e sil-atere tkrat evali -uga-Seja, a j, da ogo-opo-. i 'M- ril- : Ira. j. v. • e .j.- Amerikanskj Slovenec Aracriam In Spirit; Foreign In Language Only MM advertising medium to reach a quarter million Slovenians in the United States. Kates 011 request Katoliški list za slovenske delavce j? Ameriki in glasilo D. S. D. Organ of the Best; Element of Americanized Slovenians. It covers News and Contains Matters of Special Importance to Them Not Found Elsewhere ŠTEVILKA 61. JOLIET, ILLINOIS, 31. MAJA 1918. LETNIK XXYII. Pred novo veliko ofenzivo na zapadu. Topovi grmijo, zrakoplovci pozvedu-jejo in vse kaže na bližino nove vihre. TUDI NA LAŠKI FRONTI GRMI. Lahi potopili avstrijski dreadnaught v Puljski luki. e True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 21, 1918, as required by the act of October 6,1917. Laška fronta. Rim, 16. maja. — Italijanske čete so Vceraj izvedle ofenzivno podjetje, v katerem so predrle na dveh točkah v avstrijske zakope na Monte Asolonu, med rekama Brenta in Piave. Italijani so prizadeli težkih izgub in ujeli nekaj neprijateljev. Naši pešaki in naskočni oddelki", Pravi naznanilo, "so prodrli v sovražnikove zakope na Monte Asolonu na dveh mestih. Del posadke je bil u-smrcen. Preživelci so pobegnili, za-Pustivši nekaj ujetnikov v naših rokah. ntanske patrole so napadle sovražnikove postojanke pri Canovu ter ujele e«ega častnika in nekaj vojakov. _ Razni poskusi sovražnikovi, pribli-*ati se naši prednji liniji v Rosolski dolini, pri Fortinih, v Posinski dolini ln(ina Colu di Chele, so se izjalovili. y Lagarinski in Arški dolini in na Asiaški visoki planoti je bila povečana topniška delavnost na obeh straneh." True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 21, 1918, as required by the act of October6,1917. Dunaj poroča bojevanje. Dunaj, prek Londona, 16. maja. — »ndko bojevanje med rekama Brento m Piavo na laški fronti poroča danes 'zdano službeno naznanilo vojnega u-rada. Naznanilo se glasi: "Med Brento in Piavo je bilo več Italijanskih pozvedovalnih sunkov odrtih. Vsled teh napadov se jc razvilo Rojevanje od moža lyl°. as required by the act of October 6, 1917. "SENCA KRIŽA" V CAMP - MACARTHURJU. • '■•« tej fotografiji Canip-MacArthui ja, Waco. Tex ic vidrti '•<; , .. •mrjenost med fanti doki« . . V,., , "Ca knza na vsakem šat°ru. Bila je znatna raz- *ta se križali na vrhu vsakega LtoT " * ^ 1Jr0V"°""i * žici, ki KAMPANJA ZA RDEČI KRIZ Predsednik Wilson jo uradno otvoril v New Yorku v soboto s pomenljivim govorom. ZA VOJNO DO PRAVIČNE ZMAGE. 2,000,000 ameriških vojakov bo na Francoskem do konca tega leta. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 21, 1918, as required by the act ofOctober6,1917. Wilson za vojno do zmage. New York, 18. maja. — Predsednik Wilson je z govorom tukaj nocoj otvoril kampanjo Rdečega Križa za drugi vojni sklad v znesku $100,000,000 ter naznanil namen Združenih Držav, ne postaviti nobenih mej v njih prizadevi za dobitev vojne. "Slišal sem, ko so neki gospodje pred kratkim govorili," je rekel, "da moramo pripraviti 5,000,000 vojakov. Zakaj omejiti na 5,000,000? Jaz sem naprosil kongres, naj ne določi nobene meje, kajti kongres misli, tega sem gotov, kakor mislimo mi vsi, da naj vsaka ladja, ki lahko prevaža vojake ali zaloge, odrine napolnjena na vsaki vožnji z vsemi vojaki in vsemi zalogami, ki jih je zmožna voziti." Združene Države, je izjavil predsednik, ne bodo odvrnjene od svoje namere za dobitev vojne po neiskrenem približevanju glede miru. Mirovne uvodnice neiskrene. "S čisto vestjo lahko rečem," je rekel, "da sem preizkusil tiste namere in jih spoznal za neiskrene. Sedaj jih smatram za to, kar so, za priložnost, imeti prosto roko, zlasti na vzhodu, za izvedbo namer osvojevanja in izkoriščanja. Vsak predlog z ozirom na poravnavo na zapadu obsega pridržek z ozirom na vzhod. Jaz nameravam stati za Rusijo kakor za Francijo." Ta izjava je spravila zborovalce po-koncu v ploskanju. Nemški vladarji, je izjavil predsed- Južno od Canny-sur-Matz (jugovzhodno od Montdidiera) so francoski oddelki prodrli v nemške linije na dveh točkah ter dovedli nazaj štirideset u-jetnikov, vštevši enega častnika. Na južnem bregu reke Oise so se nemški napadi na mala francoska stra-žišča v odseku Varennes zlomili pod našim streljanjem. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 21, 1918, as required by the act ofOctober6,1917. Spopadi od moža do moža. Berlin, prek Londona. 18. maja. — Velika pozvedovalna delavnost ob zapadni bojni fronti je vedla do ljutega bojevanja od moža do moža, zlasti v okrožju Lassigny, po danes izdanem službenem naznanilu vojnega urada. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 21, 1918, as required by the act of October6,1917. Britanci zavzeli vas. London, 19. maja. — Vas Ville-sur-Ancre, severno od Morlancourta, so zopet osvojili Britanci, ko so avstralske čete podjele ponoči uspešen napad, v katerem so dobile v svoje roke 360 it-jetnikov in dvajset strojnih ptišek. »Po nocojšnjem poročilu feldmaršala Haiga so bile izgube na britanski strani v tem podjetju lahke. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 21, 1918, as required by the act of October6,1917. Aliirski letavci nad Koelnom. London, 19. maja. — Štirinajst oseb je bilo usmrčenih in več nego štirideset drugih ranjenih, ko so ententini združeni zrakoplovi napadli Kolonijo (Koeln) v soboto, po brzojavki iz Amsterdama na Central News Agency. Šest aliirskih zrakoplovcev se je udeležilo napada. Mnogo škode je bilo napravljene v središču mesta, ^zlasti na mestnem trgu. nik, se motijo, če mislijo, da bodo Združene Države žrtvovale koga zavoljo sebe. Vojna za rešitev sveta. "Ako želijo mir, naj pridejo naprej in položijo svoje pogoje na mizo. Mi smo položili naše in oni vedo, kakšni so," je rekel. Vojna, je izjavil predsednik, je vojna za rešitev sveta. Borba, je rekel, bo svet zvezala vkup. Govoreč o . dolžnosti Američanov, prispevati za Rdeči Križ, je predsednik izjavil, da nihče ne more delati denarja iz vojne. Poslušalstvo je bilo sestavljeno iz odličnih mož in žensk, ki so večinoma v vodstvu za delo Rdečega Križa. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 21, 1918, as required by the act of October6,1917. 2,000,000 le-tam do konca L 1918. Washington, D. C., 16. maja. — Vojni department je določil cilj 1,500,000 boriteljev in 2,000,000 vojakov vseh službenih strok na Francoskem pred koncem 1. 1918. Program določa tudi mobilizacijo (vojaški sklic) približno 1,500,000 vojaških novincev drugega nabora v vežba-lišča na tej strani med dobo od maj-nika do decembra, vštevši, z dovoljenjem, da nadomešča armada moža za možem na Francosko poslanih čet z novimi naborniki, sklicanimi za vež-banje. WEKERLE 0 ZVEZI AVSTBO-NEMŠKI, Ogrski prvi minister zanika, da je cesar Karel prodal svojo dušo kajzerju. 0GR0M UGAJA ZVEZA, KAJPADA. Nikakor pa ne tlačenim narodom. Karel posetil sultana. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 21, 1918, as required by the act of October6,1917. Najuspešnejše vojno posojilo. Washington, D. C., 17. maja.—Skupni znesek tretjega posojila svobode je $4,170,019,650, presežek 39 odstotkov nad naprošenim najnižjim zneskom treh bilijonov. Število podpisalcev je bilo Okrog 17,000,000. Vsako zavezno reservno okrožje je podpisalo v presežku, Minneapoliško okrožje 172 odstotkov, največ, in Newyorško okrožje 124 odstotkov, najmanj. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 21, 1918, as required by the act of October6,1917. 200 mrtvih vsled eksplozije. Pittsburgh, Pa., 18. maja. — Prej-kone 200 moških je bilo usmrčenih danes, ko je eksplozija T. N. T. razdejala .tovarno tvrdke Aetna Chemical Com pany v Oakdalu ob Panhadle-progi Pennsylvania-železnice, šestnajst milj od tega mesta. Bilo je 500 delavcev v tovarni za raznesne tvarine opoldne, ko so iz poslopja za sodo začuli pok, ne mnogo glasnejši od poka iz pištole. Vsakdo je poznal njegov smrtonosni pomen in kakor en mož so bežali proti najbližjemu izhodu. Preden so mogli dospeti ven, je bilo vse ozračje kakor užarjeno, zemlja se je pretresla in s poknjavo, ki je bila slišna na milje daleč, so dolga tovarniška poslopja razletela v zrak in ž njimi mnogo opreme in na tucate delavcev. Velik oblak prahu in dima je plaval nad prizoriščem in skozi smrtonosno soparo so padale raztrgane in pohabljene postave na zemljo, mnoge mrtve, a druge usmrčene šele v gorečih razvalinah. Ranjenci vrženi pol milje daleč. Mnogi izmed ranjencev, od katerih so bili nekateri rtajdeni pol milje daleč od ostankov tovarne, so bili prepeljani v pittsburške bolnišnice v posebnem vlaku in v ambulancah popoldne in zgodaj zvečer, vsi izmed njih tako hu do ranjeni, da so zdravniki v le primeroma malo slučajih izrazili nekoliko upanja na okrevanje. Škoda na lastnini je precenjena na $1,500,000. True translation filed with the postmaster at Joliet, III., on May 21, 1918, as required by the act of October 6,1917. Nemci nad Londonom. London, 19. maja. — Sovražni zrakoplovci so preleteli brežiui Kent in Kssex kmalu po 11. uri nocoj in leteli dalje proti Londonu. Opolnoči se je napad še vršil. