Stev. 32.
izhaja vtak četrtek
ia velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo lete 3 gld. — kr. „ pel leta I „ 60 „ . četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja •pravnlStvn v dijaškem semenišču (Knaben-seminar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
V Mariboru 7. augusta 1879.
Tečaj XIII.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Vojaška postava in jena prenaredba po želji liberalcev.
Ravno 10 let velja nova vojaška postava. Prišel je čas jo odpraviti, preuarediti ali podaljšati. Prvo je nemogoče, drugo sedaj nevarno, tretje tedaj najvrjetnejše. Dobro še pomnimo, kako so mestni liberalci goreli za novo vojaško postavo, posneto po nemško-pruskem kopitu. Tem bolj se jim sedaj čudimo, da so nje oni najprej siti in tirjajo, naj bi se bistveno prenaredila. Mestni očetje v Gradcu, Mariboru itd. uže pišejo prošnje državnemu zboru, naj bi ta sklenil: a) število mož v stoječej vojski (250.000 mož) zmanjšati, b) dobroto enoletne prostovoljne službe raztegniti tudi na dijake nižjih gimnazij in realk, na učence 8razrednih ljudskih šol, potem na učence meščanskih, trgovskih, obrtnijskih, rudarskih, kmetijskih, mornarskih in umetnijskih šol; po dokončanem prvem letu bi jim se naj dovolilo narediti poskušnjo za podčastnike; kdor jo dobro opravi, naj gre kot podčastnik na odpust, drugi pa naj še drugo leto služijo kot prostovoljci. Učitelji in učiteljski pripravniki pa bi se naj sprejemali v nadomestovalno reservo. Tako želijo mestni gospodje zdatnih polajžb, ki bi pa očividno in večjidel le jihovim sinovom bile na korist, menje kmetskim. Najbolj opravičeno je še, kar zahtevajo zastran učiteljev in pripravnikov. Nikakor pa jim ne moremo pritrditi tam, kder
sred tega dela bil je prisiljen v vojsko zoper Pruse in je bil grdo tepen. Jednaka bi se utegnila zgoditi tudi nam. Bistvena prenaredba vojaštva pri nas se ima torej odložiti na ugodniši čas, posebno ker se je sedanja uredba lani v Bosui pokazala, da ni slaba. Res imamo v mirnih letih 250.000 mož na nogah. Ali to je najmenjša, najskrajniša številka, ako hočemo ogromno število novincev vsako leto izvežbati in za prvo varnost cesarstva dovolj vojakov pri rokah imeti. Le poglejmo na sosede 1 Italija ima 230.000 mož pod orožjem, Nemčija 450.000, Francoska 470.000. Rusija 700.000 mož. Dokler sosedi tako do ušes v orožju tičijo, ne moremo Avstrijanci primernih, čeravno občutljivih, žrtev za vojaštvo zmanjšati. Res je, žrtve so velike, plačilo velikansko. Okoli 80—92 milijonov na leto nas stanejo vojaki in vojne priprave. Ali sosedi napinjajo svoje moči še bolj, prusko-nemško cesarstvo potrebuje letos okoli 180 milijonov. To je žalostno ter je močno želeti, da bi evropski narodi enkrat smeli tolika bremena iz ram odvaliti. Ali sedaj se to ne bo še zgodilo, tudi kmalu ne. Naša mirovitost, naše prostovoljno slabenje vojne moči bi grabljivih sosedov ne potolažilo, ampak le ohrabrilo. Kmalu bi vojsko iz trte zvili, nad nas planili, izropali in raztrgali.
Liberalci pravijo, da smo zato tako na slabem, ker preveč za vojaštvo denarjev trošimo; ako torej hočemo, da bode boljše, treba nam je
bistveno prenaredbo vojaške postave tirjajo in dalje, vojaške potroške zmanjšati. Ko bi to res bilo, tedaj
.1---_	---------i __ bj bila nova vojaška postava glavni uzrok našej
gospodarstvenej nesreči! Dobro, kdo jo pa je nam dal? Ali ne sami čisti liberalci? No, glejte, kako se ti kričači sami po glavah butajo! Sicer pa ni celó resnično, kar liberalci pravijo. Ne vojaštvo, ne vojni potroški so nas strmoglavili v globočino gospodarstvenega propada, ampak mnogoletno zapravljivo gospodstvo nemško-magjarskih liberalcev. Celih 10 let so vojni potroški jednaki ostajali, a med tem so naraščale srenjske in dežel ne doklade, posredne in neposredne dače, najbolj pa državni dolgovi. Med tem, ko nas vse vojaštvo avstrijsko letos stane 92 milijonov, poženi samo činži ali
ako mislijo s tem res našej gospodarstvenej nesreči odpomoči ter stroške zmanjšati in potem dače znižati. Kajti tukaj se liberalci ali sami motijo ali pa hočejo druge motiti in krivdo našega vsestranskega propada od sebe proč na vojaštvo zvrnoti!
Bistvene spremembe pri vojaštvu se morajo vršiti jako previdno in ob času, kedar se državi ni bati nobene vojske s sosedi. Tak čas sedaj gotovo ni. Po vsej Evropi vre in buči, kakor pred kako nevihto. V takem trenutku vojaštvo prena-
rejati bistveno, to je neizmerno nevarno. To vidimo pri cesarju Napoleonu III. Staro po maršalu Niel-u osnovano uredbo vojaštva je začel prenarejati, a
obresti za pomnožene državne dolgove pri nas 118,163.346 fl., na Ogerskem pa 92,640.000 fl. To je glavni uzrok našej nesreči, namreč zapravljivo liberalno gospodstvo, vsled katerega so av-strijsko-ogerski davkeplačilci prisiljeni za državne upnike, večjidel Jude, delati in trpeti, da jim letos izplačajo samo kot činž ali obresti strahovito svoto — 210,803.346 fl. Res skrajni čas je bil, da so se volilci nekoliko spametovali in pomagali, da smo liberalce, vsaj pri nas, potisnili v manjšino. Konservativno-narodna večina v državnem zboru bo skušala usekane rane celiti in iečiti, potroške pomanjšati, dače znižati, kder in kolikor se bo dalo — vendar nikoli tako, da bi trpela naša vojna moč, varnost cesarstva, dostojnost Avstrije!
