki 11 — Bran- ka; Stanislava Rozman, Radgona — Franca. — Deklice so rodile: Terezija Ogrizek. Zg. Hajdina; Božena Maslovario, Srbski trg 2, Ptuj — Anito; Mari.ia Jankove, Ptuj, Trg mladinskih brigad 1 — Mi'eno; Ljudmila Kramberger. Za- sadi 8 — Ireno; Verona Žgeč, Strejaci 4 — Sen jo; Angela Ko- lac.č, Stojnci 88 — Romano; Da- na ptujskem živilskem trgu v sredo, 21. septembra 1960 Povrtnina: krompir 15 do 20, čebula 50. česen 100 do 140. rde- ča pesa 30, korenček 50 do 60, peteršilj 60 do 80, luščen fižol 60, fižol v stročju 30 do 40, špi- nača 120, solata v glavah 40 do 60, kumare 30 do 60. zelje v glavah 20, cvetača 50 do 60, ohrovt 30. solata endivi.ja 30 do 60, paprika 50. paradižnik 30 do 40. feferoni 100. rdeče zelje 30. Sadje in sadeži: jabolka 20 do 30. hruške 30 do 60, lisičke 160. gobe 200 do 300. breskve 50 do 70, grozdje 100 do 120, slive 50 do 60. Žitarice in mlevski izdelki: pšenica 40, koruza 40. proso 50. Mleko in mlečni izdelki: mleko 38 do 40. smetana 160. sir 60 do 80. surovo maslo 600. Perutnina in jajca: kokoši 500 do 600. pišnanri 400 do 800. jaj- ca 20 din za kos.. niča Perkovič, Gra.jena 24 — Er- nestino; Marija Kolarič, Mestni \Th 116 — Mirno; Štefan..ja Bu- tolen, Čermožiše 23 — Darinko. POROKE: Rihard Gerbec, Ro- .goznica 47, in Katarina Riva, Ro- goznica 61; Gabrijel Bečič, Ptuj, Krempljeva 6, n Amalija Kcršič, Ptuj, Prešernova 9. SMRTI: Martin Jus, Njiverce 27, rojen 1899, umrl 14. 9. 1960; Ana Bcmbek. Ptuj, Zagrebška 78, roj. 1888. umrla 15. 9. 1960. Anekdote ŠOLA SE JE ZAČELA Alfred Adler. prijatelj Sigmunda Freuda in utemeljitelj individual- ne psiologije, je šel nekoč preda- vat v Boston. Tam je dokazoval svojo teorijo o razvoju šibkejših organov v zvezi z manjvrednost- nim kompleksom. Ta teorija "se se- stoji na kratko v tem, da se ljud- je, ki imajo kak organ ali sposob- nost slabše razvito zaradi kom- penzacije manjvrednostnega ob- čutka, posvetijo prav takšni de- javnosti, pri katerih ta organ ali sposobnost čimbolj aktivizirajo in s tem tudi razvijejo. Tako posta- nejo po tej teoriji na primer ljudje s slabo razvitim prsnim ko- šem tekači na dolge proge, mla- deniči šibkih postav dvigači uteži itd. Medtem ko je Adler razvijal svoja dokazovanja, pa je vstal ne- kje iz zadnjih vrst avditorija eden izmed poslušalcev in vprašal: »Ali ne dokazuje ta teorija tudi tega, da se ljudje s slabo razvitimi možgani nagibajo k temu, da po- stahejo psihiatri?« stran 4 PTiriSKI TEDirfIC ^'J, 23, SEPTEMBRA 1560 larska razstava treh Aadih umetnikov Te dni razstavljajo v Ptuju trije mladi slikarji: France An- že! ia I^Iarjan Remec iz Ptuja ter Leopold Hočevar iz Trbo- velj. Otvoritvi slikarske razsta- ve, ki je bila v nedeljo, dne 18. septembra, ob U. uri, je pri- sostvovc?Io lepo število ugled- nih osebnosti, ki so bili z raz- stavo zelo zadovoljni. France Anžel in Marjan Re- mec se nam že drugič predsf.iv- liata s svojimi slikarskimi doli. Toda tokrat imata še gosta — mladega trboveljskega slikarja — Leopolda Hočevarja, ki se je predsinvil Ptujčanom z vrsto risb, akvarelov in oljnih risb. Razstavljajo v Mestnem muze- ju v Ptuju. Med drugimi so si ogledali razstavo tudi znani slikar Bo- židar Takac. pesnika France Filinič in Vido Korar ter Boris Cižmek-Bor. Povprašali smo Ptujčana, Draga Hasla, za mnenje o sli- karski razstavi. Drago Hasl je z razstavo zelo zadovoljen in je dejal: »Vsi trije slikarji imajo pre- cej smisln. dobro opazujejo in še bolje oblikujejo. Vsi trije so zelo nad''rTeni slikarji. Zelrv rni uc:ajaio Rrvmrevi gvaši iz Ohri- da, 'ki im.njo že precejšnjo umetniško vrednost. Anžel je odličen risar. Linorezi so od- lični. bi'^tveno zajeti in so tudi precejšnje umetniške vrednosti. Tudi akvareli so zelo privlačni, le da je opaziti nekoliko tujega vpliva. Najboljše pa so vseka- kor risbe, kjer je Anžel že sko- raj velik umetnik. Za Hočevar- ja mislim, da so njegova dela v olju mnogo boljša od risb in ■akvarelov in da bo v njih našel svojo pravo umetniško bodoč- nost. Pri vseh treh je sicer še opa- ziti nekaj tujih vplivov, slikar- ji še zmeraj iščejo svoj >jaz«. toda kljub temu so na prayi umetniški poti. Tega jim vse- kakor ne moremo zameriti, saj so se tudi veliki slikarji učili drug pri drugem. Ob tej uspeli slikarski raz- stavi bi pripomnil, da bi v Ptu- ju nujno potrebovali novo, mo- derno galerijo. Na ta način bi lahko bila v Ptuju vrsta raz- stav, ki jih sedaj ni in smo zato res precej prikrajšani.« To je bilo mnenje Draga Hasla, kateremu pa se pridru- žujejo številni drugi obiskoval- ci, ki razstavljavcem iskreno čestitajo.'Ta razstava je poka- zala precejšen napredek od prve razstave tako v kvaliteti posameznih del, kakor tudi v pripravi same razstave. O Ho- čevar jevem slikarskem razvoju ne moremo reči ničesar določ- nejšega, saj v Ptuju prvič raz- stavlja, vendar so nam njegova dela všeč, saj dokazujejo, da je to mlad. talentiran slikar, ki bo s pridnim dolom lahko zelo razvil svoje umetniške sposob- nosti. Vsekakor zaslužijo vsi trije iskrene čestitke tako za svoje delo, kakor tudi za vztraj- nost, s katero rišejo in prire- jajo slikarske razstave. LTpamo, da jih bomo kmalu zopet videli v razstavnih dvorana!). -tf LJUBLJANA NEDELJA, 25. SEPTEMBRA 6.00—6.30 Z domačimi napevi v nedelj- €ko jutro — v:r.cs ob 6.05—6.10 Poro- čila, vremenska napoved in dnevni ko- ledar. 6.30—6.40 Reklame. 6.40—6.45 Prireditve dneva. 6.45 Vedri zvoki. 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in radijski koledar. 7.15 Igrajo godbe na pihala. 8.00 Mladinska radij- ska igra — Milivo^j Matošec: Pustolov- ščine Petra Zgage. 8.40 Iz albuma otro- ških pesmi. 8.55 Z zab-avno glasbo v novi teden. 9.45 Ljudske pesmi raznih narodov poje Slovenski oktet. 10.00 Še pomnite, tovariši... Pclde Stukelj: Četa brez orožja. 10.30 Majhna orkestrska ma- tineja. li.OO Izbrali smo za vas (spoied zabavne glasbe). 11.30 N'ace Grom: So- dobno zdravljenje TBC bolnrk&v (repor- taža). 12.00 Naši pc-slušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega spo^reda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 13.45 Koncert pri vas doma. 14.15 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo — H. 15.00 Napoved časa. poročila, vremen- ska napoved in o-bvestila. 15.15 Reklame. 15.30 Igrajo Beneški fantje. 15.45 Praz- nik v ruski 'vasi (Bajanisti baletne sku- pine Ber€zka). 16.00 Melodije kot so nam všeč. 17.00 Šport in glasba. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnev*iik 20.05 Glasbeni variete. 21.00 Športna poročila. 21.10 Johannes Brahms: Prvi koncert za kla- vir in orkester (Amsterdamski orkester ConcertgehC'UW vodi Hduard van Beitium, solist pianist Clifford Curzon). 22.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napo- ved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku. 23.00 Poročila in pregled tiska. 23.10 KDktcjl pred polnočjo. 23.50 Prileteti po- čitek! 24.00 Zadnja poročila in zaklju- ček oddaje. n. PROGRAM ZA NEDELJO, 25. SEPTE.MBRA 12.00 Nedeljski simfonični koncert. 13.00 Napoved časa, poročila in vremen- ska napoved. 13.10 Zabavne melodije. 13.45 Robert Schumann: Fantazija op. 17. (Pianist joerg Demus.) 14.15 Popevke in plesni zvoki. 15.00 Napoved časa, po- ročila in vremenska napoved. 15.10— 16.00 Popularen nedeljski operni kon- cert. Prešno-špcrtna sekcija DPD »Svebdda« Ptuj prične 4. oktobra ob 18. uri PLESNI TEČAJ za standardne in latinsko-ameri- ške plese v dvoraini Narodnega doma v Ptu.iu. Tečaji bodo: a) pion rski, b) mladiinski. c) za odrasle, zakcnee in .starejše osebe. Vpisovanje bo 2., 3. in 4. ok- tobra rd 17. do 20. ure v Narod- nem domu. DOMISLICE • Raj je zelo širok in dvomljiv pojem. Vsekakor pa drži o njem, da človek ve zanj šele potem, ko so ga morebiti pognali iz njega. © Dve zvrsti ljudi sta na svetu: eni živijo svoje življenje, drugi ga doživljajo. •Bedaki imajo včasih pam?tne domisleke, toda ljudje zdrave pa- meti jih ne znajo uresničiti. • Ženske izpopolnjujejo svoj »že'ezni« zakon: vsepovsod je tre- ba ugajati. To načelo izpopolnju- jejo s heroično gorečnostjo in ne- utrudljivo vztrajnostjo. ZORO ZORIN: VOLITVE VLADARJA Zbrale so se živali, da izvolijo svojega vladarja. »Lev naj bo naš vladar!