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 21, 1918, as required by the act of October6,1917. . Konec prodiranja v Rusijo? Washington, D. C., 16. maja.—Neka današnja brzojavka iz Moskve na državni department pravi, da je Nemčija zagotovila rusko sovjetsko vlado, da nemške armade ne bodo dalje prodirale v rusko ozemlje. lztis protesta, ki ga je izročila sovjetska vlada nemškemu ministrstvu zunanjih stvari dne 26. aprila proti nemškim napadom, ki ga je danes objavil državni department, kaže, da so Rusi naznanili svojo namero, mobilizirati "vso potrebno bojno moč v svrho, da zavarujejo svobodo in neodvisnost ruske republike, ki je zdaj ogrožena prek mej, določenih po brestovski pogodbi." True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 21, 1918, as required by the act of October6,1917. Wekerle o novi zvezi. Amsterdam, 17. maja. — "Nova zveza med Avstro-Ogrsko in Nemčijo bo izboljšala medsebojno razmerje," je rekel ogrski prvi minister Wekerle v nagovoru v poslanski zbornici ogrskega parlamenta. "Nikakor je ni smatrati za oviro odnošajem, ki se utegnejo ustanoviti z drugimi narodi v gospodarskem področju." Prvi minister Wekerle je to govoril v odgovoru na prošnjo od strani grofa Karolyija, voditelja opozicije, za več podrobnosti o dogodkih na posvetu med cesarjema, kjer se je začela nova zveza. "Vojni cilji niso bili razpravljam," je tudi izjavil prvi minister, "kajti biti ne more vprašanja o vojnih ciljih. Zveza je namenjena samo za ohranitev miru v vseh smereh." Ni ovira svetovni zvezi. "Niti ne bo zveza ovirala slučajnega vstopa v takozvano ligo narodov," je pristavil prvi minister. "Poroštvo tega tiči v dejstvu, da smo napravili zgolj obrambno zvezo." Grof Mihael Karolyi, predsednik ogrske neodvisne stranke, je rekel, da želi vedeti, ali se pogoji nove zveze predložijo zbornici v presojo. Prvi minister Wekerle je zavrnil grofa na u-radno naznanilo z dne 12. maja glede sestanka med cesarjem Viljemom in cesarjem Karlom. Prvi minister je bil pri tej priči prekinjen z opazko, da obsega naznanilo le pičle podatke. "Uradno naznanilo ni moglo obsegati več, nego kar se je pripetilo," je odgovoril. "Razgovor je bil o vprašanjih, ki so vedla do podaljšanja obstoječe zveze in za njeno okrepitev za dolgo bodočo dobo." Hočejo obdržati neodvisnost. Tu je bil prvi minister prekinjen z močnim ploskanjem od desne in iz središča. Nadaljeval je: "Cesarja sta se dogovorila, da naprosita svoje vlade, naj začno pogo-janja, ali razen tega ni bila dogovorjena nobena druga stvar. Pogajanja se kmalu začno in mislim, da jih splošno odobrijo Ogri, ki bodo zadovoljni, da so naše koristi tako dobro vzdržane po tako izkušeni zvezi. "Kajpada bodo gotovi vojaški dogovori tudi sklenjeni. Dogovori se lahko sklenejo med vojno, ki se nanašajo na skupno postopanje, a ki niso v nobeni zvezi z armadncLorganizacijo. V nobenem oziru ne bomo opustili naše pravice do odločbe. Nihče ne dvomi, da so ožje gospodarske vezi tako zaželene kakor mogoče. "Ponavljam, da ne bomo niti v enem oziru opustili naše neodvisne pravice do odločbe. Veljavnost gospodarskega dogovora bo odvisna od zbornične odobritve," Burian pojasnjuje zvezo. "Razširjenje avstro-nemške zveze, ki je po dolgih letih miru prestala izkušnjo težkih časov in se globoko vtisnila v mišljenje ljudstva, odgovarja temu, kar je postalo zgodovinska potreba," je rekel baron Burian, avstro-ogrski minister zunanjih stvari, v razgovoru z dunajskim poročevalcem za budimpeštanski "Az Est." "Potrebna je vsled dejstva, da sta Avstro-Ogrska in Nemčija obdani po obroču sovražnikov. Nova zveza bo obrambna in bo služila v dosego miru. Pokazala bo svetu, da Avstro-Ogrska in Nemčija zedinjeni ne moreta biti poraženi, in bo izpreobrnila naše nasprotnike k miru vsled jakosti naše volje za mir." Cesar Karel obiskal sultana. Dunaj, 17. maja. (Prek Amsterdama.) — Cesar Karel in ce-arica Cita sta odpotovala iz avstrijskega glavnega mesta danes v Sofijo in Carigrad, da posetita bolgarskega kralja Ferdinanda *n turškega sultana. Cesarja so spremljali baron Burian, minister zunanjih stvari, baron von Weiser, trgovinski minister, in grof Zichy, minister dvorskih stvari. AMBRIKANSKI SLOVENEC, 21. MAJA 1918. Amerikanski Slovene Uitencvljen L 1891. Prvi, največji in edini slovenski katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Blovcnako-Ameriika Tiskovna Družba Inkorp. L 1899. * lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100, Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Popise in novice priobčujemo brez> plačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd. 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the 6LOVENIC-AMERICAN PTG. CO Incorporated 1899. Slovenic-Anierican Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Joliet, 111., 20. maja. — Včerajšnja pocestna parada Rdečega Križa je po svoji velikosti in sijajni slikovitosti visoko nadkrilila vse prejšnje parade v zgodovini mesta Jolieta. Včerajšnja parada je bila prirejena kot uvod k otvoritvi velike kampanje Rdečega Križa, med katero se ima nabrati v Jolietu $75,000. Tako lepa je bila včerajšnja pocestna demonstracija lojalnosti in patrijotizma, da je ni mogoče na kratko opisati, zato ji posvetimo nekoliko daljše poročilo prihodnjič. Danes samo še omenjamo, da so se jolietski Slovenci in sploh vsi Slovani zopet tako odlikovali, da so vzbujali splošno pozornost. — John Mutz, farmar v N. D., umrl. Snoči (v nedeljo zvečer) ob 10. uri je g. John Nemanich prejel brzojavno vest iz Jamestowna, North Dakota, da je tamkaj umrl g. John Mutz, znani sloven-ki farmar. Pokojnik je bival v Ameriki nad 40 let. Bil je star naročnik Am. Slovenca in je rad dopisoval vanj. Pogreb bo jutri (torek). Kadar izvemo kaj več o tem, izporočimo. N. p. v m.! — G. Jos. Klepee, upravitelj tiskarne A. S., gl. tajnik D. S. D. itd., je bil v četrtek zvečer veselo presenečen. V njegov gradič na Woodruff road so namreč prišle na obisk .-davne Rojenice in sicer prvikrat. V naročju njegove prijazne soproge, gospe Mary roj. Ste-fanič, so pustile zalo hčerko. Čestitamo! — Kam pa v soboto zvečer? V Ster-liovo dvorano na plesno veselico, ki jo priredi Sv. Jožefa Slov. Kat. Odsek Rdečega Križa na korist zadnjemu. Zanimanje za to veselico s plesom je vsestransko in uprav velikansko. In to je prav in upravičeno. Kajti naše vrle slovenske članice Ameriškega Rdečega Križa vršijo vzvišeno delo usmiljenja na tako lep način, da zaslužijo občudovanje in največje priznanje. In to priznanje jim izkažimo v soboto zvečer z najštevilnejšo udeležbo na njihovi plesni veselici, katero priredijo ne v svojo lastno korist, ampak v prid Rdečemu Križu, kateri o-skrbuje bolne, lačne in zapuščene v ozadju evropskih bojišč in doma. Namen sobotne veselice je torej kar najlepši. In vstopnica stane samo 25c. Zatorej v soboto zvečer v ^sternovo dvorano vsi in vse, ki ste blage volje. Čim večja bo udeležba, tem večji bo gmotni in moralni uspeh dobrodelne veselice, s katero hočejo naše gospe in gospodične pokazati jolietskemu svetu, da Slovenci nismo najzadnji vrstah, ki se zbirajo na klic preljubega Strica Sama, da pomorejo po vseh svojih močeh domovini demokracije in svobode. Na svidenje torej v Stern ovi dvorani v soboto zvečer! — Članom S. N. Z. Vsi tisti cenj člani jolietske podružnice Slovenske Narodne Zveze, ki so se prijavili za izkaznice, so nujno naprošeni, da si ta koj preskrbijo potrebno fotografijo in jo prinesejo ali pošljejo predsedniku ali tajniku, da vse skupaj odpošljemo na merodajno mesto. Stvar je resna in se mora resno vršiti. Nikar ne od lašajte! Nekaj fotografij je že izro čenih odboru, a glejte, da bodo v krat kem vse. — Spominski dan (Memorial day) bo v četrtek prihodnjega tedna, dne 30. majnika. Ta dan bo velik dan za vsa jolietska in roekdalska društva K S. K. Jednote. Dopoldne ob 9. uri se udeležijo vsa slavna društva sv. maše v slovenski cerkvi sv. Jožefa; darova na bo sv. maša za člane vojake. Zvečer pa bo v Sternovi dvorani sijajna vese lica s plesom; igral bo izvrstni orke ster g. Petra Ahačiča, našega rojaka Pričakovati je najštevilnejše udeležbe kakor pri sv. maši, tako tudi na vese lici. - Naši vojaški novinci. V četrtek dne 23. maja dopoldne ob 9. uri 50 minut se odpelje 75 vojaških novincev iz Jolieta in okraja Will v vežbališče Jefferson Barracks, Mo. Med njimi je tudi slovenski mladenič Frank Blat nik, 516 Bridge street. V