Gospodarske stvari.
Kako iz metude ali smetkov si dober sir narediti.
M. Brž ko se pri metenju puter od metude loči, se metuda iz pinje izlije in zavre. Pri vrenju se sir od siratke loči. Zdaj se vse pusti mirno stati in hladiti, potem se sir iz siratke vzame, v vrečice dene, da se tako siratka iz njega pocedi. Ko se je to zgodilo, se sir iz vrečice vzame, nekoliko osoli in prav dobro zgnjete. Pridene se tudi nekoliko kumina ali kterega drugega domačega dišila. Ko se je sol in dišilo prav dobro z sirom pomesilo, prilije se mu malo ruma ali konjaka in sicer na kilogram sira blizu dve žlici ime-vovanih žganih tekočin, ki se morajo pa tudi prav dobro v sir zagnjesti. Ko se je to zgodilo, se siru daje podoba, ktera se najbolj pripravna zdi, vendar pa ne predebela. Tudi se posamezni sirčeki v čiste, lanene rutice zavijejo, ki so se poprej v vročo siratko pomočile. Še bolj okusni postanejo pre ti sirčeki, ako se v hrenovo perje zavijejo in kake tri tedne v njih puste.
Kurja kopališča.
M. Da se kokoši v pesku in drobirju kopati morejo, to je njihovemu zdravju zelo koristo. Kokoš se koplje, da si z peskom, prstjo in drobirjem očisti kožo raznega mrčesja kakor kokošjih uši, kleščev itd. Kdorkoli se toraj z rejo perutnine zlasti kokoši peča, mora skrbeti, da ima perutnina to sredstvo k svojemu zdravju in uspevanju. Za taka peščena ali prstena kopališča perutnini se priporoča solnčno mesto na dvorišču in sicer po številu in plemenu kokoši veče ali manjše. Prostor na štiri ogle se izkoplje, prst odstrani tako globoko, da so stene ob straneh po 18 — 24 cent. pokončno visoke. V toto štirioglato jamo, ki se prej ob stenah z deskami zapaži, se nanosi zmes, ki obstoji iz treh delov prodnega peska, iz dveh delov prerešetane lesne prsti in iz jednega dela stolčenega negašenega apna. Vse to se pokrije z visečo streho, ktere sprednji stebri so blizu po meter visoki. Dobro je, če streha predi daleč
čez jan ne stene moli, da celo kopališče dežja in sploh mokrote varuje. Kokoši posebno rade zahajajo v toto kopel in se nadležnega mrčesa, ki je večidel poglavitni uzrok njihovega hujšanja, znebč.
M. Pomoček zoper traknljo. Zoper tega silnega nadležnika pri ljudeh in živini se nasve-tuje sledeče sredstvo, ki si ga vsakdo sam lahko napravi. Vzame Va kilo bučinih ali tikvinih košic. Te se posušijo v prav topli peči in se izluščijo. Na to se stolčejo ali drobno zrežejo in jim Vie kilo drobno stolčenega cukra ali sladkorja primeša. Tako je pomoček napravljen. Zvečer predno se to zdravilo vzame, se mora bolenik pustiti okoli deset ur dolgo. Sprva košice še precej dobro dišijo in boleni jih radi jemljč, pozneje se jim pa začn6 ustavljati. Toraj je treba za jemanje zdravila dve uri porabiti in kolikor mogoče čistega zraka dihati, ker zdravilo lahko stori, da boleniku hudo postane. Na rano, ko bi trakulja se še ne bila odpravila, se vzame še po dve žlici ricinovega olja in trakulja (Bandvurm)je odpravljena.
Dopisi.
