St. 725.
Trst, sobota dne 2. marca 1912. Ljubljana
Leto IR
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK
Phcam07na ct fi mn nJutr°u izhaja vsakdan —tudi ob nedeljah in praz-I UoallJCZ.IIa Ol. O VIII* nikih - zjutraj. Rokopisi se ne vraiajo, nefranki-rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu, ulica S. Francesco d’ Assisi, št. 20, kamor naj se naslovijo vse denarne pošiljatve in dopisi. —
Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu »Malič* v Ljubljani.   Po
pošti sprejemano stane Jutro" mesečno K 1.50, četrtletno K 4.50, celoletno K 18.— za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Ogiasi : i mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju prjm eren popust. Mali oglasi : 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko.
Vsa odgovornost za naravnost obupne razmere, ki vladajo v narodnem oziru na Kranjskem, pada na S. L. S., na deželno-zborsko večino, ki je v narodnem oziru popolnoma indiferentna. Naprednjaki dclajd vsaj nekaj, oni vzdržujejo vse narodne institucije v deželi, z njihovimi prispevki se zidajo in vdržujejo tudi v Trstu Ciril - Metodove šole, oni so edini nositelji narodne, misli na Kranjskem.
Seveda, je ogromna narodna škoda, da se niti v narodnih vprašanjih ne more doseči sporazum, ali sodniki v Trstu naj re čejo, ali je mogoči sloga med opozicijo na Kranjskem in med madžaroni ? In odnošaj narodno-napredne stranke nasproti S. L. S. je enak odnošaju opozicije na Hrvatskem nasproti raznim Tomašičen, Čuvajem itd.! Naj nihče ne maje z glavo, rasnica je taka, žalostna, ali resnica je in kdor je pravičen, ne bo delal odgovornega za dezolatne razmere na Kranjskem onega, bi hotel te razmere popraviti, pa jih ne more, temveč one, ki te razmere vzdržujejo.
Na Goriškem so enake razmere kot na Kranjskem in naj le poskuša g. dr. Gregorin, ki je Tržačan in poslanec na Goriškem, doseči sporazum z dr. Gregorčičem! Naj le poskuša in naj da — kranjskim naprednjakom dober zgled.
Lahko je govoriti v Trstu o »slogi", kjer klerikalizem ni organiziran. Drugače bi govorili ti »sodniki" o slogi, ko bi se v Trstu organizirala — seveda, kn fon; dani pogoji zato — klerikalna stranka in začela paktirati z — večino mestnega sveta tržaškega in se brigala za narodno vprašanje ravno toliko, kot sebriga — na Kranjskem in na Goriškem-------------—
Največja klerikalna trdnjava gori!
Dopis iz Dolenjske.
Odobraino, da so vsaj zdaj za .Jutrom' se začeli tudi drugi napredni listi z večjo vnemo zanimati za nezaslišane volivne sleparije na Dolenjskem Odobravamo to in tudi ne odobravamo. Odobravamo, ker bo vsaj sedaj vsa slovenska javnost vendarle vrjela, da so pri nas na Dolenjskem še mogoče stvari, ki druge vsaj v takem obsegu niso več mogoče. Dozdaj tega marsikdo ne-poznateljev naših razmer ni mogel verjeti. Ob času ko so se volilne sleparije v Prečim in Kandiji slikale v „Jutru‘, edinem listu, ki se je takoj z vsa vnemo zavzel za te vnebovpijoče krivice, je pisec tega sestavka na potovanju po Kranjskem in sosednjih deželah marsikoga moral slišati nevrjetna vprašsnja; Slišite, saj to ni mogoče! To le
v	»Jutro* malo pretirava.
Da pa je bilo ravno »Jutro« dobro in-tomirano v enem kot drugem slučaju se je najbolj pokazalo v zadnjih dneh deželno-zborskega zasedanja, ko so klerikalci zagnali oni hrupni krik s svojimi napadi na dolenjsko orožoištvo ter novomeškega državnega pravdnika m preiskovalnega sodnika. Napadli so ob enem tudi Vašege poročevalca, nad katerim so se maščevali na ta način, da so ga javno zasmehovali. To je bilo krščansko delo katoliškega profesorja
posl. Jarca. Zdaj še leje tudi izven Dolenjske javnost vendar le uvidela, da so se morali doli v Prečini in v Kandiji goditi škandali, ki so postali klerikalnim kolovodjem v Ljubljani skrajno neljubi. Še le od tedaj dalje se je začelo za Dolenjsko resneje zanimati tudi časopisje narodno-napredne stranke.