dneh od 25. do 29. majnika pa se odpelje v vežbališča največje število nabornikov, ki je kdaj zapustilo Joliet in okraj Will, in sicer: iz mestnega di strikta 138 mladeničev, iz prvega di strikta 106 in iz drugega distrikta 100, skupaj 344. Vojaški novinci iz mestnega distrikta se odpeljejo ob 8. uri 10 minut prihodnji ponedeljek dopol dn^, 27. majnika, v Camp Grant pri Rockfordu, 111. Odtod se odpeljejo po Chicago & Alton-železnici v Chicago, kjer ostanejo dve uri, preden se premestijo na vlak Chicago, Milwaukee & St. Paul-železnice. Med rekruti, ki se odpeljejo prihodnji ponedeljek, so sledeči slovenski fantje: Martin P. Skubic, 1107 N. Chicago st.; Frank J Žlogar, 707 N. Broadway; J. A. Simo-nich, 1122 Clement St.; Matthew H Rogin^, 103}^ Indiana st.; Mathias F. Košak; 1010 N. Broadway; Joseph Sekola, 103 Indiana st.; Louis Posega, 1007 Herkimer st. Naborniki iz prvega in drugega distrikta se odpošljejo v Camp Shelby pri Hattiesburgu, Miss., in sicer tekom prihodnjega tedna. Med njimi so sle deči naši fantje: Frank Sterbentz, 504 N. Center st.; Ignatz Kezerle, 1316 Cora st.; Jos. R. Ramuta, 1*512 Center st.; John Meteš, 1401 N. Center st.; oseph G. Pruss, 1306 N. Hickory st., in Martin C. Slack ml., Plainfield. Kakor je videti, dobi službena zastava (service flag) naše slovenske erkve sv. Jožefa v kratkem še več zvezd; ob njenem razvitju jih je bilo 70. — Rojaki, darujte za Rdeči Križ po seli svojih močeh! In kupujte vojno-arčevalne znamke! Stricu Samu je treba denarja za uspešno dokončanje svetovne vojne. Kupujte, darujte, žrtvujte! In nikdar Vam ne bo žal, kajti tem koristite naši novi in stari domovini. Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, imam 7-passenger limousine-avto-obil za vse potrebe. Chicago tel 2575, N. W. Phone 344 — A. Nema-ich, Joliet. Adv. Camp Kearney, Cal., 12. maja 1918. Velecenjeni A. S.! Pozdrav vsem itateljem A. S., posebno pa še materam slovenskih fantov v U. S. službi, kajti danes je Mothers Day tukaj v amp Kearney in vsak vojak ima na prsih pripet nagelj (carnation), katere so nam razdelili danes zjutraj v čast najboljši materi. Novic tukaj ni posebnih. Zadnji mesec smo imeli desetdnevne vojne vaje. Imeli smo vaje blizu morja, tako da smo se lahko šli kopat v morje, kjer je voda bila že precej gorka. Sedaj so dnevi tukaj vroči, noči pa hladne. Pretekli teden so streljali na tarče z novimi puškami, in ako bi to bili nemški sovražniki, bi bil marsikateri izdihnil svojo dušo. Toda kaj hočemo, daleč je! Morda bomo enkrat videli, iz kakšnega jekla je tukajšnja mašina sestavljena. Dal Bog! Godi se nam tukaj še precej dobro. 7.a zabavo imamo dve gledališči in veliko knjižnico z vsakovr>tnimi knjigami v angleškem, nemškem in francoskem jeziku. Našel sem delo poljskega pisatelja 11. Sienkievvicza "Potop", preveden v angleščino, kakor tudi "Z ognjem in mečem". Sedaj skončam to slabo pisanje in vsem Slovencem v službi pošiljam pozdrav, kajti ni je boljše matere kot je slovenska. F. L Plattsburg, N. Y„ 16. maja 1918. — Amerikanski Slovenec, Joliet, 111. Cenjeno upravništvo: — Gotovo ste mislili, da plavam kod po starem širnem atlantiškem morju, ker sem Vam v zadnjem mojem pismu pisal, da odha jamo na parnik in da živ krst ne ve, kam nas pošljejo. Resnica je bila, da smo odhajali na parnik in preložili vso svojo prtljago iz vlaka na parnik in častniki so rekli: "Fantje, to je zadnji dan, ki se nahajate na tej strani vode." Mi, ki smo čuli te besede, nismo bili prav nič presenečeni, ker tako pričakujemo skorajšnjega odhoda. Vendar spodobilo bi se (tako smo mislili sami pri sebi), da bi nam povedali par dni poprej, da bi se poslovili od svojcev in prijateljev. Ko smo se po parurni vožnji vozili na prevozni ladiji in se tako približali pristanišču blizu železniške postaje, so pa častniki začeli nas popraševati, če smo se kaj ustrašili, ko smo čuli vest, da bomo odrinili skozi. Odgovoril je neki korporal prav junaško: "Nič se nismo ustrašili, toda spodobilo bi se, da bi nam dali v vednost to par dni poprej, — saj smo vendar Vaši oziroma vojaki Z. D., torej branilci Amerike, take stvari ni potreba zakrivati pred nami!" Ko je častnik čul te besede, je ušel mu smeh in je rekel, da so nas samo za šalo potegnili in tako nas poskusili, če imamo kaj poguma. Tako se je torej godilo, toda mislili smo pa v resnici, da nas pošljejo skozi, ker odvažanje čet se vrši pod strogo tajnostjo. Iz New Yorka, kjer smo se potem izkrcali spet na kopno, smo pa sedli na vlak, ki je z nami odžvižgal proti Plattsburgu, N. Y. Vožnjo smo imeli jako divno. Vozili smo se nekakih 101/2 ur. Severni del države New York posebno slovi radi svojih lepih goric; pisec teh vrstic je mislil, da ga "luka-matija" vozi po slovenskih pokrajinah. Posebno lep prizor se človeku nudi pri jezeru zvanem Champlain Lake; v resnici izgleda kot gorenjska plat. Ko je "lukamatija" hitel skozi lepe zelene opete travnike, mimo krasnega polja, na katerem že gleda svet mladi zeleni fižol in že tudi mnoga druga zelišča, je marsikaterega zanimalo, da se je za trenutek zamislil v krasno naravo, ki jo je Bog ustvaril na tako umeten način. Toda zrak, priroda in narava so ponosno nekako zrli na nas branilce Svobode, in piscu teh vrstic se je zdelo, da je vse vpilo in pelo tisto: "Johnny, get your gun, — get your gun, and do your beat!" Nekako drugi teden bomo odrinili v gore, kjer bomo živeli v šotorih in meli po gorah svoje vojaške vaje. To bo krasno življenje. 'Nazaj, nazaj v planinski raj," tako je pel naš neumrli v delih S. Gregorčič. In res, kaj lepšega je kot življenje na planinah? Kaj ima- človek od^za d uhl i h velikomestnih sten? Ničesar, dočim ti planine nudijo zdravje, veselje in mnogo drugega, kar se v mestih ne dobi, ne za srebro, ne za zlato! To vojaško taborišče je eno najsta-ejših v Z. D., tako se sliši praviti, in je najbolj moderno urejeno izmed vseh ojaških taborišč. Naša , "kasarna", kjer smo mi nastanjeni, izgleda prav kot St. Mary's Hospital v La Salle, 111. in je tudi skoro primerno tako velika. Tu je bivališče v resnici za vsakega gospoda. Stric Sam v resnici skrbi za nas bolj kot oče za svoje otroke. Mi pa tudi i ne bomo pozabili-njegove dobrote. Naše geslo je samo eno: Rajši umrjemo svobodni Amerikanci, kakor bi postali živi sužnji oholega pruskega mesarja Viljema! Ravno danes je prinesel list "New York American" vest, da je "Avstrijski Charlie Chaplain" prodal svojo državo, ki ni njegova, ampak last ubogih trpečih zasužnjenih narodov, ki bivajo pod njegovim režimom, — pruskemu krvoloku. — Zanašajoč se na resnico in pravico, upam, da bo prišel čas in to po principih izjave slavnih Združenih Držav Ameriških, da bojo narodi sami delali pogodbe med seboj in ne njihovi nc-izvoljeni in nepoklicani tirani, kakor to dogaja v sedanjih časih. I)a se pa to doseže, posezimo v boj vsi, eni s krvjo, drugi z imetjem in ta-k« bomo častno izbojevali zmago za vse narode, ki hrepene po osloboditvi izpod tujčevega jarma, in to posebno za naš slovenski narod, ki trpi že sto-kija pod krutim tiranstvom. Prosim Vas, upravnika "A. S.", da mi pošljete gor "A. S.", ker bi rad či-tal slovcn-ke novine. Prosim, pošljite mi tudi zadnje tri številke, ako imate katero še izmed njih, ker jih nisem prejel, toda v njih je zanimiva povest izpod peresa g. Finžgarja, katere še poprej nisem čital, povest "Pod svobodnim solncem". Družili novic za sedaj nimam, kadar bo kaj, bom Vam to rade volje točno sporočil. S slovenskim srčnim pozdravom do vseh prijateljev in rojakov široni Amerike ostajam udani John Jerich, Company B, 321st Field Signal Battalion, Plattsburg Barracks, N. Y. vdova po Blažu Tomshe, ki je umrl pred dvema letoma. Umrla je v sredo 8. maja opoldne. Pogreb iz hiše žalosti Lukas Strojana, kjer je umrla pri svoji hčeri oinoženi Lukas Strojan, se je vršil dne 10. maja ob 10. uri dopoldne s sv. mašo za-dušnico, ki jo je bral neki poljski duhovnik, ki nas je prišel obiskat za velikonočno spoved. Mnogo občinstva se je udeležilo pogreba. Ravno bi bila rajnica dopolnila 29 let, odkar se je z možem in svojimi o-troci priselila iz Minnesote, iz Brock-waya, fare sv. Štefana, semkaj v Valley, Wash. Tukaj zapušča 3 sinove in 3 hčere, vse omožene, ter 37 vnukov in vnukinj. Prenašala je potrpežljivo svojo bolezen, vodenico, celi dve leti. Bog daj mir in pokoj njeni duši, ker ona se je dobro spokorila na tem svetu za vse svoje nevelike grehe. Upajmo, da Ti sveti večna luč nad zvezdami. Svobodna in lahka naj Ti bo žemljica ameriška! svojim možem, da so s tem bili Nemce. Ponašale so se ves čas borbe kakor prave furije. Veliko število ranjenih je bilo takoj poslanih v bolnišnico. Korošcu groze s smrtjo. Dr. Korošec je brzojavno zahteval od ministrstva notranjih del, da se dovoli osnovati slovensko