Od koroško-štajerske meje. (Kje je Švabe k?. Še daleč proč od Bismarkije in njenih kulturoborcev. V tihi dolini na desnem bregu šumeče Drave pod Stronjskimi visočinami prebivajo Bogu, cesarju in svojej domovini zvesto udani farani Švabeški. In ravno v ta kraj med vrle koroške Slovence me spremi, marljivi bralec „Slov. Gosp."! Naj ti povem, kaj veselega se je godilo tukaj 29. in 30. julija. Kot vrl Slovenec boš rad zapustil že preveč ponemčeno mestice glasovitega „pliberškega mosva", ter jo krenil z menoj po severnej cesti proti Nunčivesi, Bidrivesi in Dobu. Poleg ceste stoji prelepo ovenčanih majev, vernega ljudstva brezštevilna množica in v vsih vaseh posebno v Dobu, črez cesto okusno okinčanih slavo-oblokov s primernimi slovenskimi napisi. Obrni se iz Doba na desno proti vzhodu in v dobri uri jo primahaš v praznično okinčano ves sv. Štefana v Švabeku. Že precej pri vzhodu te pozdravi slavni oblok v vesi pa velikanski maj. Pri obloku pričakujejo nekoga domači gospod župnik s 4 duhovskimi tovarši, venček belo oblečenih deklic, šolska mladina s svojim učiteljem in množica vernega ljudstva. V zvoniku je odbilo že 5. uro popoldne, ko se oglasi močni strel in ž njim se pomeša lepo vbrano zvonenje. „Glejte! so že tu", zažene veselo ljudstvo. — Kdo? Povejo ti znamenja na slavnih vratih in svetopisemski pozdrav : Hvaljen bodi, ki pride v imenu Gospodovem! Zdaj stopijo iz kočije toliko željno pričakovani visoki gost, od vsih nas srčno ljubljeni in cenjeni knezoškof krški, Valentin Wiery; pred Njimi pa že stoji belooblečena deklica, da Jih v prelepem domačem nagovoru pozdravi, ter sama cvetlica, Jim ponudi podobo svojo — prijetno dišeči cvetlični šopek. — Ginjenega srca
ee zahvalijo višji pastir za prisrčni sprejem, v očesu starega moža pa sem videl solze veselja igrati. Že je večer, občnega veselja pa še ni konec. Pod obednico žnpnikovega poslopja se oglasi milo petje domačih pevcev, in Svabeški basist, Trampušev Zep, je ta večer svoj globoki bas tako nategnil, da odmeva od južnih visokih hribov, na kterih obilno svitlih kresov gori. Prisrčna ta udanost očetovo srce milostljivemu škofu toliko zgane, da se podajo že v pozni noči s svojim spremstvom pod milo nebo, da si ogledajo plamtečih kresov, ktere so netila v znamenje odkritosrčne ljubezni svojemu škofu zvesto udana srca vrlih Slovencev. Ravno tako veseli dan je bil posebno za birmance tudi 30. julij. Po slovesnem vhodu z vernimi natlačeno cerkev stopijo na prižnico pridigar visoke rasti, Suški gospod Randl ter razložijo želenim poslušalcem v pravilni slovenščini z v srca segajočim glasom pomen škofovega prihoda; izvrstna katekeza pokazala je pa gospoda župnika J. Leskovarja izurjenega in dobro vajenega kateketa.
K občni radosti so tudi^ mnogo pripomogli p. n. gospodje prelat Duda iz Sent-Pavla, velikov-ski okrajni glavar žl. Webenau, pliberški dekan Bergman, knezoškofijski tajnik L. Einšpieler in tinjski prošt Serajnik s šaljivimi in lepimi na-pitnicami. Vesele ure le prehitro minejo 1 — Zopet se oglasijo Svabeški zvonovi, pa zdaj le — tužno-milo! Ljubljeni oče, prečastiti višji pastir slovo jemljejo ! Zopet stopi belo oblečena deklica pred Njih, ter Jim izreče s tresočim glasom slovesno besedo. Globoko ginjeni se dobri oče ravno pred odhodom v cerkvo podajo, da se nekoliko pomolijo; cerkveni patron, sv. Štefan pa je, kakor upamo, z radostjo iz visokih nebes pogledoval doli na Kristusovega maziljenca. Za odhajajočim višjim pastirjem smo žalostni pogledovali s prisrčnimi željami, naj Jih dobri Oče še mnogo, mnogo let ohrani, Jim utrdi njih zdravje in Jih zdravih in veselih spet skoraj v naše kraje pripelje 1	S .
Iz Pohorja. (Tepež.) 29. jul. je knez Win-discbgratz-ov gozdnar F. kmečkega sina M. v Planini z lovskim nožem tako sklal in s kamenjem otolkel, da je reva po strašnih bolečinah peti dan umrl. Kaj je bilo uzrok tepežu, to bode sod-nijska preiskava pokazala. Govori se, da je gozdnar M.. ove vole najdel v grajščinski paši in je hotel vole odgnati; temu bi se bil M. ustavljal, na kar sta se zgrabila. Taka malenkost menda ni vredna, da bi se kdo za njo do krvavega sklal. Pravi uzrok celemu tepežu bo najbrž maščevanje, ker je gozdnar F. proti M. neko tožbo zavoljo tatvine lesa zgubil. Odkar je gozdnar v planini, so tepeži med pastirji in gozdnarji v pohorskih planinah tako pogosti, da je želja ljustva čisto opravičena, naj bi se omenjeni gozdnar premestil. Ako se vol ali krava kam v ptujo pašo zaleti, bi menda ne bilo treba ročno noža in puške.
Od Pesnice. (Razposajena mladina — sodnija.) V nedeljo 20. jul. je divja druhal fantalinov od sosednih krajev pridrla, in blizu cerkve sv. Marjete hud boj napravili. S kamenjem so tako silovito metali, da je bilo strah in groza; pri neki hiši so šipe potrupall in v hiši sedeče krvavo ranili. Zadnjo nedeljo so zopet nekteri fantalini se blizu cerkve pretepali, oborožani z noži in koli ter hotli tepež napraviti tudi v krčmi g. Baumana; toda pogumni krčmar je s svojimi ljudmi krvavi boj zabranil; najhujši so taki, kteri so že kedaj v zaporih ali kajhah sedeli. Nimajo več nobenega strahu pred sodnijsko kaznijo. Strah božji ljudi zapušča, zatorej pa tudi ni več straha in spoštovanja ne do posvetne, ne do duhovske gosposke. — 18. jul. bi imela biti obravnava zoper Purgaj Franca zarad razžaljenja časti. Tožnik č. g. Anton Fišer je prišel v odločenem času v sodnijsko hišo, ob V, 8 uri predpoldnem, toda sodnij-ski pristav, kakti preiskovalni sodnik, mu je to-žensko pravico odrekel rekoč: „na moji uri je že v2 8. odbilo, zatorej sem kazensko postopanje zoper Purgaj Franca ustavil." Bilo je takrat ravno v, 8.; le ura v sodnijski hiši je kazala 5 minut črez. Opomniti je treba, da je imel tožnik, kakor tudi njegove priče, dobri dve uri hoda do sodnije, in vendar je bila obravnava že za 1/i 8 uro odločena. Navadno se v uradnijah še le ob 8. uri uradniško poslovanje pričenja.