« v ibora zalajajo šakali. Vedeli so, zakaj tako vpijejo, saj jim je lev sam j>onudil na.iboljše ostan- ke svojih obedov, če volijo nje- ga. In levji obedi so mastni, ša- kalji trebuhi pa vedno lačni. »Tiger naj hou< v en glas za- tuli trop volkov. Volkovi so ve- deli, zakaj tulijo, saj je tiger ob- ljubil vsakemu mastnega vola, če bo volil njega. »Tiger! Lev! Tiger! ...« Vpili so drug čez drugega, da £0 se plašne srne in zaspani voli ter vse živali, ki še niso posegle v volitve, nemirno prestopale. Lev, ki je ves čas razburjeno hodil sem in tja, je zaklical vol- kovom: »Tistemu, ki me bo sedaj vo- lil, bom dajal skozi vsa leta mo- jega vladanja po dva rejena je- lena« Jeleni o čredo je spreletel še- pet in nemir je narasel. »Premalo!« zatulijo volkovi. »Tiger nam je obljubil ceje,ga vola.« Debeli voli so napeli ušesa, potem pa jezno zapuhali in za- topotali z nogami. »Ste ga videli? Podkupuje! Javno podkupuje!« je planil ti- ger. »Živali, vprašam vas: ali naj bo tak slepar vaš vladar?« Levu s^e je naježila košata gri- va in besno je zarjovel: »Pokažem ti sleparja, ti, uma- zana mačka! Kdo pa je vole ob- ljubljal, a? Ti si slepar!« Zagnala sta se drug v druge- ga in kmalu sta se njuni telesi spletli v živ klobčič, ki se je za- kotalil med drevjem in štrbunk- nil v mlako umazane vode. Sopihajoč in prhajoč sta blat- na in premočena prilezla tiger in lev na breg, kjer ju je spre- jel krohot in posmeh vseh živa- li. »Kaj bi s takimi vladarji, ki se v blatu valjajo!« jc zarenčal stari medved ter kot na ukaz so se vse živali pognale na vladar- ska kandidata, ki sta komaj od- nesla pete v najtemnejšo gošča- vo. Z i n k a : Trgatev v vinogradu klopote^ trgatev oznanja, trs je obložen, pod težo se sklanja. Že čriček prepeva: dozorel je sad, kliče otroke: pojdite br2t! Na trti se grozdje rum.eno zlati, vse staro in mlado v vinograd hiti. Stric Tine že brento na ramo je vzel, oče pa pre-šo pripravlja vesel. Stiskalnica stoka, mošt sede poln; Martrn o a v vino potem spremeni. Ustrežljivost Slavni astronom Cassini je po- vabi! neko grofico, naj pride v njegovo zvezdamo gledat Lunin mrk. Kajpak je grofica prišla eno uro prepozno in s sladkim gla- som zaprosila astronoma: »Go- spod Cassini, vem da boste tako ustrežljivi in meni na ljubo mrk ponovili!« Kokošja basen Dve kokoši sta zašli na ulico in začeli ogledavati izložbe, kar za- gledata v izložbi veliko jajce iz čokolade. Nekaj časa ga ogledu- jeta, se čudita, nato pa pravi ena: »Ti. ali morda slučajno poznaš petelina za tole?« Ferčič Franc: JESEN V stotero barv odeta prišla je jesen, kot deklica prelepa kaže se ljudem. Darov obilo s sabo nosi, nešteto jih ima, 'kdor sadi in seje, mu jesen jih tudi da. Drevju liste barva, lepša in krasi, zlati se narava, kmet pa veseli. Polje kot zlata je preproga, gozd ni več zelen, grozdje iX)Ino sladkega je .soka; klopotec se oglaša le v jesen. Ko delo vse opravi, pregleda vse in se poslovi, . počitek zdaj naravi, človeku pa mir pusti. Ni se splačalo Pepček si je na sosedovem vrtu brez dovoljenja nabral klo- buk hrušk. Ne da bi ga kdo videl, je splezal čez plot, si pri tem raztrgal hlače in jo ubral, kar so ga noge nesle. — Kar naen- krat mu Francelj zastavi p>ot. »Le počakaj, hruške si kradel! Če mi jih pri tej priči rie daš polovico, te bom za tožil!« Pepček se prestraši, mu da po- lovico in jo hoče pdbri.sati, toda Franceljnov starejši brat, ki .ju jo opazoval, ga zadrži: »Od kod pa imata hruške? Ta- ko? Pepček jih je nakradel? Bom že očetu povedal. Šiba se ti moči!« Pepček se vda. »Ce ne boš povedal, pa ti dam hruške!« Starejši brat je zadovoljen. — Pepček, ki je ostal brez hrušk, se pa .jokaje pritožuje: »Zakaj sem si pa potem hlače raztrgal?« TEŽKO IZVEDLJIVO Zdravnik pregleduje zapornika, ki je obsojen na strogo ječo: »Veste, v prid vašega zdravja vam prav resno svetu .jem tole: bodite čim več na soncu in v morju!« PRVO VPR.AŠANJE V prvem razredu vpraša tova- rišica prvi dan šole: »No, otroci, b: rad še kateri kaj vprašal?« »Jaa, tovarišica: bodo kmalu zimske počitn^ice?« je zagrmek) v razredu. Ka| fe novega na knjižni polici pri »Mladinski knjigi« v Ptuju Hemingway: Zbogom orožje. Alb. Moravia: Neprizadeti. Fr. Komel: Narodnoosvobodilna borba v Sloveniji. Hoyes: Dekle iz Via Flaminie. Roothart: Vlimmen contra Vilm- men (Levstikov hram) Z. Kvedrova: Veliki in mali ljudje. Andre Devigny: Na smrt obso- jeni pobegnil (knj. Školjka 7. zv.). Finn Soeborg: Takšni smo pač. Howard Špring: Moj sin. Vilko Novak: Slovenska ljudska kultura. Jože Zabkar: Pouk matematike v obvezni šoli II. Jelica Vazzas: Lestve — lestve- n«:k — plezala. F. Kvaternik: Fizikalni priročnik. Sv. Ilešič: Gospodarska in poli- tična geografija sveta (ponatis). Zv. Dugački: Novi atlas za osnov- no šolo. Dr. St. Mohkota: Prehrana sta- rejših. Jack London: Hči snega (Školjka 8. zv.). Bocaccio: Dekameron (knjižnica Kondor). Miroslav Krleža; Balade Petrice Kerempuha. Prežihov Voranc: Solzice. V. Moderndorfer: Mojca Pokraj- culja (knjižn. Čebelica). Hrvaške pravljice (knjižn. Zla- ta ptica). Zo<'ka Kvedrova: Veliki in mali ljudje. Ela Peroci: Ptičke .so odletele (Ci- cibanova knjižnica). MESTNI KINO PTUJ predvaja od 23. do 25. septembra ameriški barvni kinemaskopski film »DOBRO JUTRO, GOSPODIČ- NA DOV« s tednikom. Predstave dne'/no ob 18. in 20. uri, v nede- ljo pa ob 16., 18. in 20. uri. Od 27. do 29. septembra je na spo- redu francoski kinemaskopski film »TISTI. KI MORA UMRETI«. Pred- stave vse dni ob 18. in 20. uri. KINO »SVOBODA« predvaja 24. in 25. septembra italij,an.ski črno-beli film »FRECH- KAN-K.AN«. KINO MAJŠPERK predvaja sovjetski film »ČLOVEK SE JE RODIL«, ki bo na sporedu 1. in 2. oktobra. KINO MURETINCl predvaja 2. oktobra jugaslovan- sk; film »H-8«. ŠTUDENTSKA KRONIKA Vpis na vse otno vpisujejo nn fakulteto, izpite pa morajo dehiti v rednih iz- pitnih rokih, ki veljajo za red- ne štuflente. možni pa so tudi posebni izpitni roki. * Novo šolsko leto pomeni prc- kretnico v visokošolskem štu- diju. Tendence, ki so se zadnja leta vse močneje pojavljale, da se reorganizira celotni način šolanja, ki je bil vse do nedav- nega v praksi, se letos dokonč- no uresničujejo z novim nači- nom organizacije študija na vi- sokih šolah in fakultetah, dlav- ne razlike med novim in starim načinom šolanja so tako glo- boke in očitne, da pomenijo de- jansko povsem novo obliko šo- le, ki se jc le deloma pojavila tudi v tujini, vendar ne v tako korenitih spremembah kot pri nas. Potrebe našega gospodar- stva, ki se razvija z neverjet- nim tempom, ki ni bil še zabe- ležen v nobeni državi, nareku- jejo razdelitev visokošolskega študija v stopnje, tako da bo možno nujno potrebno visoko- kvalificirano delovno silo do- biti v polovico krajšem času, kot je to dovoljeval stari način študija. Vsaka stopnja zase bo dajala samostojne strokovnja- ke, ki pa se bodo lahko v na- slednjih stopnjah izpopolnili in dosegli končno popolno izobraz- bo. * Po določbah temeljnega za- kona o štipendijah morejo štu- denti prejemati štipendije v zneskih le od 6000 do 8000 di- narjev, ki jih podeljujejo štu- dentom komisije za štipendije pri občinskih in okrajnih ljud- skih odborih, pri republiških ustanovah, gospodarskih in družbenih organizacijah, ki mo- rajo razpisane štipendije obja- viti. Prednost pri podeljevanju štipendij imajo socialno šibki študenti ter marljivi študenti, ki so pri študiju zelo pridni. Redni študenti prejemajo lahko 6000. izjemoma 8000 dinarjev in to v zadnjih letnikih pred- vsem za one stroke, kjer je čutiti veliko potrebo po stro- kovnjakih. * I iiiverza ima sklad za poso- jila absolventom in študentom fakultet, ki jim daje brez- obrestna posojila na osnovi za- dolžnice in enega poroka. Me- sečni obrok posojila znaša 6000 dinarjev, izjemno 8000 dinar- jev, celotno posojilo pa ne sme presegati vsote 80.000 dinarjev. Vračanje posojila se začne šest mesecev po nastopu službe. * Z novim šolskim letom se zo- pet i)ojavlja velik problem: stanovanja. Ta problem je še večji zaradi visokih cen. ki jih postavljalo zasebni dajalci sob, sobic in čuninat. in pri tem ne- usmiljeno odirajo 'v večini pri- merov) študente. Nekateri gre- do celo tako daleč, da zahte- vajo od študenta ali od staršev visoke zneske za tako imeno- vana posojila, ki so dejansko podkupnine in zraven vsega še mastno zaračunajo stanarino, ki je v zadnjih mesecih posko- čila na tri tisoč dinarjev za majhne sobice za dva ali tri študente. 