oboroženo narodno gardo, ker Slovenci nimajo zaupanja v avstrijske oblasti. Prejel je cel koš nemških grozilnih pisem, v katerih se mu preti s smrtjo. Poslanec Girstmayer (taisti, ki je dobil, kar mu je šlo, na shodu v Št. Janžu) je dvignil obtožbo proti Korošcu in Verstovšku. V obtožbi pravi: "Nihče s« ne sme začuditi, ako bodeta poslanca Korošec in Verstov-šek, in z njima tudi drugi slovenski duhovniki, ubiti." Kaj pravi nato oficijelna Avstrija? Oficijalni "Fremclenblatt" piše: "Že več mesecev se širi po slovenskih po- , ... ... krajinah mržhja na vse, kar je nem- Izrekamo sozalje prizadetim otro- škega Do najmanjših kmetskih bajt je prodrla ta propaganda. V Št. Janžu je došlo do krvavih spopadov. Na tem zboru so se propagirale take ideje, da jih lahko brez oklevanja imenujemo veleizdajske." "Slovenec" na to odgovarja: "Nem- kom in v tolažbo jim bodi, da njihova mati prosi zanje pri Bogu v nebesih. Marie Torker. KRVAVI SPOPADI Z NEMCI. . Kri je potekla v Št. Janžu. — Vesti iz nemškega in slovenskega vira. — Spopad v Slovenjem gradcu. — Poslancu Korošcu se preti s smrtjo. St. Joseph-Valley, Wash., 11. maja. Zopet je ene osebe manj med živimi v naši naselbini, a ena več med grobovi na slovenskem katoliškem pokopališču. Preselila se je iz zemeljske doline v rajske višave gospa Marija Tomshe, Krvavi spopadi med Nemci in Slovenci se vedno bolj in bolj množe. Njihova važnost je mnogo večja, nego se je to moglo razvideti iz prvih vesti, katere smo dobili. Prinašamo tu nekatere podrobnosti. Vesti iz nemškega vira. Poslanca Korošec in Verstovšek sta sklicala 7. aprila javni shod v Št. Janžu na meji med Koroško in Kranjsko, kateri se je končal v krvi. Nemci so prišli v velikih množicah na ta shod, da se s silo postavijo porobu slovenski invaziji. Zahtevali so, da se dovoli nemškima poslancema Lutschniggu in Girstmayerju govoriti na shodu. Ta nemška zahteva je bila odbita, nakar je z okna neke bližnje hiše dal neki slovenski duhovnik znamenje ter je nato vsa slovenska mladina začela klestiti Nemce. Ljudje so padali v krvi. Ruski ujetniki, kateri so se nahajali v bližini, so se umešali in začeli tudi s svoje strani udrihati po Nemcih. Tako graška "Tagesposta". Vesti iz slovenskega vira. "Slovenski Gospodar" piše: "Nad 2000 mož in žena je bilo navzočih pri shodu v Št. Janžu. Poslanec Korošec je pričel govoriti o preganjanjih, ki so jih trpeli Slovenci od nekdaj in zlasti od začetka te vojne. Ta govor je tako razvnel prisotne, da so se z vseh strani čuli burni klici: "Nemcem se ne damo!" V tem trenutku so prišli na shod Nemci (Nemškutarji) pod vodstvom poslanca Lutschnigga in pričeli obkladati Korošca z veleizdajalcem. Hoteli so s kamenjem navaliti na govornika, toda Slovenci so vestno varovali svojega voditelja, in predno je prvi Nemec vrgel kamen, bil je že razorožen. Nemci so nato divje navalili na Slovence z železnimi palicami, katere so v ta namen donesli. Borba se je začela. Slovenci so se uporno branili. Železne palice so kaj kmalu prešle v slovenske roke in pričele padati po nemških glavah. Nemci so v divjem begu zapustili prostor, gnani od Slovencev. Cela pot je bila poškropljena z germansko krvjo. Vsled intervencije nemških orožnikov je bil shod razpuščen". V drugem članku navaja "Slovenski Gospodar" še sledeče podrobnosti: Nemci so sc v svojem divjem begu znosili nad nedolžnimi. Blizo Dravograda je 50 Nemcev navalilo na mirnega Slovenca. Ali naš junak -e ni prestrašil, temveč jim je zaklical: "Kedor me prvi udari, naj zmoli svoj zadnji očenaš." Drugi Slovenec je bil težko ranjen t nožem po glavi in na desno roko. Tako se je zgodilo tudi tretjemu Slovencu, ki je mirno šel za svojim poslom. ' V svojem zverinstvu so Nemci šli še dalje. Navalili so na ovce in vole, ki so bili last slovenskih kmetov, in velik del njih poklali. Ruski ujetniki so v masah intervenirali in pregnali nemško druhal. Slovenski vojaki, ki so stražili železniško postajo v Dravogradu, so morali upotrebiti bajonete, da se ubranijo nemške tolpe, ki jih je napadla. Ob neki drugi priliki je slovenski oficir rfcšil življenje napadenemu slovenskemu učitelju. Slovenci in Slovenke so neupogljivi. ci imajo pred očmi ne jugoslovansko vprašanje, nego jugoslovansko pogubo. Oni ne želijo z nami kakega kompromisa. A mi odgovarjamo: Tudi mi ne želimo nikakega kompromisa W škodo naše svobode!" Z ogorčenjem in sveto jezo, a tudi s ponosom mora navdati vsakega Slovenca in Jugoslovana to poročilo. S ponosom navdaja tudi nas, ker nam W pomenja enoglasni plebiscit vsega slovenskega in jugoslovanskega narodi da smo od prvega početka naše borb! na pravem potu. Doli z Avstrijo, živela Jugoslavija. — Jugoslovenski S vi jet. 4 VREDNO ZNATI. Ali veste, da je Severovo kožo zdravilno Milo (Severa's Medicated Skin Soap) izvrstno za britje in vmivanje? To kar Mr. Joe Neckart iz White Pin'< Minn., je pisal o njem dne 26. sept 1917. To milo je dobro za vsako osebo v družini. Je neprekosljivo za o-troško kopelj, prepotrebno za vse toaletne potrebe. Napoji kožo, izbo!)53 obrazno barvo ter odstrani nečistočo. Cena 25 centov v vsakej lekarni. W< F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.— Adv. May. SI IS SI s WAR Savings Stamps CENA TEKOM APRILA:] Ena znamka stane $4.15, poln certifikat z 20. znamkami pa $83.00. Pri nas lahko kupite eno znamko ali reč do 200. Več kot 200 znamk ne prodamo eni osebi. Pismenim naročilom je pridejati denarno nakaznico (Money Order) in še 16 centi za priporočeno Vam pismeno pošiljatev znamk. Pilite po nje na: Amerikanski Slovenec 1006 North Chicago Street Joliet - - Illinois I 9 i s 9 smm m ® s d SI s d ffl 11 n IS m o Nad vse najboljša Je znana Pearl Rustless Screen Wire, katere žice ne prekosi nobena druga, pa tudi barvat je ni treba. Dosti je žice, ki zgleda kot PEARL, a nobena ni tako trpežna. Ne poskušajte temveč pridite in mi vam prodamo pravo žico G & B PEARL with the 2 Copper Wires in the Salvage in G & B Round Tag na vsakem omotu. Slovcnožrska '"Marburger Zeitung" piŠe: V Slovenjem Gradcu provociral je neki Slovenec Nemce, ki so se vračali iz zbora v št. Janžu. Dobil je zasluženo plačilo. Slovenska masa je nato napala Nemce. Razvila se je strahovita borba. Slovenske žene so rušile zidove svojih |)iš, razbile pohištva in podajale kamenje in drugi materijal Poehner& Dillman PHONE 119 417-423 Cass Street $ Joliet, Illinois g Union Coal & Transfer Co. 515 CASS STREET, JULIET, ILL. Piano find Furniture Moving Chicago telefon 4313. Northwestern telefon 4l2 A. Nenianich, St. Chicago Phone 2575 A. Neuianlch, Jr» A. Nemanich & Son Real Estate Insurance Loans Renting V la»tnera domu 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Kiipiyemo in prodajamo iemljlšča t mostu in na deželi — Zararujemo lil.se in pohiit?a proti ognju, nerihtl (tornado) ali drngl poikodbi.—PoHojizjemo denar na zemljlftta in hI*«- AMKRIKANSKI SLOVENEC, 21. MAJA 1918. = (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVUENA 29. NOVEMBRA 1»14. V ZJEQIN JKNIH DRŽAVAH QpHpf. TflT TPT III SEVERNE AMKRIKE. ODIlOi' J Ulllli I > ILL. Inkorp. y dr«. III., 14. maja 191« Inkorp. t dri. Pa., S. apr. 1918 Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, Iti. II. podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa. Tajnik.................JOSIP KLEPEC, 1006 N- Chicago St., Joliet, 111. Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet. 111. Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois. JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St.. Ottawa, I1L FINANČNI IN POROTNI ODBOR: ŠTEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. 5TUA, Box 66, Bradley, Illinois. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL. PRIPOROČAMO rojakom in rojakinjam, ki bivajo v državi Illinois in Pennsylvania, kjer ima D. S. D. državno dovoljenje poslovanja, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo sv. Družine in isto pridružijo D. S. D. Osem članov(ic) zadostuje za ustanovitev društva. Sprejemajo se moški in ženske od 16. do 50. leta. Zavarujte se lahko za $500.00 in $250.00. Kdor je nad 45 let star se zavaruje le za $250.00. Poleg smrt-nine se zavarujete tudi za razne vrste poškodoine in operacije. D- S. D. sprejema društva le iz 111. in Pa., kjer ima pravico poslovati, ker noče imeti sitnosti radi nizkih asesmentov. Kdor izmed rojakov ali rojakinj v kateri slov. naselbini v državi 111. ali Pa. želi navodila in pojasnila glede ustanovitve društva za D. S. D., se naj obrne na gl. tajnika: Jos. Klepec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. ® ® ii m m m se ® ® m m n s i ~z--- CEZTRIDESETLET. f 1 s Spisal Jos. Kostanjevec. m i Sveti večer je. Začelo se je ravno mfačiti, a sneg, ki je ležal po zapušče-"•n trkih ulicah, se je še vedno svetli-a ter nekoliko odganjal nastopajočo ..m°; Hkrati pa je začelo vnovič sne-z'ti, izprva nekam redko in drobno, a vedno gosteje in v večjih kosmičih. 