Iz Celja. (PhönixAssurance Company of London.) Sklicevaje se na oznanilo deneš-njega lista te družbe, katero zastopati imata čast gg. Vertnik & Valeučak, v Celju, Graškej cesti hiš. št. 34. v novej hiši „Pri jelenu", poleg čitalnice, opozorujemo, da to društvo „Phönix" izmej mnogih asekurančnih družeb tega imena bode praznovalo v 3 letih lOOletnico obstanka svojega. Družba osvetuje uspehe in dobičke, ki so primerni dolgej dobi nje delavnosti, in koje nij dosegla niti j e d n a druzih asekurančnih družeb. Znano je, da nado-mestuje neomejeno poroštvo nje osiguralne zaloge, ker je kljubu tem doseglo zdaj iz nabranih dobičkov svoto, koja bi omenjeno poroštvo kot nepotrebno izključiti mogla. Izkazano imetje znaša nad 12 milijonov, od kojega glavno nadomestovalno zalogo gold. 3 milijoni 750.000 in zaostali dolg gold. 5 milijonov 317.000 odračunivši, se ono imetje skoro po vsem kot nadomestek dohodkov in premij imenovati more. Obžaljujemo, da „Phönix" ne bilancira ali sklepa po načinu družeb z omejenim poroštvom, kajti račun dobičkov in stroškov osvedočil bi marsikaj zanimivega iz gospodarjenja stare te korenjaške prvakinje. Še bolj iznenadajo nasproti vsem skupnim uspehom, oni, v našem cesarstvu, ki so podobni, rekel bi uganjki. Cisti dohodki, ali premije glavnega naselstva za naše cesarstvo v Trstu znašajo gold. 581.509-09 (z vštetimi letošnjimi premijami gld. 309.174'04). Odračunivši gld. 172.436-02 za pozavarovalne premije, ostaja gld. 404.073.06 v lasten dobiček, od
kojega se morajo povrnjene škode fl. 102.035'58 odšteti, torej kaže primerje komaj 25% škode proti vplačanim premijam. To je tako mali znesek, da enakega nobedna izmej družeb v naših deželah izkazati ne more. Ker je „Phönix" od početka svojega udomačenja na Avstrijskem oči-vidno blagodarjen po sreči, bilo bi ob-javljenje načina njega delovanja isto tako poduč-ljivo, ko zanimivo. Se bolj iznenadajo drugi izkazi uspešno delovanje: Skupni opravilni stroški s provizijami agentov vred znašajo gld. 66.537 92 to je samo 17 % vplačanih premij od gld. 389.17484, kar drugod povsodi podvojnote odstotnine stanejo. Po tem izglednem opravilnem toku, da čisti dobiček samo gld. 8.409 91 znaša, je dostojno dokazano v preizmernej zalogi nje poroštvenega zaklada.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Prav smešno je sedaj gledati in brati, kako so nemški liberalno-judovski listi v zadregah, kako ugibljajo in stikajo, laskajo in dražijo, da bi kaj zanesljivega poizvedeli, kaj namerava grof Taaffe, kdo bo minister, kedaj bo državni zbor sklican itd. Vsi skup ne vedó nič, pač pa jih je strah tega, kar ima priti. Slaba vest jih muči. — Trgovske zbornice začele so premišljevati, kaj je storiti proti Nemčiji, ki je začela od našega blaga naenkrat visoko colnino pobirati. Žali Bog, da kmetski ljudje nimajo kmetijskih zbornic, kder bi svoje kmetske koristi jednako premišljevali in potem pred ministre stopali s tir-jatvami, kakoršnih jim je treba izpolniti, ako se neče kmetski stan uničenju prepustiti! Deželni zbori bodo baje sklicani prve dni septembra. Ce-hovje in Poljaci so se gledé postopanja zoper nemške liberalce nekoliko uže porazumili. Da bi se le celó! Gališki vojni poveljnik baron Mollinary hoče se službi odpovedati pa se ne vé zakaj. V zlati Pragi, glavnem mestu češkem, so Čehovje zmagali in izvolili zopet Čeha in narodnjaka Skram-lika za mestnega župana! Nemcem to hudo v oči bode. Zoper Jude začeli so ljudje hudovati se; na Dunaji jih posebno črtijo kot najpredrznejše oderuhe. No, to je res čuda, da hoče nemšk liberalec Judov sit biti. Drzni prusak Schonerer je neko društvo zbobnjal v Zwettelnu ter začel po grofu Taaffeju zarad zadnjih volitev udrihati; toda vladni komisar je srboritneže razgnal. Posojilnice, ki velikanskih činžev ne tirjajo, zarad prevelike dače obstajati ne morejo in se zaporedom razdru-žijo. Tako je storila posojilnica kmetov okolice celovške na Koroškem. Posojilnice, ki nečejo kmeta odirati, ampak mu res pomagati, bi naj bile davka oproščene! V Trstu je velika razburjenost med slovenskimi delavci, ker ne dobijo nikder dela; italijanski gospodje, mestjani, trgovci najemajo samo delavce, služebnike, komije itd. ki so Italijani. — Ogerski grof Zichi je se službi državnega
tajnika odpovedal. Objavljene umazanosti so ga telebnili iz častne službe, kojo je zlorabil v to, da si je s podmitninami polnil svoj žep. Ogerskih državnih dolžnih pisem v znesku 380 milijonov goldinarjev je le za 20 milijonov oddanih doma na Ogerskem, ostalih 80 milijonov imajo večjidel dunajski Judje, 130 milijonov Nemčija, 130 Francija in Angleška v oblasti, kamor tedaj ogerski davkeplačilci denar za obresti plačujejo. Hrvatje delajo z Magjari novo nagodbo, tirjajo 45% vseh dohodkov za deželne potrebe, in združenje z vojaško granico ali krajino. Vsak trenutek pričakujemo vest, da so naši vojaki iz Bosne mahnili dalje v Turško proti Novemu-pazarju.
