Živali oznaniihe ognHi. Dokazano je, da se zberejo večkrat mušice in mravlje v tolikih množinah krog vrha stolpa, da je videti od tal, kakor bi ozinanjal valeč dim izbruh nevarnega požara. Leta 1687 avgusta meseca so bili prebivalci nemškega mesta Breslau uverjeni, da gori stolp Elizabetine cerkve, a so letale v resnici le mravlje. Avgusta 1921 so v mestu Schwedt na Odri poklicali gasilce, da bi ubranili pred požarom zvonik Marijine cerkve, iz katerega se je kadilo tako nevarno. Oblaki valečega dima so bile mravlje, ki so letale okrog. V vasi na severu se je spustil 1. 1925 icrog jabolke na stolpu roj čebel. Nastala je nevihta, treščilo je v zvonik in čcbelni roj je padel na tla kot goreča kepa. V nemški vasi Much v WeslerwaJdo je bila slaš6ičarna in poleg te soba, ob koje oknu je gnezdila lastavica. Nekega popoldne je živalca plabutala neprestano po slaščičarni, cvrčala in letala Iz prodajalne v stransko sobo. Ko so šli pogledat za ptico v sobo, je puhnil iz nje gost dim. Eden od pomočnikov je bil pozabil na tramu svečo, ki je dogorela, je začel les tleti in bi bil izbruhnil požar, da ga ni naznanila pravočasno lastavica. V Monakovem na Bavarakem je imel zakonskl par navado, da je po kosilu nekoliko podremal. Nekega popoldne je spala gospa na zofi, njen soprog na stolu. Predno je mož zaspal, je pušil cigaro in odložil čik na mizico. TleCi ostanek je padel z mize v korbo, v kateri je bilo perilo, ki je začelo goreti. Ko je zapazila nevarnost mačka, kl je bila v sobi. ie skočila speči gospe na pr- sa in jo gladila s tacami tako dolgo, dokler se ni prcbudila in zapazila nevarnost, v kateri 3ta bila z možem. Velikokrat se je pa tudi zgodilo, da se je mucek grel preveC blizu peči, tako, da se mu je vnela dlaka. Ožgana ko, da so mu je vnela dlaka. Obžgana v hlev med krmo ter povzročila požar. Takih sluCajev je znanih več. Pri starih Egipčanih je bila mačka sveta žival. Ako je v starem Egiptu izbruhnil požar, so caorali najprej oteti iz nevarnosti mačke, ki rade poskačejo v ogenj, ako gori domace poslopje. Dne 4. januarja 1923 so prevozili fran coski oficirji prvič puščavo Saharo na avtomobilih. Lepega drte so opazovali, kako so jim brzele nasproti cele črede: gazel, antilap, divjih svinj, šakalov, risov ter hijen. Živali so bežale pomešano pred požarom, ki je uničeval afriške puste in opozorile Francoze na nevarnos-t, katera bi jim bila grozila, ako bi se bili peljali dalje. Leta 1915 je izbruh nil v vzhodni Sibiriji eden največjih gozdnih ter pustinjskih požarov. Oznanjevalci ognja so bile cele črede: jelenov, srn, zajcev, volkov ter medvedov, ki so bežale z neugnano silo ter naglico v krajo, kjer so bile te vrsfe živalske prikazni čisto neznane. Neksj čred je bežalo preko daijše po-krajine nego je cela Evropa. Nepopisen strah se je lotl! prebivalcev ruskega mesta Krasnojarsk, ko se je pognalo v mestni park na stotinc volkov, medvedov in jelenov, ki so drveli prcd strašnim s-ibirskim požarom.