0 vzduhu je plulo neko rezko vršenje, ki je bilo slišati, kakor šum pe-f°tnic' ki ga provzroča jata mimole-ec'h sov. Semtertja je od daleč z f,°re PriPlul na uho votli zvok kmeti-e Pistole ali puške ter se razlegal po ohni. p0 h;šah SQ zablestele luči> mecoc svoje žarke v ta metež, a ura v zvoniku je udarila pet... Zdravnik dr. Lemut je prav tačas Počasi prisopihal od nekega oddalje-Sa bolnika po stopnicah v svoje stanovanje. Na vratih ga je sprejela žen-a 2 veselim vzklikom, in za njo je Pririla trojica otrok, ki so radostno Pozdravljali svojega očeta. Hvala Bogu, da si le doma! To veselje nocoj!" je dejala doktori- ter pomagala slačiti možu vrhno Suknjo. Kmalu nato so se zaprle vrata za vsemi. kat^°'r-I>0t,rpi' tak°j 1>0(,e pripravljena •ostal;0 •3 iz sobe- Otroci pa so ^ pri očetu. lJoktor ' l ■ natakni] K ° preobul čevlje ter si Hlače i"3 "°Be S°rl- a' Bl'. bode kmalu prišel Jezu- "Prav E Sta,rcjSi deček- Vesel« ' ako bodete Pridni!" r°kaini t S° tleskniIi vsi trije otroci z "je Sot)cCr ^ ozrli proti vratom bliž-n°coi ni',V ateri so vedeli, da bodo . ^oi a;:;ani- sčalo h^r11 se Je v eni sobi ble- v "OZlClin /le Sem blišču o , r,evesce v najsijajnej-cice so , ..' Kdece> modre in bele sve-zelcnih v - raz|)ostav'knc po koncih tetia jab lcr razsvitljevale pozla-Srebr„Pn ' rumene pomaranče, po- •ičn0 Zv ' 'eŠnikc in V'I| oj !e' A med vsem tem so se v ^nEeklr ,navzdo1 do'g' in tanki zla-ic W ' i ,. fCi' ki so " svetlikali, da ""K'jalo pred očmi. Visoko na višku drevesca je plaval krilat angel v svetlo-belem oblačilu... Okoli drevesca so skakali otroci vsak s svojo škatlo, ki jim jo je prinesel Jezušček ter si divili obilnim darovom, ki so jih dobili. Oče in mati sta jih opazovala z radostjo v srcih in vročimi željami, da bi pač njih življenje bilo tudi v prihodnje vedro in jasno, brez posebnih nesreč, brez bučnih dogodkov vrsto let nazaj, v ono dobo, ko sta še sama občutila na ta večer vso nedolžno srečo, ki zdaj preveva njiju ljubljence. Tedaj se je hipoma oglasil zvonec v veži. Doktor in njegova žena sta se pomenljivo pogledala, kakor bi hotela reči: "Torej tudi nocoj!" V tem je že javila dekla, da je zunaj mož, ki želi gospoda doktorja. Ta je stopil v vežo, izprašal došleca ter se kmalu nato zopet vrnil v sobo. "Takoj moram v hribe, dve uri hoda odtod," je dejal ženi, ki je pri teh besedah prebledela. "Za božjo voljo, ne hodi, ako ni posebne sile! Morda lahko počaka do jutri!" Soprog jo pogleda ter reče rahlo jo zavrnivši: "Ljuba moja, — dolž nost je dolžnost! In poleg tega je tudi sila!" Čez nekoliko trenutkov je bil že o-pravljen. Tičal je v gorki suknji, kapo je imel čez ušesa, a na nogah visoke čevlje. V rokah je držal mali kovčeg s potrebnimi zdravniškimi rečmi. Sklonil se je, prijel vsakega otroka po vrsti, privzdignil ga ter poljubil na čel-ce. Nato podal ženi roko ter molče odšel iz sobe... * * * Zunaj je snežilo vedno gosteje in gosteje. Zdravnik je stopal mimo razsvetljenih trških hiš vun v viharno noč. Ničesar ni izpregovoril, njegove misli so bile še vedno doma v prijazni sobi sredi ljubljene družine. Težko mu je bilo pri srcu in razmišljal je, kako težaven je pač stan zdravniški. Vsa ko minuto, bodisi podnevi ali ponoči, mora biti pripravljen, da priskoči na pomoč bolniku. Kolikokrat se sam podaja v nevarnost, da reši drugega; kolikokrat je res tudi sam žrtva svojega poklica! Ali ako pomisli, koliko krat se mu posreči, da reši življenje človeško, življenje, ki je neobhodno potrebno svojcem, koristno občini, o-kolici ali morda vsemu narodu, ko pomisli nadalje hvaležnosti, s katero ga obsipljejo oni, ki jim jc otel ljubljenega očeta ali mater, ki ji je smrti iztrgal k srcu prirastlo dete, tedaj jc obilo odškodovan na svojem trudu, tedaj še le občuti sladkost, ki jo napravlja tudi — neizprosna dolžnost! Tako razmišljujoč je doktor polagoma pozabil na dom ter tudi ni toli ko občutil, da stopa po sila težavni poti.' Že davno so se bile poskrile zad nje trške hiše in čez plan se je razlc gal glas velikega zvona, vabečega k polnočnici. Sneg pa je bil vedno večji in mož, stopajoč pred zdravnikom, je delal gaz le s težavo. Čez četrt ure sta dospela pod hrib. Tam se je nehala pravzaprav vsaka pot, iz ozkega kolovoza, ki se jc vil navzgor, ni bilo razločevati vsled prevelikega snega. Tam so pa tudi že čakali itrje drugi ljudje, ki so imeli pomagati pri gažnji, ker se je bilo bati, da bi bil samo eden premalo. Slo je počasi navzgor. Svetlo je bilo še dokaj, posebno ke» je bila mesečna noč, dasi ni mogel mesec pro- dreti oblakov, iz katerih se je vedno vzdržneje usipal novi sneg. Pred doktorjem so stopali vsi štirje vodniki, po dva in dva skupaj. Bredli so sneg že čez kolena, a poteptali so ga sproti toliko, da se je dalo že za silo stopati za niimi. Doktor si je prižgal smotko ter vlekel iz nje dimove oblačke. Govoril je s spremljajočimi ga možmi le malo, a toliko bolj je poslušal njihove dovtipe, ki so jih raztresali skoro pri vsakem koraku. Pot se je vila izprva navzgor med gostim grmovjem, ki pa je iz snega molelo samo še vrhno svoje vejevje. Zdaj pa zdaj se je stresel posamezen grm, kakor bi ga zazeblo, in sneg je zdrknil raz njega. Semtertja je zaškr-tal na tanki vejici zaostal uvel list, a iz gošče se je oglasil zdajpazdaj zate-gel žvižg male sove. Prišli so bili na malo planjavo. Na sredi, kakih sto korakov pred njimi, so stali trije hrasti, drug blizu drugega. Bili so videti oddaleč kakor trije velikani z razprostrtimi, visoko proti nebu segajočimi rokami. Njih rogovilasto vejevje je črtalo debele, pošastne sence v belem snegu. Tam na drugem koncu planjave je bilo videti, kakor bi nekaj švigalo čez sneg ob parobju gošče, a tako naglo, da ni bilo razločiti, kaj je. Od daleč pa je temnela gosta meja, ki se je razprostirala proti vrhu, a na desnici in levici se spuščata v globok jarek. Nekje v tem jarku je zalajal lisjak, a ta glas je bil tako otožen, nekam mrtvaški, da so se doktorju zježili lasje. Čez vso prirodo pa je bilo razlito nekaj svečanega, nekaj skrivnostnega... Dasi je bila pot dolga, vendar ni doktor čutil skoro nobene utrujenosti, tako je vplivala nanj ta čudovita okolica. Polagoma je prenehalo snežiti, od severa je priplula ostra sapa in semtertja se je pod nebom že pretrgal oblak, izpod katerega se je zasvetila modra krpa. In v tej krpi je zableščala zvezda za zvezdo. Hodili so že nad dobro uro, ko se je pot nagnila- navzdol, a odtod čez pol ure spet vkreber. Ko so prišli na vrh, je ležala pred njimi v mesečnem svitu mala vas z nizkimi gospodarskimi poslopji. Na njivah, nekoliko oddaljenih, so prezebali leseni kozelci. Vodnik, ki je bil prišel po doktorja, je dejal: "To je Bukvica, zdaj smo doma!..." Sredi vasi je stala nekoliko večja hiša, krita z opeko in od zunaj lično pobeljena. Pred njo je ograjeno dvorišče z vodnjakom, a na desnici hlevi za živino. V kotu je na verigi lajal velik pes ter se zaletal proti prišlecem. "Tukaj je Hrustova hiša, vstopimo!" je dejal zopet prvi vodnic, tolažeč psa. V istem hipu so se odpehnila vežna vrata, in vsi so izginili v hiši... II. Zdravnik je stopal po precej strmih stopnicah navzgor v prvo nadstropje. Hrustovka, priletna, že nekoliko sključena žena, mu je svetila. Po stopnicah mu je pripovedovala to, kar je doktor že večinoma vedel od vodnika. "Ojej, jej, kaj človeka vse doseže na svetu! Kdo bi si bil mislil kaj takega! Ti moj ljubi Jezus, res si ni človek varen svojega življenja niti eno minu to. Ako je v postelji, ga lehko zasači potres; ako je na polju, trešči vanj; ako je na poti, se mu izpodrsne, da te-lebi z glavo ob kamen; ako je v kleti ga zaduši okuženi zrak! Kdo bi si bil mislil, kdo bi si bil mislili Popoldne vam gre ubogi človek po lestvi pod streho, da bi otresel doli nekoliko snega, ker ga je Bog dal toliko. In sam Bog vedi, kako je to bilo, ali mu je bilo namenjeno, zgornji klin se stre joj, in on je na tleh in se ne more več pobrati. Nesli smo ga v hišo in od tistikrat vedno toži o groznih boleči nah v pfsih. Poslali smo po duhov nika, a ta je svetoval, da pokličemo tudi Vas, gospod doktor! Lepo Va prosim, pomagajte, ako je še mogoče — Jezus, Marija!" Tako je tožila Hrustovka, doktor pa je dejal: "Hočemo videti!" Stopila sta v izbo. Doktorju je na sproti udaril neka zaduhel zrak, ki jc bil toliko cutnejši, ker je prihajal iz preveč zakurjene sobe. Hkrati so mu stale na čelu potne kaplje, ki si jih je hitel brisati z belim žepnim robcem. Slekel je skunjo, odložil* klobuk in palico ter pristopil k postelji, na ka teri jc ležal ponesrečenec. Ta je stokal in težko dihal. Njegov obraz je bil mrtvaško bled, a oči so mu zrle nekam preplašeno izpod go stih, sivkastih obrvi. 