Vnanje države. Ako je res, kar nekatere novine pišejo, tedaj se bodo Albanci trdno branili zoper avstrijske vojake, kedar bodo ti hotli prodirati v Turško. Precej osupnila je vest, da se je angleško brodovje vrnolo v Bezikinij zaliv, francosko pa postavilo se pred Solun. V Bolgarskem je knez dal oklicati obsedni stan, ker so se okoli Trnove prikazali številni mohamedanski tolovaji. Junaška ruska vojska je 3. aug. zapustila Bolgarijo, kder je pa ostalo ogromno vojne sprave. Srbi imajo sedaj nove meje povsod odmerjene in so ob Kopanik-planini pridobili še 20 vasi. Na Italijanskem so vsied liberalnega gospodarstva skoro vsa mesta črez red zadolžena, nekdaj bogata Flo-rencija je po svojem županu napovedala krido. — Španijolski kralj Alfonz zopet snubi avstrijansko princesinjo Kristino. — Francosko starešinstvo je v odboru zavrglo ministra Ferry-ja postavo, po katerej so freimaurerji katoličanom hotli zatreti vse krščanske šole. — Iz dogovorov med Bismar-kom in papežem se je toliko poizvedelo, da bodo izgnani škofje smeli domov na svoje sedeže in da se bodo katoličanom sovražne postave odpravile, posebno, če bodo konservativci zmagali pri bližnjih volitvah za deželni zbor pruski. Angleže stoji boj zoper Zulu-Kafre 16 milijonov pa še jih niso popolnem premagali. V Afganistanu je se kolera lotila angleške vojske; od enega konjeniškega regimenta je polovica mož umrla.
Za poduk in kratek čas.
Ljutomerska okolica.
Zgodovinska črtica.)
(Spisal J. L . p . j . ..)
I. Cezanjevci. Ko so si bili Rimljani podvrgli mogočno Panonijo, h katerej je spadal tudi precejšnji del vzhodnjega Stajera, in ko so si bili ti mogočni vladarji „vsega sveta" vzhodnje meje svojega neizmernega cesarstva ob velikem Donavu kolikor toliko utrdili, obračali so rimljan-ski cesarji svojo pozornost na notranjo uredbo svojih mnogobrojnih pokrajin. Zidali so vojne ceste, katere so vodile iz Italije v nove provincije ali dežele, kjer so tudi postranske ceste razpreže-
vali. Ob teh cestah so bili postavljeni miljniki in prenočišča (latinski mansiones), od katerih se najdejo še dan danes sledi. Taka cesta je bila napeljana tudi iz Ogleja (Aquileja) čez Emono (Ig pri Ljubljani), Celje, Ptuj v Sombotelj na Oger-skem (Steinamanger) in dalje proti Beču. Da je bila ta cesta iz Ptuja dalje mimo Ormoža in Huma (Holma) napeljana, o tem svedočijo še vidljive sledi jako stare in trdne ceste ob vznožji prijetnih Hum-skih goric. Začelo se je tudi dozdevati, da je morda „stara cesta" pri Braneku dotična rimljanska cesta bila"in Cezanjevci (nemški „Zesendorf") pa „mansio vicésima" (dvajseta postaja). Kajti težko si je razlagati drugače, zakaj bi se sicer dotična občina „Stara cesta" zvala in težka je izpeljava besede „Cezanjevci" iz kove slovenske korenine. V tem mnenji potrjujejo nas tu skopani denarji in urne *) iz rimljanskih časov. Leta 1839. je bil godomerski (Godomerci niso daleč od Ce-zanjevec) kmet Skuhala na njivi pri „Stari cesti" našel dobro ohranjeni rimski zlat, iz česar se sklepa na kakovo rimsko pokopališče in na kakovo rimsko „mansio" (postajo, prenočišče).
Cezanjevska cerkev sv. Roka in Boštijana, katero oskrbljujejo ljutomerski duhovniki, je bila zidana baje 1. 1675. Podobo v velikem altarju ima razen svetnikov tudi predstavo o kugi (pomoru), ki je takrat hudo razsajala v teh krajih, kar svedoči, da se je bila cerkev zavoljo obljubé v tej bolezni postavila.
H. Sv. Križ. Koliko je farna cerkev pri sv. Križu stara, o tem se ne ve nič gotovega. Znani zgodovinar Povoden **) je mislil, da je 1. 1402. že stala. Zvonik je bil cerkvi prizidan leta 1602.; da pa je cerkev sama mnogo starejša, o tem svedoči njeni staro-gotični stavbarski zlog. Začetkoma je bila fara sv. Križa najbržej radgonska podružnica; ali kdaj je pa postala samostalna župnija, ne morem povedati, kajti starih pisem čisto manjka. Najstarejše krstne knjige segajo do leta 1650. Od župnikov prejšnjih časov sta služila tu dva doktorja bogoslovja; eden teh se je zval Iv. Ferdinand plemeniti (Freiberr) Neuhaus. Leta 1786 je bil sv. Križ dekanijska župnija. Takratni župnik in dekan Jelen je bil dobil 1. 1784 z oskrbnikom K o k 1 - n o m zlato medaljo (svetinjo) za pospeševanje šolstva.
III. Veržej. Veržejski trg je najmanj tako star kakor ljutomerski. Da so se jako rano ljudje tukaj naselili, je prav verjetno, kajti lega Veržeja tik Mure je bila za naseljevanje prav primerna in vabljiva. Vsled tega pa je bil kraj tudi razpostavljen vsakojakim napadom prek Mure pri-hrumivših ljudstev: Avarov, Magjarov, Turkov in
*) „Urne" so posode iz ila ali kamena, napolnjene s pepelom in ostanki kosti; kajti Rimljani, kakor sploh stari narodi, so svoje mrliče sežigali in pepel v takih posodah shranjevali.