In to odobravamo!
Ne odobramo pa, če mislijo gospodje okrog omenjenih listov, da so s tem storili svojo dolžnost, ali pa če narodno-napredna stranka misli, da je v obeh slučajih sploh kaj storila. Mi Dolenjci smo bili od nekdaj že pastorka v stranki, nas se je že od nekdaj poznalo le tedaj, ‘če se je nas rabilo. Drugače so bili gospodje v Ljubljani mnenja, da se za Dolenjsko ne izplača niti malega mezinca iztegniti.
Pa pustimo to. llvalovredno je, kol že uvodom omenjeno, da se glasilo nar. napredne stranke sedaj tako obširno peča s pre-čensko afero. Pa gospoda, to^vse se nam zdi zdaj le še zvonenje po to7či|ko bi se bili gospodje v Ljubljani vzeli vzgled po tovari-riših v klerikalni stranki, kako vse drugače bi bili ta afera izzvonela v deželni zbornici. Klerikalci, komaj so izvedeli, kaj so njihovi pristaši nasleparili, so takoj odposlali kar 2 poslanca na Dolenjsko „gasit požar". Niti vratam preiskovalnega sodnika in državnega pravdnika niso prizanašali. Od naše strani ni bilo ne žive duše doli. Posl. Viš-nikar je bil edini, ki je prišel vsaj na pogorišče, ko je bila zadeva že v deželnem zboru razbobnana. Zanimanje pa se je raztegnilo le na Prečino, na Kandijo ni nihče mislil.
In tega ne moremo odobravati. Prečin-ska afera je vsaj že tako daleč, da je že več kot 2 meseca v rokah preiskovalnega sodnika. Ona v Kandiji, ki je za napredno stranko veliko večjega pomena, pa je v vsem tem zvonenju po toči za Prečino, naenkrat obtičala v mirnem počivanju. Razun »Jutra" se nihče na njo ne spomni. In vendar koliko pomenbnejše bi bilo, da se tu še pred točo začne z vsemi zvoniti. Kajti afera v Prečini je proti kandijanski nekaj sličnega kot pogorišče proti poslopju . gorečim še v polnem plamenu. Prečine klerikalci ne bodo mogli rešiti pa naj še tako pritiskajo na vrata vseh oblasti. Župan Vintar je bil že primoran odstopiti in zdaj ga čaka težka obtožba. V Kandiji, kjer so se razun vloma v volivni zaboj, godile še večje sleparije pa še vedno župauuje glavni krivec Zurc. In verujte, da se Zurc ne vozari zabadavo skoro vsak dan v Ljubljano in da Jarc ne hodi zastonj v Štemburjevo gostilno Tisti napad na državnega pravdnika je bil čisto odveč. Kajti kaj pa je storil? Nič drugega, kot da
so orožniki par dni poizvedovali kdo
je pisal anonimno ovadbo. In s tem je bila stvar končana. Kako pa bodo reknz rešiii, to je dovolj razločno povedal Jarc, ki je še predno ga je videl, Zurcu obljubil, da ga v Ljubljani v kratkem času vržejo v koš.
Da končam. Zvonite glede prečenske afere še dalje če hočete, nikar pa ne pozabite, da je največja klerikalna trdnjava na Kranjskem in to je občina Šmihel — Stopiče še v polnem plamenu. Naj bi se napredna stranka za klerikalen požar sama sebi v prid vsaj sedajmo šc ni vse zamu-
Napačni pojmi.
..Imeli smo že priliko govoriti o napačnih pojmih, ki vladajo v Trstu o razmerah na Kranjskem, oziroma o strankarskem življenju na Slovenskem sploh, ali pečali se bomo s tem še, ker je treta te pojme razbistriti in — popraviti.