4000 do '000 dinarjev za majline sobice za enega štu- denta, na tja do šest in osem tisoč flinarjev za večje sobe. Take nesramne špekulacije na račun študentov presegajo — že vse meje. toda vsi privatni sta- nodajalci ';e sklicujcTo na nov stanovanjski zakon. Kako naj rešimo novo nastali in izredno težavni položaj študentov, pre- puščamo v razmišlianie odgo- A-ornim organom, vendar smo jim pripravljeni priskočiti ve- dno na pomoč, saj crre vendar za naše šolanje. Verjetno bo letos mnogo študentov ostalo brez stanovanja, ker ga ne bo- do mogli dobiti, ali pa ne bodo imeli toliko denarja, da bi ga plačali in zopet bo marsikomu zaprta pot na univerzo. * Izpiti na ljubiianski univerzi so v polnem teku in poslooja fakultet so znova oživela. Mno- cro študentov se je že vrnilo v Ljubljano, kjer e jela o tem klobasati, če je le kaj malega z njo govoril. Nekega dne .jo prosi neki po- potnik gosposkega stanu, in ka- kor je bilo videti, precej prebri- sane glave (gotovo jc že deveto šolo študiral), malo mleka. Go- demjaje mu ga prinese, vendar se v začetku sramuje, temu po- polnoma tujemu človeku o coper- nicah kaj spomniti. Ko se pa v ponovor ix>dasta. se le predrzne tudi o copemicah spregovontt. in tujcu potoži, kako malo in sla- bo mleko da ima njena krava, ker jo vedno copernice molst ho- dij. ■ »A tak,« ji seže v besedo po- potnik, »koliko mi daste, pa bova dobila copernico v pest?« S tem je bil babo tako razveselil, da mu je koj deset kron obljubila tn ga silila, naj hitro naredi, ker bi jako rada poznala šentane coper- nice, al: so domače ali iz kakega drugega kraja. Ali popotnik, zvita buča, ni hotel babi koj svoje umetnosti pokazati ter je rekel, da zdaj ni pravi čas, ker se to najlaže okoli ene popoldne zgodi. Prosi .jo do tistega časa počakati; bila je šele ura devet. Medtem sta se mnogo o copernicah po- govarjala, in ker .ji je veliko pri- godb pripovedoval, kako da je copernicam na repe stopal, jim metle pobiral ali jih kako dru- gače kozje molitvice učil, se ji je tako prikupil, da mu napravi opoldne kosilo, da ga je komaj miza nosila. Po kosilu pa prične svojo umetnost s tem, da pre- križa trikrat kravo in spravi babo nanjo, j; zveze noge ped vam- pom skuip>aj in ji zagerne pert čez obraiz; potem pa moli in klafa brez konca in kraja. Potem požene kravo po ulicah, babi pa veli ve- nomer vpraševat : »Ste že videli tako?« Kdcr bo rekel da, tisti hodi kravo molst. To rekš* stilne svoj zaslužek v žep in .jo pobere hitro odtod. Baba jezd' skozi vas in vedno kriči: »Ste že videli tako?« S tem vpitjem sipravi celo vas na noge; cd vseh strani vre.jo ljudje gle- dat, kaj da je, toda vsak je re- ke , da m v del: nak, take pa še ne, nikoli ne! Od vseh krajev se razlega lak vrišč m smeh, da se krava siplaši, babe pa vendar Street' t)' megla, ker je bila do- bro privezana: nazadnje prileti krava na kuip kamenja ter si nogo zlomi. Tako je bila baba. namesto da bi zvedela za copernico, ob kra- vo; prekanjenr: pcpctnk se je pa za ulovljenih deset kron večkrat pri poličku sladkega vtnca veseli-, češ, da bi pač še več takih abot- nih kmetic ujel, ki verujej'> ^ copernce! N. K- PT(J1. 23. "SEPTEMBRA 1960 PTUJSKI TEDNIK Stran 5 Kako velik je atom Zastavimo si vprašanje raje drugače: Koliko atomov ima že- belj, ki tehta 1 gram? Nekaj tri- lijonov. S tem si ne vemo kdo ve kaj pomagati, zato se poslužimo raje oprijemljivega primera. Vze- mimo, da predstavlja vsak atom v tem žeblju kamenček mivke, ki ima vsak prostornino 1 mm''. Kaj pravite, koliko mivke bi nastalo iz enega žeblja? Na vsak način strašno veliko. Bilo bi je toliko, da bi lahko z njo prekrili 257.000 km' — kolikor meri Jugoslavija — 40 m na visoko. Precej, mar ne ? In zaradi takšne majhnosti se sliši skoraj neverjetno, da je znanstvenikom že uspelo atome fotografirati. No, fotografirati so jih skušalj že večkrat, vendar jim je doslej uspel le en sam posne- tek. To sila redko fotografijo so posneli s pomočjo elektronskega mikroskopa, ki je povečal neko železno spojino 22-milijonkrat. Na tej fotografiji, ki je videti kot vzorec blaga, je videti atome kot pravilno razporejene temne pike jajčaste oblike. Žena, nogomet in gasilci Mehanik .Alfrcdo Toldi iz Rima se je odločil, da bo šel na prven- stveno tekmo, na kateri je sode- loval tudi njegov klub, vendar se žena s tem ni megla pobotati. Š,p:rt je ni zanimal in je skle- nila, da bosta šla na obtisk k neki prijateljici. Ko je šla žena k fri- zerki, je svojega moža zaklenila v stanovanje, da bi ji ne ušel. Stanovanje je b:io v tretjem nadstropju in Alfredo ni mogel pobegniti skozi ckno. V tej stiski se je sipomnil svojega prijatelja gasilca. Pcklical ga je po telefo- nu. Kmalu nato so zatuHe sirene gasilskih avtC'mobi'ov. Gasilci so razširili na ulici platno za skaka- nje in Alfredo je skočil na svo- bodo. Ujel je še drugi polčas no- gometne tekme. 18 mesecev sveže mleko Britanski strokovnjaki za kon- serviranje hrane so našli nov po- stcpek za kcnserviranje mleka. Domislili so se kombinacije hla- jenja in ultrazvoka. Mleko ohla- dijo do zmrzlišča in ga pasteri- zirajo 2 ultrazvočnimi vibracijaimi. Ta postopek traja okrog 5 minut. Mlečni led, ki ima obliko opeke, spravijo v hermetično zaprte vrečke in segrejejo do tempera- ture 2 stopinj Ce!zi,ja. Na ta na- čin lahko ostane mleko sveže pol- nih 18 mesecev, ne da bi zgubilo medtem vsaj del svoje hranljive in vitamiinske vrednosti. SONČENJE Neka tovarna v Turinu je za- čela izdelovati majhne aparate, s katerimi; je moč meriti moč sonč- nih žarkov. Naprava ima tudi večbarvno skalo, ki takoj pove, ali .so sončni žarki za kožo ko- ristni ali škodljivi. Zemlja je počena Znanstveniki na neki amenški oceanografski iadji so opazili, da ima naš planet razipoko, ki je dol- ga približno 80 tisoč kilometrov. Njena dolžina je presenetljiva, saj .ie sikoraj dvakrat daljša od ekvatorja. Ob tej vijugasti raiz- pciki so razporejena vsa vulkan- ska ipodroč.ia Zemlje. Z opazova- nji in merjenji pa so naleteli tud: na nenavadno odkritje: na dnu Atlantskega oceana .so naleteli na pravcate hudournike blata, katerih hitrost je večkrat večja od 90 km na uro. Ura za levičarje švicarski tovarnarji delajo moč- no reklamo za svojo zadnjo no- vost: ročno uro za levičarje, ki .jo je treba nositi na desni roki in navijati z levico. Proiizvajalci upajo na velik uspeh, saj tvorijo levičarji 22 odstotkov vsega člo- veštva. V 24 URAH 80 LET Moskovska Pravda je objavila novico o tem, da je sovjetskim znanstvenikom uspelo dokazati točnost tretjega dela Einsteinove relativnostne teorije, ki trdi, da svetlobni žarki spremene svojo frekvenco, ko gredo skozi gravita- cijska polja. Potrditev točnost; te- ga dela Einsteinove teorije, piše ča- sopis, odpira možnosti potovanja »skozi čas«, iz enega stoletja v drugo, s tem pogojem, da ljudem uspe skonstruirati stroj, kj bi se mogel gibati s hitrostjo 300.000 kilometrov na uro. Po enem dnevu potovanja po vsemirju s takšno raketo, ki