**) Povoden je bil duhovnik in je upokojen radi bolezni (deficient) dalje časa bival v Ptuju, o katerem kraju in o njedovi okolici je nabiral zgodovinske podatke.
Krucev. Tudi se morda ostanki teh ljudstev v nekaterih sedanjih Veržencih nahajajo; kajti niso vsi tržani po postavi in barvi života popolnem slični Slovencem v okolici, dasi vsi Verženci lepo slovenski govorč. Koliko vrednosti je razlaganje pomena Veržej ali Varžej, iz besede „var", ki po-menja znani avarski krog ali obroč, za katerega so se Avari skrivali in uplenjeno blago shranjevali, tega se ne upam razsoditi.
Sicer si utegnejo besede „var", „varoš" (trg, mesto), Veržej, Varžej, Varaždin, Varadin, kolikor toliko v sorodu biti.*) Pokojni Povoden je mislil, da je na mestu sedanjega pokopališča utegnil biti utrjen tabor, kakoršni se še dandanes vidijo pri mnogih cerkvah, okoli katerih so se kristijani za pokopališčnim zidovjem večkrat proti sovravniku, zlasti proti Turkom, branili. Od starinskih pisem, katera se na magistratu v Veržeji hranijo, je najstarejše in najvažnejše ono od leta 1413, v katerem potrjuje vojvoda Ernst v dunajskem Novem mestu (v sredo po Katarini) Veržen-cem pravico tržstva, svobodo mitnine, (te pravice so imeli že od vojvode Albrehta) in tedenski tržni dan, katerega jim je bil že prej vojvoda Rudolf dozvolil, kakor navaja to najstarejše pismo od leta 1413.	(Dalje prih.)
Smešničar 32. Gospod stopi v neko kmetsko krčmo, kder je bilo vse polno muh. Nevoljen reče gospod: krčmar, dajte sitnim muham vendar tudi kaj jesti! Krčmar odgovori: gospod, hitro done-sem jesti, le ukazite muham, naj se vsedejo!
Razne stvari.
(Svitli cesar) so za stavljenje nove šole pri sv. Jakobu v Rožnej dolini darovali 500 fl.
(Petindvajsetletnih) svojega obstanka slovesno obhajal je 6. artilerijski regiment v Strassu blizu Spielfelda.
(Velik požar) je na Vrhniki na Kranjskem pokončal 28 hiš, na Igu blizu Ljubljane 80 poslopij.
(Slabo gospodarijo) mnogi okrajni zastopi. Tako slabo, kakor ptujski, pa malokteri; most črez Dravo nad Borlom je stal 40.000 fl. Sedaj je nekaj mosta tam, kder ni vode, nekaj pa razrušenega ondi, kder je voda. Naj vendar nekdo več „Slov. Gosp. poroča o tem dr. Strafella-jevem delu, da bodemo zvcdli, ali res ni bilo v celem okrajnem zastopu modrega človeka, ki bi bil zoper toliko brezkoristno preoblaganje okrajičanov svaril!
(Dva poganska groba) izkopali so v Račah ob Savi pa v odprtima gomilama našli samo po 2 lončeni posodi in 1 nož.
(Č. g. Klun) državni poslanec bil je od ljubljanskega knezoškofa potrjen kot beneficijat baron Rauberjevega beneficijuma, ki daje 800 fl. letne plače.
*) V Veržeji je tudi nekaj priimkov „Avar", katerih sicer daloč okrog ni.
(Mariborski okrajni zastop) ima denarjev na razpolago. Razpisal je dve štipendiji, vsako po 75 fl. onim, ki hočejo iti v učiteljsko pripravnišče.
(Sodnijski adjunkt postal) je gosp. Bradač v Kozjem, gosp. Pevec v Sevnici in gosp. Toplak na Vranskem.
(F ŠČavnico padel) je 91etni siu Janez Koler iz g. Radgone in utonil.
(Mariborska gimnazija) imela je letos 294 dijakov, 158 Slovencev, 134 Nemcev, odličnikov 40, večjidel samih Slovencev. Novo šolsko leto prične 16. sept.
(Celjska gimnazija) štela je letos po števil jenju ravnateljevem 6 Nemcev (110) več nego Slovencev (104). Bržčaš je se vrezal; vseh dijakov bilo je 218. Med temi samo 15 odličnikov. To je slabo. Kdo je kriv?
(Deželni odbor Štajerski) je po toči poškodovanim odločil 800 fl. podpore, Dornavčanom 200 fl.
(Odlični gostje) so v Slatini preuzviš. škof Strossmajer in general Filipovič, brat slavnega osvoboditelja Bosne.
(Blizu Maribora) je po zadnji volitvi g. L. srenjski predstojnik, ki za silo nemški klati, ženinu in nevesti na zdravje napil: „liberalci naj živijo". Tako ga je propad pekel, da še na gostiji ni mogel pozabiti nanj. Njemu se pridruži slovenski puklasti nemčur, „jaz sem tudi liberal", krono vsemu pa je na glavo postavil oče ženihov „Pos-seggovec", ki boljše bob mlati kakor nemški govori, „jaz sem tudi „tiberal" (liberal).
(Povožen) je bil Jurij Rataj, posestnik v Žicah, ko se je nekoliko vinjen peljal iz Oplotnice nad Dobrovlje. Drugi den je umrl.
(Toča) je v srenji Novo-cerkevskej uničila 2/s pridelkov.