»Edinost" tega ne more storiti, ker ona je te napačne pojme ustvarila in jih poleni skrbno kultivirala, z bogsigavedi kakih vzrokov. Popraviti se pa ti napačni pojmi morajo, ker mnenje, ki ga imajo mnogi tržaški Slovenci o razmerah na Kranjskem je krivično za napredne elemente na Kranjskem, za elemente, ki so edini tudi narodni.
V Trstu se obsojajo strankarski boji na Kranjskem in se vedno povdarja potreba skupnega dela vsaj v splošno navadnih vprašanjih in ko se obsoja ta nesloga, se obsoja pavšalno vso Kranjsko, češ, vsi so krivi in sicer enako krivi, ker se — nočejo združiti.
Ti sodniki naj bi si enkrat stavili vprašanje ali je »sloga" na Kranjskem splohJno-goča ali je resnično narodnim elementom mogoče delovati skupno s t. zv. »S. L. S.u ne da bi nastala nevarnost, da potem sploh preneha vsako narodno delo na Kranjskem? Naj poskušajo zasledovati ti sodniki malo dosedanje delovanje S. L. S. in nkj potem rečejo, ako je to sploh še slovenska stranka, s katero bi mogel narodni Slovenec skupno delovati!
■ Ali je znano tem sodnikom, da je S L. S. iz strankarskega sovraštva izzvala in omogočila razpust ljubljanskega občinskega sveta in oktroirala, t. j. vsilila Ljubljani nov občinski volilni red, s pomočjo katerega je prišlo v ljubljanski občinski svet sedem nem-cev ? Ali vedo ti sodniki, da je S. L. S. s svojo mlačnostjo v narodnem oziru zakrivila, da so prišli na najvplivnejša mesta v državni administraciji na Kranjskem Nemci in ali jim je znano kako se je .Slovenec" še norčeval iz protestov, izišlih in naprednih vrst proti germanizaciji ljubljanskega sodišča, kako vedno vlači v blato spomin na 20. september in kako agitirajo razni organi S. L. S. indirektno in tudi direktno za nemške denarne zavode proti slovenskim, ki se slučajno nahajajo v naprednih rokah, proti „Mestni hranilnici ljubljanski" in »Kmetski hranilnici ljubljanske okolice", ki tako vzorno posluje in je že toliko žrtvovala v narodne namene ?
Ni naša naloga in niti volje nimamo zato, da bi branili narodno-napredno stranko in jo proslavljali morda kot kak vzor, ker so nam znane njene napake in smo se z njimi že večkrat tudi pečali odkrito in neženirano, ali je velika krivica, ako se stavlja njo v eno vrsto s S. L. S. in se obsoja tudi njo radi dezolatnih razmer, ki vladajo na Kranjskem ravno v narodnem oziru. S. L. S. odklanja vsako skupno narodno delo z narodno-napredno stranko, ker ona narodnega dela sploh noče, ona zahteva od slovenskih naprednjakov, da se ji kratko-malo podvržejo in ako bi oni to storili, bi na Kranjskem prenehalo sploh vsako narodno življenje, povrnili bi se časi, ko je na Kranjskem bujno cvetelo nemškutarstvo, ker sedaj S. L. S vsaj preočitno noče biti protinaro-dna, ker jo opozicija narodna.
LISTEK.
Nostradamus.
DESETO POGLAVJE.
Dvor kralja Henrika.
II.
Vizija na kraljevskem dvoru.
„Ali veste, mojster Ronsard", je povzela, da sem čitala vaš »Bocage Royal“ z največjim veseljem ?*
»Madame", je rekel Ronsard, ki ni bil slišal besedice, „zdaj ravno dokončavam »Ekloge".
»Oprostite mu, madame, se je oglasil mlad mož otožnega in nežnega obraza, »naš dragi mojster je gluh".
Bil je Joakim du Bellay, sladki pesnik Lireja.
„Ah“, je dejala Marija Stuartova s finim nasmehom, „gotovo je ubogi mojster izgubil posluh, — ker se je preveč razgovarjal z bogovi ...“
Bellayev obraz je zasijal.
»Madame", je odgovoril, „lepše pohvale še ni dobil poveljnik naše brigade«.