7. globokimi gu bami razorano čelo je bilo obdano od kratkih, črnih, s sivimi pomešanih las, ki so bili videti na sencih, kakor bi bili tja prilepljeni. Postelja je bila jako čedna. Izpod rdeče, skoro nove odeje so se videle čiste, snežnobcle rjuhe od domačega platna, in pod glavo je imel bolnik či-stoprevlečene, mehke blazine. Ob po stelji je stala mala mizica, pogrnjena ; belim, doma nakvačkanim prtičem. Na njej je bilo večje razpelo od maka, _ na vsaki strani srebrn svečnik s komaj načeto, dolgo svečo. Poleg tega je ležala debela molitvena knjiga in na njej molek s svetlečimi jagodami. Tla pred posteljo je celo pokrivala temno obšita lisjakova koža z gosto, rjavo dlako. Tudi druga oprava v sobi je bila čedna in je kazala imovitega gospodarja. Doktor je potipal in preiskal bolnika zelo natančno. Semtertja ga je vprašal toda s kratkimi določnimi vprašanji ter prikimal. Nato je privzdignil glavo ter pogledal v strop, kakor bi nekaj razmišljal. Čez nekoliko časa mu je dal nekoliko kapljic iz male stekleničice, ki jo je bil prinesel s sabo. Kmalu nato je bolnik nekoliko zadremal. Tedaj je pa'dejal doktor ženi polu-glasno: "Težko bode kaj iz njega, na drobu je pokvarjen." Žena se je stresnila in zdihnila. "Ako ima še kaj spraviti v red, naj stori kmalu',' je poudarjal doktor takoj nato ter sedel na ponujeni mu stol. Hrustovka je tarnala na tihem: "Jejmine, jejmine, kdo bi si bil kaj takega mislil! Dragi gospod, povem Vam, ako umre, bode pri nas vse narobe. Moj Bog, moj sin..." Dalje ni mogla. Bolnik se je v tistem hipu prebudil ter preplašeno pogledal okoli sebe. Ko je zagledal ženo in zdravnika, se je zavedel in govoril s slabim glasom in v presledkih: "Čutim,. . . da gre z mano... h koncu ... Pokliči... otroke... gori!... Pa tudi ... Škrjanc in... Malik naj prideta!" Doktor se je hotel odstraniti, toda Hrustovka mu je pošepetala: "Prosim ostanite še nekoliko časa, morda bode Vaša navzočnost marsikaj predruga-čila." Nehote je obsedel. Kmalu nato se je soba oživela z novimi obrazi. V njo sta stopila najprej s Hrustovko Škrjanc in Malik soseda Hrustova, ki sta spodaj čakala doktorja, da bi pozvedela, kako in kaj. Hrust je živel z njima v lepem miru in kadar sta česa potrebovala, jima je rad pomagal, ker ju je cenil kot poštenjaka. Za njima sta prišli dve Hrustovi hčeri, ena osemnajstletna, druga dvajsetletna, a nazadnje njegov sin Jakob. Škrjanec in Malik sta stopila k postelji ter vprašala skoro hkrati: "Kaj želiš od naju, sosed? Ali ti ni nič bolje?" Hrust se je izkušal nasmehniti ter je odgovoril: "Kmalu... bode... bolje,. . . toda .. . sedita!" Nekoliko časa je nastala tišina. Vsi so posedli, kamor je slučajno naneslo. "Torej hišo in sploh vse posestvo dobi moj sin Jakob, ako izpolni mojo zadnjo željo, da..." Hrust je govoril počasi, z rezkim o- strim glasom ter se je oddihal skoro pri vsaki besedi. "Vaša želja mi je znana, a se ne more nikdar izpolniti oče!" se oglasi Jakob takoj odurno ter se zravna kvišku. "Le dajte hišo in vse, komur hočete, moj delež mi tako ne izostane.' Vsi so se spogledali, Malik je celo nekaj zagodrnjal, a Jakob je takoj dostavil: "Da, tako je!" "Za božjo voljo, Jakob!" je viknila mati. "Pomisli, da govoriš morda zadnjič s svojim očetom!" V tem hipu se je oglasil vnovič bolnik: "Ti torej nočeš? Zapomni si, da je bil tvoj oče vedno poštenjak! In kot poštenjak ti na zadnjo uro naklada dolžnost, ki bi jo ti moral izpolniti že sam ob sebi! Vprašam te zadnjič: ali hočeš?" Njegov glas se je tresel od razburjenosti in užaljenosti. "Ne govorite preveč in ne razburjajte se, sicer Vam bode škodilo. Govorili ste že itak preveč," je dejal v tem hipu zdravnik bolniku. "Vam pa, mladi fant, svetujem, da drugače ravnate s svojim očetom, posebno ob tako resnem času!" "Kaj Vam to mari?" odgovori Jakob ter pogleda v tla. Škrjancu se je nehote pri teh besedah skrčila pest in grdo je pogledal Jakoba. Toda v tem trenutku je zdih-nil bolnik poluglasno: "Slabo mi je!" Doktor skoči k postelji, Hrustovka prime razpelo, da bi ga umirajočemu potisnila med prste. A bilo je prepozno. Hrust je bil izdihnil zadnjikrat. Na njegovem obrazu se je grozno črtala ravnokar prestana duševna bolest in čeljusti so bile trdo stisnjene... "Sin ga je umoril!" je siknil Škrjanec. Vse je popadla neka groza, in za šibila so se jim kolena. Hrustovka je pokleknila k postelji ter zaplakala. Za njo so pokleknili tudi drugi. Samo Jakob je stal sredi sobe. Srpo je zrl na posteljo in* na mrtvega očeta, a v srcu se mu ni ganilo nobeno sočutje. Tedaj je pa hipoma začutil, da se ga je oklenila trda roka. Kakor otroku so se mu upognila kolena in nehote je moral poklekniti. Doktor ga je bil potisnil k tlom, rekoč: "Tako! — Ali dobro si zapomni to uro!" — Dalje prih.) ovce, ki so bile Fred-Popove in Eu-gene-Hammondove iz Merrilla, sta bila oproščena v sodišču v Klamath Fallsu, Ore., na predlog okrožnega pravdnika zaradi pomanjkanja dokazov. Dotičniki, ki so izvršili dejanje, so nametali zastrupljenega žita ovcam v ovčjakih renčerjev blizu Merrilla in pustili pisanje, svareče jih, naj odvračajo svoje ovce od pašnikov na Bryan-tovem pogorju. i» ' i i ————— Pri prehladih ▼drgnite Trat in pria, kakor tudi stopala • Dr. Rlchter-Jevem PAIN-EXPELLER Učinkuje takoj olajlljiTO in prijetno. Jedino pravi s rarstveno znamko sidra* 35e. in 65c. t lekarnah in nararnoit od P. AD. R1CHTER & CO. 34,-80 Washington Street, New York, N. V, Carl Schreiber Chicago Phone 349(5. 519 Marble St :: Joliet, Illinois. SLOVENSKI BARV AR IN SLIKAR. Barvam poslopja, znotraj in auaaj, ter opravljam vsak posel, ki spada ▼ barvarskega obrta področje. Obešam stenski papir. Rojak oproščen obtožbe. "The Chicago Daily Tribune" z dne 20. t. m. poroča: Steven Stukel iz Poe Valley, Ore., in John McFall iz Bonanze, Ore., obtožena, da sta zadnji mesec zastrupila Zopet se je odprla sezona za postavljati hiše. ; Podpisani prevzamem vse vrste stavbeno delo bodisi iz lesa, cementa, opeke ali kamna in druge tvarine. Izdelam hišo po vašem okusu, ka« kor sami želite. Na željo izdelam proračune in načrte. Ako vam manjka denarja, vam jaz preskrbim posojilo. Moji delavci so zavarovani, da se vam ni bati sitnosti. Se priporoča Slovenska stavbinska tvrdka Frank Gram 1100 N. Broadway, Joliet, Illinois, Chicago Phone 4635. Deske obleke in čevlji Deške obleke vseh vrst posebno primerne za šolarje in graduarante, po $5.00 in več. "The National, Boys Suit" Deške Blue Serge obleke ■s za praznik in posebne slav-nosii, od 5 do 18 let, po $10.00 in več. Fini čevlji .za praznik in šolo vseh velikosti, vrst in cen, $3.00, $3,50 in $4.00 THE EAGLE "Joliet's Biggest and Best Furniture and Clothing House" 406-408-410 N. Chicago St. # Joliet, Illinois amerikanski slovenec, 21, MAJA 1918. ■BffiBBSffiffiBBaBBffiBaaBBSSSEBaSBBBllliaBBffiffiSBffiffiBBSffi m s s s ffl Pod svobodnim solncem Povest deivrLili. ciedov li H SPISAL F. S. FINŽGAR |< ■ ■! afflfflBBBBBBBBBBBBBBBSBBBB® (Dalje.) ŠESTNAJSTO POGLAVJE. Po Proponti se je razlilo solnce, pristanišču so se gugale ribiške ladje, čez Bospor so jadrno leteli galebi Tedaj so naenkrat onemela kladiva pri stavbi svete Sofije. Sto nadzornikov je zaklicalo stokratstoterim zidarjem. Visoko na predrznem zidu se je pojavila dolga, suha postava. Preprosta pražnjena halja je krila v gubah sloko telo. Preko ledij jo je tesno stiskal jermen, glava je bila ovita v volneno ruto, desnica se je opirala ob palico. Bil je despot Justinijan, ki je prišel nadzirat stavbo cerkve — Hagija Sofija. Edini spremljevavec mu je bil Pavel Silenciarij, tajni svetnik in dvorni pesnik. Za njim sta stala Antemij in Izidor Milečan, mojstra te največje in najslavnejše stavbe tedanjega sveta. Upravda celo noč ni zatisnil očesa. Državni blagajnik je razgrnil pred njim ogromne pergamente, na katerih so zevali z groznimi žreli računi za cerkev svete Sofije. Res se je dvigal zid že bliz do kpole, ali državna blagajna je bila izčrpana do dna. Osem-stodvainpetdeset centov zlata je požrla stavba, ki jo je zidal Justinijan — na videz v čast božji Modrosti, v resnici je iskal le samega sebe in svoje slave. Vse province so ječale pod bremenom davka — in Upravda še ni odnehal. Sam, zaprt v pisarni, je koval in snoval načrte, kje bi se dobilo denarja. In v jutro so že šli brzosli v vsa mesta, po Bizancu so tekači raz-našali ukaz novega davka. Vsem u-radnikom je bila odtegnjena plača do polovice. Državna blagajna se je o-pomogla, toda uradniki so hoteli živeti in zato so se kot pijavke zagrizli razni prefekti, oskrbniki, prokuratorji in mitničarji v bedno maso ljudstva ter izžemali iz nje zadnje kaplje, da so tisoči obupali, popustili selišča in utekli k barbarom ali pa osnovali lačne tolovajske zbore. Toda divus Ju-stinianus, osnovatelj