bi dr- vela s hitrostjo svetlobe, bi našli astronavti svoje prijatelje kot si- volase starčke. Po našem koledar- ju ustreza čas 24 ur, ki bi jih preživeli v vesoljski ladji s hitro- stjo svetlobe, 80 letom na Zem- lji. Skupina sovjetskih znanstveni- kov je napravila te poskuse v nu- klearnem centru Dubnij blizu Mo- skve. \ NAVELIČAL SE JE Noč za nočjo je poslušal neki ključavničar in Bonna hrup iz bližnje kavarne. Navsezadnje se hi mogel več premagovati. S pla- menometalcem v roki je planil v lokal in začel z njim švrkati na vse strani. Med prisotnimi je na- stala zmešnjava. Poškodoval je dva moška in eno žensko. AVTO ZA TREZNEGA Kakor hitro je sedel prvi človek v avtomobil, se je že pojavilo vprašanje, ki bi bilo lahko naslov znanstvenega dela, sodnega akta ali humoristične rubrike — »Šofer in pijača«. Česa vsega se že niso domislili, da bi pregnali to zlo iz- za volana. Neki danski inženir je patentiral izum, ki je prav tako zanimiv kakor koristen. To je na- prava, ki jo je moč vgraditi v vo- lan in ki je občutljiva za alkohol. Aparat je povezan z drugo napra- vo, ki takoj zaustavi motor, če je zaznal aparat, ki je vgrajen v vo- lanu, duh po alkoholni pijači. Žal ne vemo, če b; mogel v takem av- tomobilu voziti trezen šofer tudi pijačo v odprtih steklenicah in če bi aparat prenesel tudi izhlapeva- nje kolonjske vode. Pasjo afera Nevi' York Times poroča iz Lon- dona, da .so pred nedavnim pripe- ljali na polici.isko postajo nekega Samuela VVilscna. ki so ga dolžili potepuštva. Na postaji se je Wil- son tako vročekrvno spričkal, da je skoči', nanj policijski pes. Sa- muel se je hitro znašel in psa močno ugriznil. Policisti so pre- prečili, da bi mu ranjeni pes vrnil milo za drago. Pasja afera se je zaključ-la tako, da so psa obve- zali in pohvaliili. bojevitega pote- puha so pa obsodili na 6 mesecev zaipora. VSAKOMUR SVOJE V Stuttgartu (Zahodna Nemčija) je nekega moža. ki je brez dovo- ljenja opravljal zobozdravniške posle, njegov »pravi« poklicni ko- lega naznanil, sodišče pa ga je obsodilo na 1000 mark kazni. Ta pa se je učinkovito maščeval: vsak dan je stopnišče pred »kole- govo« ordinacijo pomazal s krvjo. Večina pacientov se je obrnila ... ZADNJI OSEL V BONNU Zadnji statistični podatki o do- mačih živalih v raznih nemških mestih govore tudi o tem. da je imelo glavno mesto Zahodne Nemčije — Bonn — v letu 1957 štiri osle, lam pa le še enega. Ta podatek so seveda izkoristili ča- sopisi za precej zabavne komen- tarje. Neki časopis je zapisal: »Zlobni jeziki trde. da živi po- slednji primerek te pasme nekje med notranjim in finančnim mi- nistrstvom.« Kurja ia'ca pospešujejo raka Pred nedavnim je bila v ZDA konferenca ameriške zveze za raziskovanja raka. Na njej je po- ročal znanstvenik dr. J. Szepens- wol o svojih poskusih z mišmi, ki .jih .ie hranil s kur.timi jajci. Ugo- tovil .ie, da so miši. ki so stalno jedle ja.jca, zelo hitro in v ve- likem številu obolele za rakom. Od 108 mišk, ki so jim v hrano vmešavali jajca, jih je 77 obolelo za rakom. V drugi skupni 105 mišk, ki pa niso bile hranjene z jajci, sta dobili raka Je dve mi- ški. Znanstvenik je izjavil, da je bil namen njegovih poskusov v tem, da ugotovi, če tudi hrana pospešuje raka. Rezultat njego- vega poskusa je sila zgovoren in odgovor je skoraj na dlani: kdor noče raka, naj ne uživa preveč kurjih jajc. šoferji-smetarji Občina v Matasalpi v Nikaragui nikakor ni mogla dobti dovolj smetarjev, in ker v sili hudič muhe žre. so prišli na nenavadno prebrisano ide.io: vsakega šoferja, ki prekrši prometne predpise, ka- znujejo s tem, da mcca šest dni zaipovrst.io p>ometati ceste. Če mu delovodja ne izda potrdila, da je bil marljiv, mu kazen podaljšajo še; za šest dni. Vendar je kljub tej nenavadni meri ostalo vpra- šanje cestnih pometačev odprto, zakaj šoferji so postali mahoma strašno previdni in cestno-pro- metnih prekrškov ni več. V ZADNJEM HIPU Ta nenavadni dogodek se je primeril pred nedavnim v neki banki v Stockhclmu. Uslužbenci so že pospravljali svoje stvari in vratar se je bil pripravljal, da za- klene poslopje, ko je nenadoma pridrvel neki kmet. Bil je brez sape in ves izčrpan. Prvemu uslužbencu, na katerega je nale- tel, je izročil listek, ki ga je držal v roki. Bila je srečka držav- ne loterije, k: je zadela pred tremi leti premi.io -250.000 kron (približno 25 mili,ionov dinarjev). Siromašni kmet je po naključju našel doma staro in že zdavnaj pozabljeno srečko. Hotel jo je vreči v smeti, ko m'U je žena sve- tovala, naj za vsak primer po- gleda v stare časopise. Mož je našel časopis z izžrebanimi šte- vilkami in videl, da je zadel pre- mi.io. Tafk, kakršen je bil, je brez klobuka ;n brez suknjiča stekel v banko, ker je ravno tega dne po- tekal rok za izplačilo denarja. Kino predstava po telefonu Tekmovanje med televizijo in kinematografijo je, posebno v ZDA, vsako leto ostrejše. Lastniki kino dvoran v Bertesvillu pa na- meravajo potolči televiizijo z nje- nim lastnim orožjem. Filmske predstave bodo posredovali na domove posameznim naročnikom. To j m omogoča nov sistem za prenos visokih frekvenc preko običajnega telefonskega omrežja. Vsakdo, ki ima telefon im si bo nabavil še posebno napravo ter jo vgradil med telefon m TV spre- jemnik, bo lahko po želji gledal film na televizi.iskem zaslonu. Lastniki kino dvoran bodo odda- jali iz posebnega središča in bodo izmenjali program vsak drugi dan. Mesečni prispevek bo znašal pri- bližno 5 tisoč dinarjev. Hiša iz praznih steklenic v Rayolittu, v Ka'iforniji, stoji hiša, v kamero je vgrajenih 25.000 pralnih butel.ik. Zgrajena je bila v času »zlate mrzlice«, ko je v mestu, ki je danes zapuščeno, vrvelo cd kopačev zlata in ko so pili whisky od veselja ali obupa bolj kakor kjerkoli drugje v Ame- riki. Danes ]e ta osamljena hiša spremenjena v muzej in io ščiti država Kalifornija. Stanovania na tekočem traku v nekem industrijskem nase\iu blizu Pariza namerava znani švi- carski arhitekt Le Ccrbusier gra- diti 2000 štirisobnih stanovanj na tekočem traku. Na gradbišču bi seveda zgradili na.jprej tovarno za montažna stanovanja in orjaški tekoči trak, ki bi vsakih 27 minut izdelal eno stanovanje z vsemi napravami. V proizvodnji bi po- samezni 5tFnovan.iski prostori predstavljali en element, poseben žerjav pa bi jih dvignil v višino, kjer bi .ith zmontirali.. Arhitekt zatrjuje, da bi na ta način zgradi; v 5 mesecih pet 17-nadstropn(h blokov. Pri navadnem načinu grad- nje bi to trajao 25 mesecev. ROBOT — VLAKOVODJA Pred nedavnim so napravili v moskovski podzemski železnici zanimiv- poskus z elektronskim robotom. Pustili so mu, da je ne- kaj časa sam upravljal z vsemi vlaki. V eni sekundi je napravila ta imenitna naprava več kot 2000 zapletenih računov in upravljala vlake, ki so se točno držali voz- nega reda. Leta 1962 bo ta robot nastopil službo in tedaj bo mos- kovska podzemska železnica po- vsem avtomatizirana in ji ne bo več potrebno prometno oseb.ie. Letos slavi moskov.