»Brigade ?“ je dejala kraljica škotska. »Zdi se, to je ime, ki ga dajete skupini ljubkih pesnikov, katere člani ste? Beseda je lepa, gotovo da. Ampak kadar gre označiti tako popolno četo, kakor je vaša, je treba iskati ime, ki vam pristoja, na nebu, izposoditi ga treba od zvezd. V mojih očeh
vi	niste brigada, nego plejada".
Odzval se je klic občudovanja ; toda že je stopala mlada kraljica proti drugi skupini, skupini umetnikov. Tam je stal Pierre Lescot, zgraditelj Louvra, ki so ga takrat še zidali; Germain Pilon, oče »Treh gracij" ; •Jean Goujon, oče »Kariatid", in Filibert De-lorme, stavbenik Tuilerijskega gradu, ki ga je Katarina gradila tiste dni. In slehernemu je vedela reči laskavo, genljivo besedo.
»Ah, gospodje", je dejala odhajaje, — »škoda, da vas ne morem vzeti s seboj na Škotsko, kadar bo treba oditi! Kako bi vi olepšali mojo domovino! In zakaj ne morem ostati zmerom v tej sladki Franciji, domovini mojega srca, domovini umetnosti in poezije!"
„In krivoverstva !“ se je zarež 1 nedaleč dvorni norec Brusquet.
Ko pa se je začel dvigati šum ogorčenja, nevarnega ubogemu norcu, se je vzdignil oster in trpek glas, odbijaje besede s
tisti trdostjo, ki ie znamenje granitnega prepričanja.
»Ta norec je edini pametni v vsem tem zborovanju!...*
»Gorje mi!“ je kričal Brusquet, bežeč po vseh štirih. »Gorje mi, če sem postal pameten! Izgubil bom svojo službo, ki je najboljša na tem dvoru norcev !"
Vsi navzoči so se obrnili proti prišlecu, ki se je potegnil za norca s takimi besedami, pripravljeni, da mu občutno zavrnejo žalitev. Toda vsi so se poklinili, umaknili se trepetaje in se skrivili pred grozečo gesto, s katero jih je blagoslovil ta menih, oblečen z zloveščo ubožnostjo. Od ust do ust je šlo ime moža, ki so pravili, da gospoduje nad kraljevo dušo :
»Gospod de Loyolal“
Ileralt je kriknil:
»Prostor njeni kraljevski visokosti, madame Margeriti!. . . Prostor vojvodinji Va-lentinoiški!. ..“
Margerita Francoska, zaročenka vojvode Savojskega, je vstopila obenem z Diano de Poitiers. Margerita, ki ji je bite takrat sedemindvajset let, je bila zvezda na nebu celega dvora. Vse jo je občudovalo zaradi njene lepote in duhovitosti. Toda nocojšnji večer se je obračala javna pozornost na njo, ki jo je spremljala in takorekoč varovala na
jeno, nekoliko resneje zanimala, kot se je doslej. Braniti le že zastraženo pogorišče, pustiti pa največjo klerikalno trdnjavo na Kranjskem brezbrižno goreti da klerikalci z novimi sleparijami sami zaduše požar, to se nam ne zdi pametno.
Iz slovenskih krajev.
Iz Postojne se nam piše: Postonjsko jamo, ta biser na zemlje, poseča zadnja leta izvanredno mnogo tujcev, katerih večji del spada med visoke in najvifje sloje potujočega občinstva. Vse to obiskovalci spremljajo skozi jamo zato uslužbeni jamski sluge, katerih dolžnost je razlagati na uljuden in dostojen način čudeže tega bajnega sveta. Na čelu teh jamskih slug je jamski vodja kateri je vdan p'jači in ta njegova vse graje vredna lastnost je vzrok, da se obiskovalci jame zgražajo na tem, kako se mora pija-ne.nu človeku poveriti vodstvo skozi iamo. Občeznano je v Postojni, da se ta človek potika noč in dan po gostilnah, namesto da bi opravljal svojo dobro plačano službo. Zahtevamo, da naredi jamska komisija konec tem škandalom.