(Obsojeni) so Jernej in Janez Knez, Martin Dvoršak in Kari Deželjak na 2 mesenca, Franc ČJmelič na 6 mesencev, Jernej Jokan na 4 leta, Ana Krajuc 5 let in Fric Bodner 7 let v ječo.
(S koso posekala) sta Anton Volovšek in Jožef Deželjak tata Jožefa Ferliča, ko se je pri kraji Jožef Plevnikove koze v kozijanskem okraju za-sačen z nožem branil.
(Č. g. SlaviČ) jezuit in naš rojak iz Bučečo-vec na Murskem polji ter bivši izvrstni dijak gimnazije mariborske bil je od vseučilišča v Innsbrucku na Tirolskem proglašen za doktorja bogoslovja potem, ko je sijajno dognal predpisane izpite.
(G. Alek. Duller) c. k. državni pravdnik celjski postal je svetovalec višje deželne sodnije.
(Slepo kobilo samo pustil) je nek neumnež pred mlinom v Središču, kobila klamoteri naprej, padne v Dravo potegnivša za seboj voz in 31etnega fantiča, kojega je mlinar komaj smrti otel.
(Prošnja); podpisanemu so v noči 31. jul. ukradli brejo lepo sivo in mlado kravo, srednje veliko, 100 fl. vredno, z dolgima rogoma, dolgo glavo in je volovnica j v tujih rokah je uže iztelila.
Občestvo je prošeno ob sejmih na ovo žival ozirati se in če je kaj sumljivega žandarmom ali županom ovaditi. Kdor mi pomaga tata zaslediti, mu dam 5 fl. nagrade. Jožef Žolnir
učitelj v Spitaliču (p. Gonobitz.)
(O skušnji pri celjskih Šolskih sestrah) slišimo, da se je izvrstno obnesla, več pa nam še nihče ni poročal. Prosimo za prihodnjič! Takih reči ni treba pod mernik devati.
(Štirje lumpi) se klatijo po Pohorji, ptujci, ter ropajo, kradejo, ženske lovijo in napadajo pa še nič ne čujemo, da bi jim žandarji, kde bili za petami. Tako se nam poroča in pritožuje iz Konjic!
(V dijaškem semenišču v Mariboru) je za bodoče šolsko leto nekoliko prostorov izpraznjenih. Le dijaki iz naše škofije, ki želč v duhovski stan stopiti, se sprejmejo, pa morejo svojo prošnjo s krstnim listom, z zadnjima spričevaloma in ubož-nim listom vsaj do 12. avgusta skoz svoj farni urad knezoškofi jskemu konzistoriju poslati. Drugi pogoji za sprejem so se vsem farnim uradom v posebnem pismu naznanili in se lehko ondi po-izvejo.
(Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg. Šibal 30 fl., Feuš 2 fl. leto.), Vošnjak .1 fl. (letn.)
Dražbe. 9. aug. Treza Babič v Mariboru 9152 fl. Andrej Gornik pri sv. Petru 4469 fl. Ana Korošec v Zbe-lovem 957 fl. 11. aug. Marija Beher 1500 fl. v Cmureku. 12. aug. Matija Fric v Možkanjcih 950 fl. 18. aug, Peter Vogrinova zapuščina v Setarjevi 5150 fl., 300 fl. in 160 fl. 20. aug, Jakob Rakušak v Savcih 260 fl.
Najnovejši kurzl na Dunaju.
Papirna renta 67 — Srebrna renta 68.--Zlata ronta.
78- — Akcije narodne banke 821'--Kreditne akcije
2 71-- 20Napoleon 9 21 — Ces. kr. cekini 5 46. —
liOterljne številke i
V Gradcu 2 . augusta 1879 : 62, 31, 18, 64, 77. Na Dunaju „ „ 82, 53, 69, 66, 9. Prihodnje srečkanje: 16. augusta 1879.
Hiša na prodaj.
Pri sv. Miklavžu nad Ormožem se proda po prav nizkej ceni hiša, ki ima 1 nadstropje s 3 sobami, kletjo, kuhinjo in eno drugo shrambo. Spodnji del je ves obokan. Zraven je svinjski hlev in vrt. Zarad bližine pri cerkvi sodi ovi prostor najbolj za kakega peka ali trgovca. Več pove posestnik Matija Pajek pri sv. Miklaužu nad Ormožem, pošta: Friedau.	2—3
Krčmo prevzeti
3-3
na račun želi nekdo v Mariboru ali blizu v okolici. Več se zve v Pajkovej tiskarni v Mariboru.
IjC|» vinograd
3—3
zasajen s rodovitnim in tudi žlahtnim trsjem, na lepem kraju proti jugu ležeč, s£ zidanim stanovanjem, s prostorno kletjo, z močno prešo, z lepim senožetom zasajenim z mnogovrstnim mladim sadnim drevjem, zraven tudi njive in log, tako da se celo lehko tudi tam živi, vse v najboljšem stanju, celo blizu vozne ceste, v Savinskem nad vesjo PeČke hiš. štv. 1. v Makolski fari, je prav po ceni pod roko na prodaj. Kupci, ktere reč zanima, naj ugodno priliko porabijo in se tamkaj pri posestnici Anna Sket brž oglasijo.
BUCELOREJCEM!
Dobijo se Dzierzonovi stoječi in ležeči panji, kakor tudi stroji za izpihanje strdi po prav nizki ceni.
J. Ciselman
1—2 v Bohovi, posta Slivnica (Schleinitz) pri Mariboru.
Javna zahvala in priporočilo.