^k metro 25- letnico svojega obstoja. LJUDSKI ŠPORT Novi plavalni bazen v Aasba- chu je odprl župan. Slavnostni govor je imel na petmetrski ska- kalnici. Ko je dejal, da je pla- vanje danes ljudski šport, je ne- nadoma zgubil ravnotežje in pa- del v bazen. Gledalci so se po- šteno prepotili, da so ga izvlekli iz vode, zakaj, župan ni znal pla- vati ... Tudi pesimisti bi radi dolgo živeli Francoski biolog Jean Rostand je na neki svoji koferencj izjavil, da tudi največji pesimisti na skrivnem težijo k temu, da bi čimbolj podaljšali svoje življenje, pa četudi samo zato, da bi se pre- pričali o pravilnosti svojih pesi- mističnih izpovedi. Marsikdo je mnenja, da je podaljšanje člove- kovega življenja na škodo člove- ške skupnosti, ker ovira napredek in intelektualno obnovo. Dejstvo pa je, da vedno večja kompleksnost tehničnih in sploš- nih človeških problemov zahteva vedno več.io izobrazbo in temelji- tejšo pripravo. Ljudje smo preveč bežni opazovalci vsemirja, ki po- staja vedno težje za odkritja, čim bolj se poskušamo z njimi sezna- niti. Starejši ljudje postajajo s svojimi izkušnjami zato za člove- štvo vedno bolj dragoceni. To po- meni, da bo človeštvo vedno bolj vezano na praktične ,-zkušnje sta- rejših ljudi, ki bodo vodi"i mlade na pota znanosti. Nekateri stare.jši ljudje so po- skušali ohraniti svojo mladost m svoje sile z raznimi pomlajevalni- mi sredstvi, vendar pa imajo ta sredstva tudi svojo negativno stran, pa čeprav za trenutek za- dostijo svojemu namenu. Ljudje, ki se jih poslužujejo, pridobijo si- cer za neko krajšo dobo nove sile, potem pa zopet naglo usahnejo, kot sveča na prepihu. Večina starejših ljudi pravi, da so zmerno živeli, se držali zdrav- stvenih predpisov, v mladosti so telovadili jn nikoli niso čezmerno uživali alkoholnih pijač, niti niso kadili. Danes, ko se življenjski standard neprestano dviga, se dvi- ga počasi tudi starostno povprečje ljudi. Z upoštevanjem vseh navo- dil, ki jih narekuje zdrava pamet, je lahko dočakati globoko starost. Mlajšj se bodo uči'i na izkuš- njah starejših, s svojim mladost- nim elanom pa bodo dali tem Iz- kušnjam novih življenjskih moči in na ta način gradili svojo novo in srečnejše življenje za stare in mlade. -tf OLIMPIJSKA MISS Je že tako, da ne mine večja prireditev, da ne bi izbirali naj- lepšega dekleta. Na olimpijskih igrah seveda tega ne morejo na- rediti službeno, vendar tokrat ljubitel.il ženske lepote kljub te- mu niso hoteli kapitulirati. Sesta- vili so »privatne« komisije, v ka- terih so bili zastopniki štirinajstih držav. Japx)nci so prispevali tej ceremoniji celo svoje danlo, Baj so izbran; lepotici podarili zelo lep servis iz pravega jafx)nskega porcelana. Prvo mesto v tej »olimpijski konkurenci« je osvo- jila tekmovalka Hardekopf (Ar- gentina), srebrna medalja je pri- padla Lugthartovi (Nizozemska), tretja pa Adamesovi (Mehika). Da bi ne ostalo pri tradicionalnem naslovu mi.s.s .sr> dali lepotici ime »Olimpijska Eva«. Protest Ameriški senator Kitting je do- bil od neke učiteljice iz Whita takšno protestno pismo: »Ne odo- bravam načrta, da bi pošiljali na- še moške na polete v vesolje. Če se ne vrne.io, bo na svetu še več zarjavelih devic, kakor pa jih je danes.« Dvojno Znani francoski modernistični slikar Salvador Dali je dejal: — Ljubezen je zaklad siro- ma,snih. — Kaj pa je potem ljubezen bogatih, kakor ste vi ? — ga je vprašala neka madame. — Finančni polom . .. Samo za pismene Fina so se že pred časom spomnili uspešnega načina, kako zatreti v deželi nepismenost. Spre- jeli so zakon, po katerem se lahko ženin :n nevesta poročita le. če znata citati In psati. Dva nova elementa v Ameriki so odkrili dva nova elementa, pravzaprav izotopa, to sta skandij-46 in cezij-134. Ele- menta so odkrili v Nevadi, v ne- posredni bližini, kjer je eksplodi- rala atomska bomba. Svojevrsten spomenik Znan madžarski kipar Laszlo Vastag je izdelal v naravni veli- kosti kip krave Nisi, ki je dala v lanskem letu 18.000 litrov mleka, in tako potolkla vse dosedanje rekorde. Aluminijaste podmornice v neki ameriškj ladjedelnici bo- do kmalu postavili kobilico za alu- minijasto podmornico, s katero se bo mogoče potopiti do globine 5 tisoč metrov. V njej bo prostora za tri člane posadke in okrog 1700 kg instrumentov. V globini 5000 m bo lahko ostala 3G ur in prešla v tem času okrog 150 kilo- metrov dolgo razdaljo. Helikopter za vsakogar Neka ameriška tovarna je začela serijsko proizvajati sila preprost in vendar varno izdelan helikopter za privatno uporabo. Ta »zračni bicikel« lahko razvije hitrost do J 00 km na uro in porabi zelo ma- lo bencina. Razen tega pa helikop- ter tudi ni drag, stane toliko kot dva normalna avtomobila ameriške serijske proizvodnje. Elektronski plavž v nek, zahodnonemški tovarni, nedaleč od Frankfurta, je začel obratovati prvi elektronski plavž. Namenjen je za taljenje tistih rud, iz katerih pridobivajo kovine, ka- terih tališče je zelo visoko. To velja predvsem za volfram, tantal, molibden itd. ča[ proti radioaktivnosti Dva japonska znanstvenika sta objavila zanimive podatke, ki sta jih dobila na podlagi poskusov z laboratorijskim,- mišmi. Rezultati so pokazali, da more določena množina popitega čaja ščititi or- ganizem pred sevanjem izotopa stroncija 90. Atomski poskusi Sovjetski biolog Kuzin svari pred nadaljevanjem teh posku- sov z jedrskim orožjem. Nadalje- vanje poskusov z atomskimi bom- bami, pravi ugledni sovjetski znanstvenik, bi povzročilo na sve- tu od 100 tisoč do 200 tisoč obo- lenj na leto. Žrtve bodo dobile ra- ka v kosteh in v krvi, pa tudi druge bolezni. Rojstvo otoka Pred obalo Ekvadorja se je te dni dvignil iz Tacifiškega oceana nov otok, ki je dolg kilometer in pol, širok sto metrov in na neka- terih krajih visok več kot štiride- set metrov. Dva očividca, ki sta videla rojstvo novega otoka, pra- vita, da se je pred tem stresla zemlja in se je .slišalo zamolklo grmenje. Novi otok leži 60 km se- verno od zaliva Karakez. Cene uranu padajo Najnovejši statistični podatki kažejo, da znaša letna proizvod- nja urana na vsem svetu približ- no 30 tisoč ton. Od tega ga pora- bijo le 16.000 ton. Po današnjih cenitvah je v zemeljski skorji pri- bližno 90 milijonov ton tega ele- menta. Cena urana neprestano pa- da, in to zaradj povečane in iz- popolnjene proizvodnje. Strokov- njaki sodijo, da že v bližnji bo- dočnosti uran ne bo več kot 10- krat dražji od bakra ali niklja. Oče, mama in jaz Spomini slavne črnske pevke Billy Hollyday, ki je umrla v ju- liju lanskega leta, se začenjajo s temle stavkom: »Ko so se moji starši poročili, je imel oče 18 let, mati 16, jaz pa tri.« Atomske čebele ^Sovjetskim čebelarjem je uspe- lo vzgojiti novo vrsto čebel, ki imajo nenavadno dolge rilčke, s katerimi more.jo sr'kati med iz globljih cvetličnih čaš. Dobra lastnost teh čebel pa je tudi v tem, da so izredno prijazne in domače ind ane pičijo drugače kakor le v samoobrambi. Avtomobilska stanovanja v Chicagu bodo začeli kmalu kopati temelje za nekoliko nebo- tičnikov, za katere je napravil na- črte znani arhitekt B. Goldberg. Nebotičniki bodo imeli po 58 nad- stropij. V 18 nadstropjih bodo ga- raže, v ostalih 40 pa stanovanja. S P O M T Koristen sestanek nogometašev Drave v preteklem tednu je bila raz.širjona seja upravnega od- bora nogometno sekcije Drave. Tega sestanka so se poleg ak- iivnih igralcev udeležili člani matičnega društva ter pred- stavniki sindikalno podružnice Avtoopreme. Sejo je vodil predsednik matičnega društva in v kratkih besedah analiziral negativne pojave, ki se pojav- ljajo v sekciji ter tudi odpo- ved dosedanjega predsodnika sekcije. V zdravi diskusiji se je največ razpravljalo o vzro- kih visokega poraza v Dravo- gradu, a nedisciplini posamez- nih igralcev, o ncrosnosti neka- terih in odhod nekaterih do- brih igralcev. Vodstvo in igralci Drave se zavedajo, da sro žc tretjič za- iiHidili priložnost, da se plasi- rajo v višjo tekmovanje. Vsaki- krat. ko so bili že blizu cilja, so igralci nenadoma klonili in se niso |)lasirali v nadaljnja tekmovanja. Tak primer je bil tudi letos in po neuspehih na kvalifikacijskih tekmah se je cnajstorica Drave takoj razšla. Posebnih treningov nato ni bilo več. ponovno so iskali novega trenerja, novih igralcev, odho- di starih igralcev v druge klube so bili na dnevnem redu in tako je nastala velika kriza. Uczultati toga so se nato poka- zali žo na prvi prvenstveni ickmi, ko je Drava klonila s fantastičnim rezultatom 9:0. Nujno je bilo, da se skliče iz- redna seja ter da so razpravlja o teh vzrokih. Predsednik dru- štva je v svoji diskusiji ponov- no kritiziral nezdrave pojave pri aktivnih igralcih in jo kon- kretno pričel z izključitvijo ne- katerih igralcev. Po dalj.