Iz Mokronoga. — Pri nas smo se že popolnoma privadili draginji. Prej smo sicer še nekaj godrnjali, a sedaj, ko so se cene živilom se zvišale, smo popolnoma mirni in nihče niti ne misli nato, da se ga odira. Če nimajo prodajalci nikjer kartela, pri nas ga imajo in zato delajo lahko z nami, kar hočejo. Zlasti meso se prodaja pri nas po nenavadno visokih cenah. V okolici se dobi kg za 16 20 vinarjev ceneje, kakor pri nas, a naši mesarji nočejo o tem ničesar slišati. Govedina stane kg po 1.68 K, boljši kos pa kar 2 K. Pred nekaj časom se je c. kr. okrajno glavarstvo sicer malo brigalo za cene mesa, a najbiže brez vsakega vspeha. Če že slavno c. kr. okrajno glavarstvo ne more v tem oziru ničesar ukreniti, pričakujemo, d i bo gotove ljudi vsaj malo podučilo
o	sanitetnih odredbah.
Konsument.
DNEVNE VESTI.
Čemu se vznemirjate. »Grazer Tagblatt" je v četrtek v prilogi »Deutsche Stimmen aus Krain" priobčil tudi veleraenten napad na slovensko hotelsko podjetje »Triglav*, ki je bilo ustanovljeno v svrho povzdige tujskega prometa na Kranjskem. »Slovenec* se je radi tega razkoračil na vse strani in se začudeno vprašuje, odkod izvira ta ne-čuvena nemška predrznost in prenapetost. Čemu se neki »Slovenec" zato vznemirja. Mi se temu popolnoma nič {ne čudimo, ker vemo dobro, odkod izvira ta nemški pogum. Če pa klerikalci tega ne vedo, jim povemo, da so Nemci le radi tega tako ošabni in predrzni, ker imajo potuho v njih. Kakor ste jih vzgojili, take pa imate. Zvonenje po toči je brezpomembno.
Voliti boter botra, to ni nič. Iz Kandije smo prejeli: K zgodovini volilnih sleparij v Kandiji ve tudi Franc Bojane iz Smolenje
novo vojvodinjo. Vsi pogledi so se obračali proti Diani de Poitiers, vse laskave besede so se namerile proti kraljevi metresi, ki je podala roko konetablu de Montmorency in se približala z veličastnim korakom, zaradi katerega so jo primer ali z Junono.
Vojvodinji Valentinoiški je bite blizu šestdeset let! Priznavala je to sama; saj pa je bilo njeno leto še vedno tako mehko in čisto v svojih linijah, njen čudoviti obraz še vedno tako sijoč in mlad, da si ni marala barvati las in da si je hotelo mnogo mladih dam, ki so mislile, da dela to iz rafinirane kortklnosti, obelili lase, da bi sledile modi gospe Diane in posnemale njeno lepoto !
„Glarissima !' je zamrmral La Tremoille.
»Ne: carissimal* je dejal Tavannes.
»Ne: rarissima!" je rekel Brantome.
Vojvodinja Valentinoiška je sedla prav naravno v tisti naslonjač, ki je stal na kraljevi levici. Margerita se je podala skromno na svoje mesto, podavša roko zaročencu, Emanuelu Savojskemu, enemu izmed najhujših sovražnikov Francije, ki se je bil spravil mnogo bolj iz politike nego iz ljubezni.
»Kraljica, gospodje! Prostor kraljici!“
Vstopila je Katarina de Medicis, spremljana od svojih častnih dam, v dolgi obleki iz tamnomodrega baršuna, ki ;e izborno pri-stojala njenemu bledemu obrazu. Smehljaje
vasi povedati zanimiv dogodek. Nekega popoldne, ko je bila volilna komisija zaposlena pri štetju glasovnic, stopi nekdo v sobo ravno v trenotku. ko je Zurc kot predsednik komisije proti enemu izmed članov komisije rekel: Pri vas voli boter botra, to ni nič! Kar zapišite Dularja ! Ker se splošno sodi, da Dularja ni toliko volilcev volilo kot je dobil glasov, bi bilo dobro, če bi se dr. Rogina vendarle ojunačil in bi poskusil na kak način dognati, kako se je skrutinij izvršil. To bi bilo tem bolj treba ugotoviti, ker se tudi n. pr. glede starega Kušljana govori, da njega niti 400 volilcev ni volilo, dobil pa je še čez 900 glasov. (Takih kandidatov bo pa še več. Op. ured.) Kolikor so mi znana določila kazenskega pravnega reda, je dolžnost državnega pravdnika, da zasleduje take stvari.