kodeksa pravice, se ni menil — njegovo častihlepje je bilo brez dna kakor morje. Ko je torej tekla v dežel postava, ki so jo tisoči sprejemali s kletvami, katera je segala ljudstvu do mozga, je stal despot v revni halji vrhu zida in gledal sprevod menihov, diakonov in presbiterjev s patriarhom na čelu, ki so nosili preko Konstantinovega fora v zlatih kapsulah svetinje, da bi jih vzidali med opeko po vsem zidu. Dvigal se je duh kadila, doneli so psalmi v slavo božjo, a dim timiana se je valil k nogam despota, nebo je zrlo jezno na njegovo daritev — bila je daritev Kajnova.. . Kadar je despojna Teodora videla mračno lice tistega, ki jo je dvignil iz arene na prestol, se je umaknila. Mnogokrat mu je bila duhovita svetovalka in često mu je z nedosežnim bistroumnem pomogla iz stiske in zadrege. Ali ona — večna lahkoživka — ni bila prijateljica popisanih perganientov, dol gih ur, polnih skrbi in muke. Pustila je despota, da je bdel po cele tedne ena pa je uživala življenje in svobodo. Ko se je tistega jutra vrnila Teodora z vrtov, kjer je zasačila Azbada, je bila razigrane volje. Vohunstvo in spletke so bile njena največja zabava. Celo državni špijoni so bili pod njenim vodstvom, in ni se bala, zagrnjena v revno obleko, ponoči na ulico vohunit In spletkarit. Ko so jo nesli napol dremajočo v dehteči nosilnici vzorni evnuhi iz kopeli, ni legla kakor navadno p« zaju-trku. ampak je razmišljala, kako bi dražila Azbada in Ireno. Ni slonela dolgo na perzijskem oto-manu, kjer so pahljale saitske sužnje lahne sapice na njeno glavo. Tlesknila je z nežnimi rokami, obdale so jo dvor-ne komornice, in po preteku ene ure je šla Teodora z malim spremstvom z Ireno skozi vrte k morju. Zganila so se vesla pod mišičastimi rokami grških mornarjev, in lepa ladjica je naglo zavila iz Marmarskega morja v tihe valčke Zlatega roga. Kmalu so izginile mogočne stavbe, pojavile so se nizke hišice, dokler ni srečavala broda le še posamezna ribiška koča. Od Tracije je pihljal hladen veter, šumeli so vrhovi vitkih pinij, dišali so beli mandeljni, po skalah je plezal bršljan, »rčasti listi so veselo ponihavali. Prepluli so nad pol dolžine Hrizokerata, mimo Teodozijevega zidu je švignila ladjica in bili so na bojnem polju — Campus Martius — zunaj mesta, kjer so bile vojašnice in vežbališča gard-skih čet in palatinske voj>ke. Slišali so žvenket orožja, votle udarce na ščite, brenket tetiv" in ličanje strelic. Velika vojna vaja. Teodora je velela pritisniti k bregu. Dvorjanice so se izkrcale in šle za de-spojno v cvetoči gaj starih oleandrov in lavora. Na trato, kjer je bilo vse posuto s primulami, so sužnji razgrnili prepro- ge, in despojna je legla s kretnjo razposajene pastirice v hladno senco in uživala z vso slastjo sveži vonj, ki je nasičeval vzduh. Ponosna je bila, nedotakljiva, kadar je venčal diadem njeno glavo, kadar je objemal škrlat njeno telo. Ali vse dvorne ceremonije, ves oholi napuh, zlati nimb in drhteči poljubi dostojanstvenikov na njene z biseri posute šolenčke niso izpremenili krvi, katere se je napila ob materinih prsih po brlogih hipodroma. Včasih se je dvignilo to s silo zadušeno pote-puško življenje, in tedaj se je oproščena vseh ozirov, svobodna vseh ceremonij, brez diadema in brez purpura predala trenotku. Teodora je odposlala evnuha k četam in pozvala k sebi magistra equi-tum — Azbada. Preden se je še vrnil bežeči poslanec, so zapeketala kopita — petdeset korakov pred gozdičem je razjahal poveljnik in se bližal šotorišču dvor-janic. Irena je sedela poleg despojne in ji z mehkimi prstki gladila bujne lase. "Despojna, Azbad prihaja!" V razkošni letargiji je napol odprla košate veke in se nasmehnila, "aj pride!" Bližal se je počasi, vojaških korakov. Izpod čelade so mu drsele kaplje potu. Nesrečna noč, trdosrčnost Irene in caričin smeh ga je užalil, da se je gnal na vežbališču kakor besen, in da so čete in častniki stokali in o magovali od napora. Irena je zardela in v trenotku zopet pobledela. Srce ji je plulo v čudnem strahu. Vedela je dobro, kako grozno se srdi Azbad, ker je zavrgla njegovo prošnjo, zmečkala pismo in ga raztrgala na kosce. Samo enkrat je dvignila oči v njegovo lice. Ali srečala je tako strašen pogled, v katerem je gorela strast, hrepenenje, ljubezen in osveta, da se je obrnila proč in pošepetala despojni: "Azbad čaka!'' "Proskinesis!" je izpregovorila glasno in iztegnila drobno nogo, da je pogledal izpod uvezene stole ametist, vdelan na zapono šolnčka. Azbad je pokleknil, se dotaknil s čelom zelene trave, potem pa poljubil s suhimi ustnicami kamen na Teodorini nogi. "Hlapec trepeta v brezdanjem spoštovanju pred sveto despojno in čaka povelja!" Teodora ni trenila z očmi, da bi pogledala Azbada. Skozi napol priprte vejice je gledala temna zenica na Ire-nin obraz in čakala plena kakor ujeda. — Po kratkem molku izpregovori: "Privedla sem ti Ireno, da te kaznuje, ker te je zaman čakala nocojšnjo noč, nezvesti!" Samo za spoznanje so se razprle Teodori goste resice na trepalnicah, po licu ji je šinila demonska radost. Dvoje src je zatrepetalo pred njenim pogledom: eno kakor golobica pod strupenim nožem, djrugo kakor Martov pes Fobos, ko trga železni verigo. Azbad je ugriznil ustnico, da je krvavela, Irena je brezslišno vzdihnila v duši: Kriste eleison! Še slutila ni, da je carica zalotila Azbada na vrtu. Prepričana je bila, da tiči vmes plačano izdajstvo evnuho, ki je služila za dvojno zlato Azbadu in Teodori. Poveljnik palatinske legije pa bi bil izdrl najraje meč in prebodel k zemlji to srce, ki je vriskalo in se paslo na mukah. Ali moral je ponižno kloniti glavo. "Kristus 1'antokrator naj plača neizmerno dobrotljivost velike despojne!" Irena se je nagnila bledega lica k Teodori. Tresoče ustnice so prosile kakor-črviček v prahu: •Prizanesi, despojna, prizanesi mojemu srcu!" "Privedi, magister equitum, semkaj dve centuriji in igraj nam vojne igre. Eno naj vodi Iztok, drugi poveljuj sam, da se napase Irenino oko ob tebi in da despojna vidi napredek barbarskega stotnika. Toda pomni, da nas ni tukaj! Naprej!" Zatopel topot-kopit je izginil v pesku in travi. Irena se je sklonila k Teodori, prijela njeno roko in jo poljubljala — iz oči so ji kapale solze. "Milost, velika despojna, milost vsemogočna carica! Zakaj me mučiš?" In zopet je zagorel na Teodorinem obrazu žarek demonske radosti. Ali vendar je vzdihnila. Kakor drobna lučka se ji je posvetilo nekaj skozi nedogledno temo, In spoznala je v lučki sebe, ko je bila še nekdaj kakor Irena. Dvignila je roko, usmiljenje se je budilo, pobožala je trpeče Irenino lice in rekla: "Dete, saj vendar ne zahraniš, da se poigra despojna!" In prevzelo je Teodoro z nepremagljivim hrepenenjem, dvignila se je, objela tesno Irenino glavo ter jo strastno poljubljala na rosne oči, kakor bi demon hotel izpiti to jasno luč iž ne» | Sovražniku. Toda bilo je prepozno. skaljene duše, ali pa, kakor bi hotela Teodora vsrkati vase, kar je izgubila sama v kalnih valovih življenja Ko so dvorjanice videle, kako ljub kuje Teodora Ireno, se je vbudila njih dušah na dvoru gojena, negovana in do najbahatejšega cvetja razplojena zavist. Irena je bila doslej od njih često prezirana, dasi jih je po vzorni lepoti prekašala, in bi bilo že edino to zadostni vzrok, da bi jo vrstnice so vražile in spletkarile zoper njo. Ker pa Irena ni nobeni hodila na pot in ni tekmovala zoper nje pri dvornih giz dalinskih častnikih in patricijih, so nadele ime "dvorni menih" in niso spletkarile zoper njo. Teodora sama se je norčevala iz nje pri obedih, na večernih izprehodih in jo rada povpra ševala, če je že iztuhtala, katerega via darja pomeni apokaliptična številka 666. Toda današnji carični poljubi so zanetili ogenj v njih srcih in v trenot ku so mislile vse eno misel: Da bi jo izgrizle z dvora. Teodora se je kakor zmučena od le pili spominov naslonila ob komolec in molčala. Nihče se ni upal izpregovo riti. Bele roke dvorjanic so trgale marjetice in drobile rumena očesca drobnih cvetk med tenkimi prsti. Zgo dilo se je nekaj, kar je leglo z nepri jetno težo na vsa srca in molk bi po stal mučen in predolg, da se ni zaslišal hrup prihajajočih manipulov, ki so stopali s krepkimi, paradnimi koraki na vežbališče. Teodora se je hipoma dvignila s preproge in se napotila sko zi gozdiček oleandrov do roba gaja; odkoder s.e je videlo na prostrani Cam pus. Azbad je odbral najboljše, stare in mlade vojake, privzel za vsako stot-nijo po osmero konjiče, vzporedil po vrsti hastate, triarije, pilane in principe — da je pokazal carici dve polni legiji v malem. Zvonki glas Azbadov je donel rezko in kratko kakor udarci. Vojaki so se gibali na povelja točno in urno, kakor eno samo, celotno, pokorno telo. Ko so obhodili v raznih kretnjah vežbali šče, tvorili nad glavami