šom razpravljanju so nekateri igral- ci želeli, da še sodelujejo v sekciji, dočim so drugi odpo- vedali sodelovanje. Med temi so: Markovič — dober obramb- ni igralec, Vogrinčič — dober obrambni igralec, Letonja — dober obrambni igralec. Ostali so več ali manj pristali, da bo- do sodelovali v sekciji, vendar 1o, če se disciplina popravi in če so bodo vsi zavedali, da ne igrajo za sebe, temveč da bra- nijo čast Ptuja. Tako stoji pred novim vodstvom velik pro- blem, katerega bi morali že poprej reševati. Od starega mo- štva so se poslovili: .Mušič. Ar- tcnjak. Vogrinčič. I-etonja. .Mar- kovič in Kramberger. Potrebno je. da sekcija prične z novim mladim kadrom, ki bo v bo- dočo častno zastopal barve Dravo. Vse nezdrave pojave pa je potrebno takoj zatrcti. Upaj- mo, da bo čez nekaj let po- vsem drugačno stanje v prvi ekipi Drave, ko bodo nast'^"-'ali sami mladi igralci. Pa. PRVA ZMAGA ALUMINIJA NA LETOŠNJEM PRVENSTVU ALUMINIJ : MARIBOR B 4:2 (2:2) V nedeljo je bila odigrana prva prvenstvena nogometna tekma med rezervnim moštvom Maribora in Aluminijem iz Ki- dričevega. Moštvo Aluminija je prikazalo lep nogomet in je brez težav premagalo dobro moštvo iz Maribora. Glavni kandidat letošnjega prvenstva mariborske podzvrze je vsekakor Kovinar iz Mari- bora, ki si je letos močno opo- mogel, saj je sprejel v glavnem vse igralec, ki so ostali po raz- padu Branika iz Maribora. Prihodnjo nedeljo gostuje v Ptuju ekipa Pohorja iz Ruš, naš drugi predstavnik Alumi- nij pa gostuje na vročih tleh Fiižinarja na Ravnah. V predtekmi so pionirji Ma- ribora premagali pionirje Ki- dričevega s ">:(). Pvezultati v ligi vaških akti- vov 18. septembra 1960: Hajdi- na : Prepolje 2:1; TAP : Lov- renc 1:0; Zlatoličje : TGA 3:0. PONOVNO DELAVSKE ŠPORTNE IGRE V PTUJU Občinski sindikalni svet Ptuj razpisuje delavske športne igre med delovnimi kolektivi ozi- roma sindikalnimi podružnica- mi na območju občinskega sin- dikalnega sveta. Delavske šport- ne igre po sindikalnih podruž- nicah pomenijo, da gre za športna tekmovanja med ko- lektivi, kjer ni važen samo re- zultat in ])lasman na tabeli, temveč bolj za obnavljanje fi- zične kondicijo, združeno z zdravo zabavo in pridobivanje zdravih in koristnih življenj- skih navad. Razpisane so naslednje šport- ne panogo: nogomet, rokomet, odbojka, šah. kegljanje, namiz- ni tenis, streljanje z zračno puško. Prnpozicijo v letošnjem lotu so povsem drugačne in se bf* v Ptuju ustanovila sindikalna liga tekmovanj za posamezne športne panoge. Ta sindikalna liga bo tekmovala v dveh delih, in sicer v jesenskem delu in povratna srečanja v spomla- danskem delu. O detajlnem si- stemu igranja v posameznih panogali so obveščene vse sin- dikalno podružnice. Opozarjamo vse sindikalne podružnice, da prijavi.io vso svoje ekipe takoj, ker je rok za prijave zelo kratek. Zadnji rok prijav je 5. oktober 1.1. Po propozicijaii so zmagovalci po- sameznih panog plasirajo v -^iš- ja tekmovanja v okrajnem me- rilu in 'sprejmejo lepa prak- tična darila. pa. Stran 6 PTUJSKI TEDNIK PTTJJ, 23. SEPTEMBRA 1960 Uredbe in odloki oličine Ptuj Po 2. točki 64. člena Statuta občine E*tuj in v zvezi z 2. toč^o odredbe o posebnih pogojih, ob katerih smejo individualni proiz- vajalci prodajati alkoholne pijače individualnim potrošnikom (Urad- ni list FLR.I štev. 28-529/59) je Svet za blagovni promet in turi- zem Občinskega ljudskega odbora Ptuj na svoji 8. seji dne 9. julija 1960 sprejel ODREDBO o določitvi industrijskih in dru- gih potrošniških središč na ob- močju občine Ptuj, kjer je indivi- dualnim proizvajalcem prepove- dano prodajati alkoholne pijače individualnim potrošnikom. 1. Naselja Ktdričevo, Maijšperk in Breg se proglasijo za industrij- ska središča, kjer je individual- nim proizvajalcem prepovedano prodajati alkoholne pijače indivi- dualnim potrošnikom. 2. Ta odredba velja od dneva ob- jave v »Ptujskem tedniku«. Štev. 12818/1-59. Ptuj, c! -> 9. julija 1960. Podpredsednik Občinskega ljudskega odbora Ptuj: Franc Prime: 1. r. Predsednik Sveta za blagovni promet in turizem: An^on Kolenko, 1. r. I TERENSKA SLUŽBA ZDRAVNIKOV Hišne obiske opravljajo zdrav- niki Zdravstvenega dorma Ptuj p>o sledečem razporedu: 23. 9. dr. Slobodan Zakula, dr. Franc Rakuš 24. 9. dr. Emil Blagovič, dr. Ljubo Toš 25. 9. dr. Emil Blagovič, dr. Ljubo Toš 26. 9. dr. Franc Krištofelc, dr. Ladislav Pire 27. 9. dr. Emil Blagovič, dr. Ljubo Toš 28. 9. dr. Franc Rckuš, dr. Slo- bcdan Zaikula 29. 9. dr. Ladislav Pvrc, dr. Fr. Krištofelc Hišne obiske na ix>dročju zdrav- stvene pcsta.je Juršinci naročajte osebno pri ZP Jur.šinc po m.ož- nosti v dopoldanskih urah, v nuj- nth primerih tudi teilefonično na pošto. Zdravnik iz Juršinc bo vr- šil obiske na d emu na področju KU Juršinci, KU Polenšaka in KU Vitomairc ter bližnje okoice v pcp-ldanskih urah. Zdravstvena poistaja Juršinci poSiUje vsak ponedeljek, sredo m 19. ure, ostale dneve pa ob 8. do 13. ure. Zdravstvena postaja Podlehnik p>os:uee vsaik p nedeljek, sredo m petek od 14. ure dalje. Otroške posvetovalnice: 23. 9. v Ptuju od 14. ure; 27. 9. v Po- lenšaku, 28. 9. v EVomavi m dne 29. 9. v Markovcih cd 13.30 da- lje. Vse informacije in naročila za hišne obiske sprejema dežurni center Zdravstvenega dcma Ptuj, telefon štev. 80. Hišne obiske naročajte v do- poldanskih urah. Pozneje naroče- ni hišni obski se bedo izvršili samo v nujnih primerih. Protitubprkulozni dispanzer Zdravstvenega dcma Ptuj pK)sluje do nadaljnjega vsak dan razen torka od 7. do 13. ure. Rentgen- ski pregledi pljuč bolnih na TBC in zdravljenje .se vrši ob torkih cd 13. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. Ob sredah so rent- genski pregledi pljuč za vse osta.e osebe. Specialistična ambulanta posfu- Je.io: Intemistična dnevno razen sre- de in sobote od 12. do 14. ure; Očesna specialistična ambulanta ob torkih cd 17.30 dalje, cb sre- dah in sobotah cd 13. ure dalje; Specialistična ambulanta za uše- sa, nos in grlo ob sredah in sobo- tah od 13. ure daije; Nevrološka specialistična ambu- lanta ob Dcnedeljkih od 13. ure dalje; Dermatcvenerološka ambulanta ob torkih in sobotah od 13.30 do 16. ure; Rentgenski pregledi želcdcev so ob D:nedelik»h in četrtkih cd 7. do 12. ure. Nove solcšne ambulante: dr. Franc Krištofelc od 6. do 9. ure, dr. Ljubo Toš od 14. do 16. ure. Uprava ZD Ptuj ir^^slkolieiiii sadni $®k&^l Ti sokovi so naravni proizvo- di, dobljeni iz različnih vrst sad- ja, katere pač želimo. Današnja tehnika nam je pripomogla, da lahko očuvamo te naravne so- kove neomejen čas z vso vred- nostjo, ki jo ima svež sadež. Vsi poznamo prednosti sveže- ga sadja, vzemimo kar primer, če sami sebi ne verjamemo, otroke, ki instinktivno segajo po sadju. Koliko je mamic, ki želj- no iščejo sveža jabolka, ki so pri nas pač najbolj priljubljeno sadje. Vse to, kar nudi sveže sadje, nudijo tudi naravni sokovi. Vsi poznate veliko delo znanstveni- ka Pasteura, kateremu je prve- mu uspelo očuvati takšen sok. Sledila mu je cela vrsta ne- utrudnih delavcev na tem polju, naj navedemo samo Švicarja Bohija ali Nemca Seitza, katerih postopki za pridobivanje sokov so osvojili ves svet. Pri nas je do danes ta odlična pijača malo znana, kako pa je drugod po svetu? V ZDA pride na prebi- valca letno po 10 litrov, v Nem- čiji 8 litrov, v Švici celo 20 litrov te zdrave pijače. Pri nas pa do danes le 0.5 del. Teh nekaj šte- vilk nam takoj pove, kako ve- liko pozornost polagajo drugod tej vrsti pijače. Kakšna pa je pot v proizvod- nji do te pijače? Prvo in naj- važnejše je, da je sadje ali ja- godičevje najboljše kvali*-ete, da je zrelo in da ima orimemo razmerje sadnega sladkorja in sadnih kislin. Sveže sadje, ki pride v tovarno, se iz posebnih bazenov prenaša s r>omočjo vod- nega toka na prebiralni stroj, kjer se izloči vse slabo sadje. Prebrano sadje se temeljito pre- pere v posebnih pralnih napra- vah, od koder ga prenašajo transporterji v sadne mline. Iz mlinov se avtomatično polni v