Podpisani se radovoljno zahvaljuje asekuranč-nej družbi „Phönix", katero zastopa g. K. Lieb-scher v Gradcu, in gg. Vertnik & Valenčak v Celju, za naglo izplačevanje požarne škode, kateri požar je nastal 12. julija t. m. in 20. t. m., toraj v 8 dneh se mi je točno izplačalo. Ob jednem to, prek 100 let staro, pošteno družbo, vsem zavarovanja iskajočim živo priporočam.
Ogerska ves na gorenjem Štajerskem dne 20. jul. 1879. 1—3	Juri Neuhold, posestnik.
M M I M H l I | | I+++
V DANIJEL HAKUŠOVEJ
železarijskej kupčiji v OEIiJU v Graškej ulici
se dobivajo najcenejše in najboljše
Roeiie mlatilnice
in

kakor tudi vsakovrstne mašine, kmetovalcem porabne.
Cenilnike z obrazci dopošljemo radi in brezplačno vsakemu, ki
se oglasi!
2-4
II I I g I II ■MmHmHH'*Hi I M 1111 I 1 1 I I I I H4
Celje I
ZAVOLJO PRESELITVE!
Celje
p=3 P=i
P=5 -=EJ
CZD P-l CZ3 P-H
POPOMA RAZPRODAJA!
Ker smo prisiljeni svoje prostorije v kratkem izprazniti, začeli smo 15. junija t. 1. popolnem razprodaviti: sukno, platno, rokodelsko in modno blago, šivalnice vsakovrstnega stroja
]>o Jako znižam*j coni!
Zraven se prodavajo še:
solnčniki, dežniki, slamnati Muki, pleteno Map, perilo, uresila, trati, gumbi in ovratniki.
Ki žel6 kaj kupiti, so uljudno povabljeni.
G. SCHMIDL & Cffi.
zaloga sukna, knrentnega, niannfakturnega, modnega blaga in šivalnic
5—5	v CELJU, poštna ulica štev. 36.
O
o fc-H tzi
cc ►-Ü t=a o t=J
Poštna ulica «t. 36.
ZAVOLJO PRESELITVE!
Poštna nI i ca
it. 36.
„PHOENIX ASSURANCE COMPANY OF LONDON".
„Phoenix« v T^oncionu, aselturacija proti og-nju.«
Ustanovljena 1782. leta.
Za ces kralj, države 20. februarja	1874 potrjena, z direkcijo v Trstu.
P. n.
Podpisani „Generalni zastop" omenjene družbe za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu 8 tem javno naznanja, da je gosp. Vertnik & Valenčak-u v Celju, Graškej cesti hiš. št. 34.
v
Glavni zasiop za 21 okrajev južne Štajerske
izroßil in opozoruje slavno občinstvo, da se v vseh zavarovalnih zadevah oglaša do gori omenjenega glavnega zastopa v Celju.
V	Gradcu meseca julija 1879.	Generalni zastop „Phoenix-a" v Gradcu
Konrad Llebicher.
P. D.
Oziraje se na dotično okrožnico „Generalnega zastopa" v Gradcu se usojamo s tem ob jednem naznanjati, da smo svojo
zavarovalno pisarno v Celju, Graškej cesti hiš. štev. 34. v novej hiši „Pri jelenu" poleg čitalnice,
ustanovili, ter uže odprli.
Priporočamo se torej za pogodbe zavarovanja za pre- in nepremakljivo imetje,
zlasti zdaj za razne poljske pridelke, proti škodi po ognji, z najnižimi premijami,
ki se gledč nizke cene lehko prišteva	drugim sigurnim družbam, ter smo vsikdar radovoljni dajati
natančneja pojasnila.	Odličnim štovanjem
V	Celja meseca avgusta 1879.	Vertnik. .fc Valenčak
1—3	Glavna zastopnika „Phönix-a" v Celju.
„ Janus"
Uzajemna zavarovalnica za človeško življenje na Dunaju.
Ustanovljena 1839. leta.
Zavarovalno premoženje koncem leta 1878 .....fl. 4,097.085,20.
Zavarovani kapital	„ „ ......fl. 22,690.100-66.
P. n.
Podpisani „Generalni zastop gori omenjene zavarovalnice za Štajersko v Gradcu s tem najuljudneje naznanja, da je	^
Glavni zastop za 21 okrajev južne Štajerske
gospodom Vertnik & Valenčak-u v Celju, Graškej cesti, hiš. št. 34. izročil, katerega slavnemu občinstvu v vseh zadevah zavarovanja človeškega živo priporočamo.
V	Gradcu meseca julija 1879.	Generalni zastop „Janus-a" v Gradcu
Anton Klingatarh.
pTnT
Sklicevaje se na gori stoječe oznanilo, usojamo se, čestito občinstvo vabiti, da se zavaruje pri tej staroznanej domačej zavarovalnici na človeško življenje, ter dostavljamo, da se opira omenjena zavarovalnica na podlago popolne uzajemnosti, vsled katere so vsi zavarovani členi (udje) primerno lastniki vsega imetja zavarovalničnega; toraj se razdeluje dobiček pravilno jedino le mej lastnike polic, t. j. mej zavarovance in ne mej akcijonarje (delničarje.) Ker vsi nad-zoritelji te zavarovalnice svoje delovanje brezplačno opravljajo, torej se zavaruje le za pravne stroške po najnižji ceni. Zavarovancem povrnjeni delež na dobičku iznaša doslej gld. 654.846. a. v. ter se je v primerji preteklih 5. let povrnilo dosmrtno v II. oddelku zavarovancem 20 % °d letne vplačane premije.	Odličnim št»vanjem
V	Celju mesenca avgusta 1879.	Vertnik «t? Valenrak
1—3	Glavna zastopnika „JANUS-a" v Celju.
Ot»o»nbn. Zavarovalna pisarna: V Celju, Ghraikej cesti hiS. it. 34. v novej hiši „Pri jelenu'1, poleg čitalnice.