s ščiti streho— želvo, udarili v teku z nastavljenimi ščiti, kakor bi naskočili sovražnika, se umikali korak za korakom, se na glas roga razprhnili in udarili sovražniku v bok — je odredil Azbad, da prično s posebnimi vajami: Nastavili so cilje, vrstili so se pračarji, lokostrelci, pilani naskakovali s sulicami in s kopji. Teo dora se je čisto zamaknila v vojake in ni izpregovorila in se ni ganila s svilenega stolčka, ki se je gugal na verižicah, izrezljanih z veliko umetnostjo iz slonove kosti. Dasi je bila nizke ga rodu, je plula po njej vendarle kri pristne potomkinje mogočnih Rimlja-* nov, katerim je bila bojna igra največja zabava in vrhunec silovitosti. Sama je kot otrok preživela cele dneve na spini v hipodromu in se naslajala ob vajah borivcev in tekmecev. Čete so se že trudile in Azbad je velel odmor. Tedaj se je Teodora dvignila, na njenem čelu se je pojavila senca. Da bi pred despojno hlapci počivali! — apad! je skoro kriknila, in brzonogi evnuh je sporočil povelje Azbadu. Legiji — en miniature — sta se ločili vsaka na drug konec prostranega polja. Iztok je veleval orjaškim Go-tom, med katerimi je bilo kakih dvajset Slovenov. Njegov blesteči šlem in srebrni oklep je bliščal v solncu. Irena ga je šele sedaj spoznala, ki ga je že dolgo željno iskalo njeno oko med četami. Teodora je pozabila nanj, ker se je preveč zatopila v bojne vaje. Ali sedaj je stopil mladi barbar, vitek in krasen v bojni opravi na čelo stot-nije. V pravilni grščini in z nekoliko tujim naglasom je zaklical povelje. "Iztok!" je izpregovorila glasno carica in se ozrla začudeno na Ireno. Irena je zardela. Čutila je, da so ji pordela lica, in sama sebe se je pre strašila in se vznevoljila. Cemu se razburjam, je pomislila. Despojni je pa zablesketalo oko. Z nedosežno, žensko psihologijo je pogledala Ireni v dušo. V hipu je bil gotov naklep. "Azbad s konja in na čelo drugi stotniji!" Zopet je hitel evnuh do magistra equitum. "Naj se poskusita, da bo večja zabava, tvoja ljubimca, Irena!" Irena je Teodoro proseče pogledala in sramežljivo povesila oči. "Menišek dvorni, kako si lep, kadar te je sram!" In carica se je veselo nasmejala. Falangi sta se zganili. Nad glavami so štrleli majhni kiji, ki so jih rabili pri vajah namesto mečev, ščit ob Ščitu — kakor zid! Ko je Iztok uzrl nasprotno falango, ki jo je vodil Azbad je vzplamtelo v njem častihlepje. "Enkrat sem te že prekosil, v hipodromu. Se danes te bom. — Naprej, v tek!" Pod nogami orjaških Gotov je zabobnela zemlja, falanga se je zagnala kakor izstreljen klin — Iztok na čelu — proti Azbadovi četi. Ali Azbad je bil okreten in vrl poveljnik. S kratkimi, opreznimi koraki je vodil svojce, še za trepotek ga ni zbegal težki naval. Čakal je, da se približa Iztok, in ko je bilo med njima razdalje le še nekaj korakov, je Azbad vzkriknil, njegova četa je odskočila in se umaknila naskoku, da udari od strani za pleča Taisto je nameraval Iztok. Četi sta zadeli druga ob drugo. S hruščem so telebili ščiti ob ščite, nad glavami je zabesnel ropot kijev, silni naval Gotov pod Iztokom je prodrl Azbadovo četo — ki se je umaknila odbita na levo in desno. Irenine oči so spremljale Iztoka, in ob njenih pogledih se je radovala Teodora, ki je sedaj skrbneje motrila njeno lice, nego vojni naskok. "Izborno, ha, kako se poigram s tem menišičem!" Tako je mislila Teodora. Ko je Irena videla poraz Azbada, je tlesknila glasno v dlan, da so se dvorjanice ozrle. Teodora ji je nagajivo čestitala in polglasno pošepetala: "Menišič, Iztok ti zmeša apoka-lipso!" In bila je izborne volje ter se naslajala ob zadregi Irene, ki ni vedela odgovora, ampak bridko obžalovala neprevidnost, da je tako glasno izrazila veselje nad Azbadovim porazom in Iztokovo zmago... Sužnji so razgrnili po tleh pražnje prte in položili po njih v srebrnih skle-dicah mrzle pečene jerebice, melone, dateljne, murve in posušeno grozdje. Teodora je velela, da se vojaki vrnejo domov in da se pogostijo z vinom in sadjem. Azbada in Iztoka je pa povabila k zajutrku. Da bi barbar, pogan, centurio, kdaj jedel s carico! Dvorjanke so se zagrozile — ali poznale so Teodoro in enoglasno hva lile despojno. (Dalje prih.) Kij^M^ S S Iš MALI OGLASI. - »SSSSS S S S ^S^SSHi KJE JE FRANK ZAVRŠNIK IZ Jolieta, 111., bivši potovalni zastopnik neke tukajšnje tvrdke? Če kdo ve zanj, naj blagovoli naznaniti nam in obenem povedati njemu, da je vse poravnano in da ga željno pričakujemo. Pridi, Frank, pridi nazaj in vse bo dobro! — Mrs. Mary Završ-nik, soproga in otroci, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111. IŠČEM SLOVENKO OD 21 DO 28 let staro za gospodinjsko delo v far-marskem domu. Nudi se lepa priložnost za pravo žensko. Več pove: Joseph Kovach, Farmar, Mankota, Sask., Canada. 5lt4 DRAGINJA na vseh tiskarskih potrebščinah je silna odkar je nastala vojna. Nekatere stvari stanejo po dva do tri in petkrat več, kakor pred vojno. Naj bi to cenj. naročniki upoštevali in poslali naročnino točno, ker drugače ni mogoče lista jim pošiljati. Seveda so naročniki vredni zaupanja, a to ne plača stroškov; treba je torej, da vsak pošlje naročnino čimprej mogoče ali vsaj ko prejme tozadevni opomin, ker takrat je zadnji čas. DR. E. H. STEWART ZOBOZDRAVNIK 413 Cass St. (nad Crystal teatrom) JOLIET, ILLS. Chicago Phone 986. KILA OZDRAVLJENA. Ko sem pred leti vzdignil neko deblo, sem se bil vtrgal. Zdravniki so mi svetovali edino pomoč v operaciji. Pas mi ni pomagal. Konečno sem dobil nekaj, ki me je popolnoma ozdravilo. Leta so prešla, a kila se ni povrnila dasi imam težko delo kot tesar. Ozdravljen sem bil brez operacije, zgube časa ali sitnosti. Jaz ne prodajem ničesar, pa dam nasvet kako ozdraviti kilo brez operacijeali zgube časa, če mi pišete na Eugene M. Pul-len, Carpenter, 485 D, Marcelus Ave., Manasquan, N. J. Izrežite ta oglas in ga pokažite vtrganim, da mu ohranite življenje ali vsaj preprečite sitnosti, tarnanje in konečno operacijo. Slovenske 1 liospcdlnje so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše , meso, grocerije IN KRANJSKE KLOBASE 4 istotako vse vrste drugo sveže in pre-kajeno meso vse druge pedmet* ki spadajo v področje mesarske in gro-cerijske obrti. Priporočam svoje podjetje vsem ro* jakom, zlasti pa našim gospodinjam-Spoštovanjem John N. Pasdertz Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St, Joliet, I& IZVANREDNA PONUDA ... SLABIM LJUDIMA ANTON STRAŽIŠNIK, 1219 Summit Street, Joliet, Illinois. Karpentcr in Kontraktor. Stavim in popravljam hiše in druga poslopja. Predno oddate kontrakt ali delo, vprašajte za moje cene. Vse delo jamčim. STENSKI PAP1F Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj. in firnežev. Izvršujejo se vsa bavarska dela ter obešanje stenskegt papirja po nizkih cenah. A lexander Harass t\ ChL Phonc 37« 1/ N. W. M 120 Jefferson St joliet, ill Zanesljivo zobozdravljenje. pozor rojakinje! Ali veste, kje je dobiti najboljše me so po najnižji ceni? Gotovo I V mesnic- Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prelca jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej ir poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas ▼ našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street Potrebno Je samo podati Iznos od 50 c«n" ................. je Izvrstan ljek, koji je olakšao Tec i u e«..-- Slabi 1 nervozni'ljudi temeljito 1 trenji olakSanl kroz uporabu NOVO ljeka. ^v« -L* ijcn, nuji jo uiangov , tlsučama. Ako ste bolestni Jli poboU« vate, ako trpite od živčane slabo«!' izgubljenja snage. 111 ste sjetnl t turoDWj 111 su vam hladne ruke i noge, 111 JJJ trpite od glavobolje. slabo 1 neredov»K probave, bolesti želudca, bubreg* vodopustnlh organa, ružnlh sanja, "Hi dljivostl, strašljivosti fli nesposobno'}1 pokazati se naravnim, kao ostali sSSa tada če vam biti pomoženo sa ljekom. O vaj Ce vas ljek u kratk0"j vremenu učiniti, da se budete osje^. Jakim, zdravim, sretnlm i sposobnim » ilvotne naslade. Za dokaz toga, da »I NOVO to učiniti za vas, ml čemo v»JJ poslati 15-dnevno lječenje, vrijedno J2'vj BADAVA, nakon Sto čemo primitl v»»J ime 1 prezime, zajedno sa 50 centi markama 111 srebru za pri pomoč PoS„s rine i odpreme. Molimo, da držite "j umu, da ovo ni je mnleni uzornk. \e podpuno 16-dnevno lječenje. koje , podati podpunu olakSicu u mnogim Jajevlma. Ova ponuda je samo *> 6* ,t novlto vrljeme. Stoga nam ploi.e "jj. okljev&nja, i »pomenite ime novln®- Kiji ste čitall, a ml čemo vam P0* lječenje odmah. NOVO COMPANY, „., Dept. 31, Box 4000, Philadelphia r Jourr.au PIVO V STEKLENICAH. Chic. Phone 2768. n. w. Phone 1113 Cor. Scott and Clay Sts. Both Phones: 26. JOLIET, ILLINOIS- Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se Imenuje n ter je najboljša pijač« OH telefon 405 Porter Brewing Company S. Bluff St.. Joliet, III. f