hidravlične stiskalnice z zmog- ljivostjo 350 atmosfer na kva- dratni centimeter in več in se zmleto stiska. Ostanek, to je ja- bolčne tropine, ki nimajo nobe- ne vrednosti za' naš organizem, se predelujejo v pektin. ki je že- limo sredstvo, uporabljeno v ži- vilski industriji džemov, želejev, konfitur, bonbonov, sadnih past itd. V primeru, da se predeluje grozdje ali ja,godičevje, na pri- mer malina, borovnica, ribezel itd., je postopek isti. Iztisnjen sak se zbira v baze- nu, od koder ga sadna črpalka dovaja centrifugi, ki ga očisti zadnjih sadnih delčkov, lupin in podobnega in se preko pasteri- zirane naprave (podobne imajo tudi moderne mlekarne) polni v steklene posode ali jeklene tan- ke. Takšen sok »prezimi« in >~do- zoreva«. Ko pride čas polnje.ija, se ponovno filtrira (podobno ka- kor vina) in sterilno polni. Tak- šen sok v steklenici lahko hra- nimo neomejen čas in njegova vrednost se ne bo izpremenila. En liter takšnega soka odgovar- ja vrednosti 1,4 kg svežih ja- bolk. Ta številka vam zgovorno pokaže njegovo veliko vrednost. Kakšne pa so te njegove vred- note? Zdravilna moč. hranilna vrednost in osvežitev. Zdravilna vrednost je najvaž- nejša lastnost brezalkoholnega naravnega sadnega soka. vred- nost, katere ne doseže nobena umetna osvežujoča pijača. Ta vrednost se izraža v vsebnosti mineralnih snovi, sadnih kislin in vitaminov. Od mineralnih snovi so prisotne baze — kalij, natrij, kalcij, magnezij, dalje že- lezo, male množine aluminija in sledovi mangana. Kisline — fos- forna, silicijeva. Naša kri je alkalična oziroma bazična in skrbi za neprestano obnavljanje našega telesa. V krvi je potreben stalen presežek teh baz, ker napačna prehrana nam prav lahko povzroča težke motnje, kar ste morda že tudi sami ugotovili. Zato moramo te- lesu tudi stalno dovajati te po- trebne snovi. In te najdete prav v sokovih. Na primer jabolčni sok ima skoraj iste, da ne reče- mo iste bazne sestave kakor na- ša kri. Mineralne snovi gradijo tudi naš organizem, posebno ko- sti in zobe. Železo na primer je potrebno pri tvorbi krvi, fosfor- na kislina za tvorbo kosti in hra- njenje živčevja itd. Sadne kisli- ne, v glavnem jabolčna, vinska in limonska kislina učinkujejo osvežujoče na organizem in bla- žijo žejo. Z uživanjem kislin, ki so v teh sokovih, se pojača de- lovanje ustne sline, želodčnih in črevesnih sokov. S tem ne po- spešujemo samo prebave, tem- več jačamo tudi apetit, o čemer se najlepše prepričajo ljudje, ki na tem trpijo. Vitamini so danes splošno poznani vsem, ob njihovem po- manjkanju v naši vsakdanji hrani nastopajo lahko težke motnje in bolezni v našem tele- su. Vitamini, ki nastopajo v na- ravnih sokovih, so v glavnem A, BI, B2, in C. Ti vitamini so v različnih sadežih zastopani v različnih množinah, vendar vedno v dovoljnih. da zadostijo zahtevam telesa. Danes imamo celo sintetično izdelane vitami- ne, ki nastopajo v naravi, kate- re bolniki, pa tudi zdravi pogo- sto uporabljajo. Najbolj poznan nam je vitamin C, ki je prav tako kot ostali danes že umetno izdelan. Nobelov nagrajenec Eu- ler je dokazal, da učinek umet- no izdelanega vitamina C ni enakovreden učinku vitamina C, na primer v ribizlu. Hranilna vrednost naravnega soka je v tem, ker vsebuje slad- kor in kisline. Vsi uživamo slad- kor, kupljen v trgovini. Pri uži- vanju tega se izvršuje v želodcu predhodna predelava in šele potem ga sprejme naša kri. Oslabljenemu ali izmučenemu organizmu vrne takšen sladkor skoraj hipoma moč. In kje lah- ko dobite takšno odlično sred- stvo? Imajo ga vsi naravni so- kovi v velikih množinah. Šport- niki gotovo poznajo izredno lastnost teh sokov, ki so po vsem svetu njihova najljubša pijača. Zato je naravni sok okrepčilna pijača za vsakogar. Naj omeni- mo še aromatične snovi, ki so v sokovih bogato zastopane. Te nastajajo ob času zorenja sade- ža z delovanjem enzimov — esteraz. Kakšna pa je njihova naloga? Silijo nas, da jih zauži- vamo. Mnogo ljudi, ki v bolezni trpe zaradi pomanjkanja teka, tako dolgo ne čutijo potrebe po zaužitju sadeža ali naravnega soka, dokler neposredno ne za- znajo njihove arome. Tu ima- mo opraviti z neposrednim učin- kom na vonjalno in okusno živ- čevje, ki ga vonj nenadoma po- živi. Nato hitro reagirajo žleze, posebno ustna slina, s katero la- že prebavljamo. Tako vidimo, da tudi aromatične snovi v so- kovih posredno delujejo v prid njihovega uživanja. ______Inž. Krašovec Branko NOVI DAROVALCI KRVI Dne 13. 9. so darovali kri pre- bivalci Vitcmarc in okolice. Vsem požrtvovalnim darovalcem in or- ganizatorju tov. Ferdinandu Plo- ju se toplo zahvaljujemo. Darovalci so: Kramberger Ma- rija. Miakar Marija, Zagoršek Ljudmila. Pucko Lizika, Kranjc Alojzija, Danko Jože, Čeh Kata- rina, Zelenik Elizabeta, Pravdič Marija, Golob Franc, Čeh Anten, Kovačič Anton, Hrga Ana, Ploj Ferdinand, Rola Rudolf, Slana Ja- kob, Štucl Gustl Darovalci Zavrča in okolice pa so darovali kri 15. 9. Vsem po- žrtvovainim darovalcem in crga- nizatcrju tov. Ivanu Kotclenku iskrena hvala. Darovalci so: Junger Rudolf, Erhatič Alojz, Fajfar Jože, Fajfar Ivana, Toplak Ana, Lazar Stanko, Pintarič Terezija, Bedjanič Anton, Oratuš Alojzija, Pugračič Marija, Ivanuša Heda. Kcrpar Marjeta, Gavez Terezija, Pungračič Ana, Slameršak Ivan, Kelc Franc, Cvet- ko Angela, Vuzem Anica, Mlakar .5I0JZ, Ožinger Alojzija, Feguš Štefka, Pintarič Slavica, Koko! .lože, Možina Ana, Janežič Marija, Feguš Janez. Kokol Ana, Ivančič Marija, Petrcvič Ana, Podhostnik Franc, Kctolenko Ivan, Pungračič Ivan, Veselic Matilda. Splošna bolnišnica Ptuj Rdeči križ Ptuj HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOP- JEM in 3 in pol hektara pose- stva vseh kultur v Miklavžu 128, pri Mariboru prodam. RADIOAPARAT »BLAUPUNKT« ugodno prodam. Naslov v upra- vi lista. PET KOMPLETNIH OKEN s šipa- mi v dobrem stanju prodam. Ptuj. Rogozniška 13. BENCINSKI MOTOR 6 KS na vo- zičku, komplet za žaganje v dobrem stanju, znamke Seid- ling, ugodno prodam. Marin Ja- kob, Sp. Hajdina 137. GUMI VOZ (Irincer), kromatično harmoniko (80-basno) in violino prodam. Vprašajte: Štuki 4. POLOVICO ŠTIRlST.\NOVANJSKE HIŠE prodam. Vprašajte Sloven- ski trg 6. Ptuj. PRODAM NJIVO in majhen trav- nik (73 arov), prvovrstna zem- lja ob glavni cesti. Sttplovšek, Spuhlja'2. PRODAM ALI ZAMENJAM ZA MOPED motor 350 ccm znamke »Horex«. Naslov v upravi lista. NOVO VPELJANO MOTORNO KO- LO Puch Tomos 175 ccm pro- dam. Krajnc, Ptuj. Prešernova uHca 24. DOBRO OHRANJENO MOTORNO KOLO »PUCH« 12 j ccm s pred- rtim 'eleskopi prodam. Rogoz- nica 8/> KUPIM PSIČKO v starosti od šest tednov do enega leta, naj- rajši bele barve in dolgodlako, majhne pasme. Cenjene ponud- be na naslov: Avrelija Ha^bja- nič. Tržeč 46 a, pošta Videm pri Ptuju. VEČJE BREZOBRESTNO POSO- JILO nudim osebi, ki mi nudi v Ptuju prazno .sobo s soupo- rabo kopalnice. Ponudbe pod »soliden« na upravo lista. IŠČEM INŠTRUKTORJA, najraje učitelja ali visokošolca, za vse predmete 5. razreda osnovne šole. Naslov v upravi lista. GOSPODINJSKO POMOČNICO išče družina z enim otrokom v Ma- riboru. Nj.sIov v upravi lista. Preklic OBŽALUJEM BESEDE, ki sem jih izreke! proti tov. Dolenc Vinku iz Medvec 4 ter se mu zahva- ljujem, da je odstopil od tožbe. Jakob Sagadin, delavec, Med- vedce 16, Majšperk. OPOZARJAM VSAKOGAR, ki bi širil neresnične vesti o meni, da bom proti njemu sodno po- stopal. Kovačič Anton, študent. Vitomarci. Trg. podjetje »Universal« Jesenice na Go.ren.jskeim sprejme v službo tri trgovsite pomočniiie Nastop službe takoj. Mesečni prejemki po dogovoru na pcdlagi tarifnega pravil- nika p>odjetja. Opremljene samske .sobe — za-sigurane. RAZPIS v smislu Uredbe o go spodarnjenju z osnovnimi sredstvi proda.iamo eno POLAVTOMATSKO TELEFONSKO CENTRALO z desetimi priključki najboljšemu ponudniku. MLEKARNA PTUJ Vel k uspeti ptuisKili strelcev Okrajni odbor Združenja re- zervnih oficirjev in podoficir- jev Maribor je organiziral v ne- deljo, 18. septembra t. L, na vo- jaškem strelišču v Zgornjem Radvanju prvo ekipno strelsko tekmovanje med občinskimi od- bori Združenja rezervnih ofi- cirjev in podoficirjev (ZROP) OLO Maribor v streljanju z ma- lokalibrsko puško in vojaško pištolo raznih znamk in izdela- ve. Namen tekmovanja je bil: — določiti najboljšo občinsko organizacijo ZROP OLO Mari- bor v streljanju z malokalibrsko puško in vojaško pištolo tet — določiti najboljše posamič- ne plasmane za sestavo okrajnih ekip za republiško prvenstvo Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev, ki bo prihodnjega meseca v Ljubljani. Občinski odbor ZROP Ptuj je poslal na tekmovanje dve ekipi, in sicer: — ekipo z malokalibrsko pu- ško iz osnovne organizacije ZROP-Kidričevo v sestavu: Franc Hojnik, Konrad Kram- berger, Franc Korpar, Franc Kolarič in Rudolf Mlinaric in — ekipo z vojaško pištolo iz osnovne organizacije ZROP Ptuj v sledečem sestavu: Martin Berden, iMatija Tarbuk, Ožbalt Vidovič, Anton Žagar in Mihael Mašanovič. Naši ekipi sta nastopili z ma- lokalibrskimi puškami »Rdeča zastava«, domače izdelave in z vojaško pištolo 9 mm — kole- narco (Parabelum). Tekmovanje je otvoril predsednik okrajnega odbora Združenja rezervnih ofi- cirjev in podoficirjev OLO Ma- ribor tov. Anton Gregorič, ki je pozdravil navzoče tekmovalce, pojasnil cilj in namen tekmova- nja ter poželel občinskim eki- pam čim boljše uspehe. Kljub deževnemu in meglenemu vre- menu, slabi vidljivosti in mo- krim tlem se je tekmovanje pri- čelo točno po predvidenem na- črtu in po predpisih za tekmo- vanja s tovrstnim orožjem. Naša ekipa z malokalibrsko puško je že v začetku tekmova- nja kazala vidno nadmoč nad ostalimi občinskimi ekipami ma- riborskega okraja, ki so v svo- jih uspehih vse bolj zaostajale, bb koncu streljanja je dosegla celih 316 krogov od 400 možnih. Najboljše rezultate so dosegli: Franc Korpar 89 krogov od 100 možnih ter Franc Hojnik in Konrad Kramberger po 80 kro-' gov. Tudi naša druga ekipa z vo- jaško pištolo je odlično začela in je ob koncu dosegla 255 krogov od 400 možnih. Najboljše uspehe sta dosegla: Martin Berden 76 krogov in Ožbalt Vidovič 72 krogov. Ker so se uspehi občinskih ekip z malokalibrskimi puškami seštevali z uspehi ekip z voja- škimi pištolami, je skupno šte- vilo krogov naših ekip znašalo 571 krogov, dočim je število druge najbolje plasirane občin- ske ekipe Maribor-Tabor znaša- lo skupno 526 krogov, kar priča o veliki nadmočnosti naših ekip, ker ne gre za krog diference, ki je tudi odločujoč, ampak za celih 45 krogov v našo korist, kar predstavlja veliko zmago naših tekmovalcev nad ostalimi naj- boljšimi občinskimi ekipami mariborskega okraja. Po končanem tekmovanju je predsednik okrajnega odbora Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev OLO Maribor tov. Anton Gregorič napovedal končni izid tekmovanja ter po- klical vodje zmagovalnih ekip, da prevzamejo zaslužene nagra- de za svoje občinske odbore. Predstavnik občinskega odbo- ra Združenja rezervnih oficir- jev in podoficirjev Ptuj, tovariš Mašanovič, je imel za prijetno dolžnost in redko čast, da je iz rok narodnega heroja — polkov- nika Janeza Hribarja prejel krasen pokal, darilo Okrajnega centra za izvenarmadno vzgojo v trajno last ter iz rok predsed- nika okrajnega odbora Združe- nja rezervnih oficirjev in pod- oficirjev tov. Gregoriča drugi krasni prehodni pokal kot I. in II. nagrado za zmagovalni ekipi ZROP Ptuj. Poleg teh dveh glavnih ekipnih nagrad so naši najboljši tekmovalci osvojili še druge praktične nagrade ter se postavili na čelo najboljših tek- movalcev v okrajnem merilu. Ob svečani izročitvi nagrad so govorili: narodni heroj Janez Hribar, Anton Gregorič in pred- sednik okrajnega strelskega od- bora Maribor Jože Zirovnik, ki so poudarili visoko zmago naših ekip ter jih postavili za primer vsem ostalim občinskim odbo- rom Združenja rezervnih oficir- jev in podoficirjev OLO Mari- bor. Prepričani smo, da se bodo naši tekmovalci tudi na repu- bliškem tekmovanju v Ljublja- ni uspe.šno borili za prva mesta in da bodo dostojno reprezenti- rali Združenje rezervnih oficir- jev in podoficirjev ObLO Ptuj, kot so to dosegli na okrajnem tekmovanju v Mariboru. m/m ROKOMET Ženske: DRAVA—PARTIZAN (Črnomelj) 7:5 (3:4) V nedeljo dopoldne je imela ženska ©kipa Drave v gosteh no- vinca republiške lige Partizana iz Črnomlja. Partiizana kct novinca niso preveč upoštevale, vendar nam je igra pckazala, da bo re- sen nasprotnik, ki bo prav tako posegel v boj ? t>oljšimi moštvi. Igralke Partizana so že v za- četku močno ogrožale vTata To- plakove, ki je bila nekoliko nego- tova. Krivda štirih prejetih golov je v slabi obrambi. Opaziti je bilo nekakšno podcenjevanje gostinj, kar pa se jim je maščevalo. Igrala ke Partizana so pckazale zelo lepo in požrtvovalno igro, ki .jo je ne- koliko motilo le slabo streljanje. Domačinke so to spretno Izkori- ščale, vendar jim do odmora ni usipelo izenačiti. V prvi polovici nadaljevanja je bila slika na igrišču enaka. Kon- čno je trenerju Zupancu uspelo po nekaj menjavah najti pravo šestorko, ki je na.jprej izenačila in p>otem do konca igre povedla ter s tem osivojila dve dragoceni točki. Na.ibcljši igrai.ki in strel- ki golov sta bili Botoltnova in Potočnikova. Pri gostjah se .je iz- redno odlkovala vratarka, ki je obvarovala svojo ekipo mnogo višjega poraza. K. A. FUŽINAR—DRAVA II 6:5 (4:1) Mladinkam je bila to prva tek- ma, zato je bilo mnogo grobih prekrškov in slabih podaj. V eki- pi nastopa mnogo novink, zato .je poraz delno opravičljiv. Obe eki- pi sta bili izenačen' in je o zmagi odločala samo športna sreča, ki je bila tokrat naklonjena mladinkam Fužinarja. K. A. Moški: FUŽINAR—DRAVA 25:14 (9:8) Igralci Drave so bili pred to igro pesimisti. Dali so nam slu- titi, da bodo -grali povsem pod- rejeno vlogo. Toda v prvem delu igre ni bilo tako. Res da .so gostje že takoj v začetku povedli, ven- dar sta se ekipi do odmora stalno izmenjavali v vodstvu. Vse je že kazalo, da bo to huda borba dveh enakovrednih nasprovtnikov. Vrsti- le so se akcije, ki jih pri nas ni.- smo vajeni. Gostje pa .so ki.juh temu pokazali mnogo lepšo in ko- lektivnejšo igro, k: je bila obenem tudi mnogo efektne.jša, medtem ko so se domači preveč omejevali na posameznike, tako da so bili drugi preveč zapostavljeni. Po odmoru so bili domači ne- koliko bolj mrtv' in otopeli, kar so gostje v obilni meri izikoristili. Že v samem začetku so ilovito navalili in obramba domačih ni mogla ustaviti toče golov. Prav tako slab je bil tud napad. Glav- ni realizator pri Dravi je bil Ši- rovn:k s sedmimi goli. Nekoliko je zatajil tudi vratar Rakuša. FUŽINAR—DR.WA II 14:21 (6:11) V prvenstveni tekmi mladincev sta se srečali ekipi Fužinarja in Drave. Ob pogledu na f žično raz- vite.jše goste si nismo mogli obe- tati ničesar dobrega. Vendar je igra pokaizala, da temu ni tako. Domačii so bil« ves čas igre v očitni premoči in so skozi vso tekmo vodil. Polčas se je končal s petimi goli prednosti v korist domačih. Igralci Drave pa so po polčafeu še lepše zaiarali in prvot- no razliko še povišali. Izredno se je odlikoval Stark!, ki je bil najbo!.jši gralec in glav- ni iniciator ter realizator (6 go- lov). .=lFdita mu Rcčak (6) in Hoj^ ker (5 golov). K. A. Vremenska napoved IN LUNINE MENE: za čas od 24. do 30. sept. 1960 Prvi krajec bo 28. septembra 1960, ob 2.12. Nastopilo bo hlad- nejše jesensko vreme, proti kon- cu septembra .se bo vreme po- slabšalo. Hladneje bo. A. C. SONČNA ELEKTRARNA Ni še dolgo tega, ko smo prvič slišali o možnosti praktične upo- rabe sončne energije. Sovjetski znanstveniki in tehniki pa so že izdelali načrte za elektrarno na sončni pogon, ki bo proizvajala energijo za široko potrošnjo: Elektrarno bodo postavili na po- b"čju kavkaške gore .Ararat. kjer sije .sonce najmanj 200 ur na leto.