Shod mariborskih Nemcev. V torek so imeli mariborski Nemci v kazini shod, na katerem so se silno zgražali nad svojimi bratci iz Gradca, ki so se drznili obsoditi Wastianovo taktiko. Razni govorniki so se jih spominjali ne ravno v preveč laskavih besedah. Očitali so Gradčanom, da ne poznajo razmer in so protestirali proti temu, da se vtikajo v zadeve Mariborčanov. Najbolj pa je bil razburjen poslanec Neger. Izjavil je, da ostane „ein deutsclier Mann“ in da z ogorčenjem zavrača napade graških poslancev. Dr. Mravlag je ponovno naglašal, da mariborski Nemci odločno zavračajo nat pade na Wastiana. Radovedni smo, ali bodo Gradčani svojim mariborskim bratcem znali zavezati prehude jezike, ali ne. Mislimo, da!
Preiskava v klerikalnem brlogu Iz katoliških delavskih krogov v Ljubljani nam poročajo: Ker slišimo, da se po Ljubljani revidirajo vse gostilne in lokali z jestvinami in pijačo, mislimo, da ne bi prav nič škodilo, če bi se kdo tistih revidentov ali kaj so, še enkrat potrudil tudi tja doli v našo klet, ali kakor mi* pravimo v brlog našega delavskega konsumnega društva nasproti rZvezde“ v hiši kjer je bil svoječasno dr. Šušteršič in .Ljudska posojilnica". Nam se prav tako zdi, da tam notri ui vse tako, kakor bi moralo biti. — Da se Vam ali komu naših ne bo čudno zdelo, zakaj se obračamo do „Jutra 1 kot lista, ki je nam prepovedan, moramo še to povedati: Mi smo se že večkrat pritožili pri našili odločilnih možeh, pa so nas vselej nevoljno odpravili, češ, kaj nas to skrbi, bodo že Jiami napravili red. Pa ker ta obljubljeni red le noče priti na dan, nam ne'preostane drugega kakor da si poiščemo drugo pot. In ker je nam dobro znano, da se je „Jutro“ večkrat potegnilo tudi za interese nas katoliških delavcev in uslužbencev in ga tudi zavoljo tega radi beremo, ker včasih tudi liberalce za ušesa prime, smo se obrnili z zaupanjem na Vas tudi v tej zadevi. Več katoliških (krščansko-socijalnih) delavcev. Nas prav veseli, da ima delavstvo tudi iz nasprotnega tabora zaupanje v ,,Jutro". Takratno se je šlo za izboljšanje plač in ureditve službe v deželni prisilni delavnici, pri sekturah jetniških paznikov in sploh v vsakem slučaju, ko se je šlo za delavske interese, nismo nikoli in nikogar vprašali, če-gave vere ali stranske so dotičniki ali je bil vsak posameznik, ki se je obrnil do nas. Za nas je bil in ostane merodajen le delavec kot delavec, pa bodisi te ali one stranke. — Kar se pa tiče preiskave Konsumnega društva v „Zvezdi ‘ upamo, da bo ta posel rad izvršil naš prijatelj tržni nadzornik g. Ribnikar. Ta konsum se nahaja v kleti, ki res zasluži ime brlog,in čeravno neverno,v kakem stahju se tem članom prodajajo potreb-
je šla naravnost proti Diani de Poitiers in jo objela dolgo in prisrčno.
„Oh*, je zamrmral Rrantome, — ki je željno sledil temu manevru, .zadušila jo bo !u
A še nekdo je gledal Katarino de Me-dicis, željneje od vsega dvora. Bil je baron de Lagarde I V prvem hipu je zaprl oči; zableščalo se mu je bilo, kakor da je videl blisk I Drhtljaj ga je popadel za tilnik, kakor da čuti na njem že rabljevo sekiro !... Nu Katarininih prsi je bil zagledal rožo . .. krasno krvavordečo rožo. In ta rOža je bila zanj strašno povelje. Sam pri sebi je zastokal :
čas je! Prišla je ura umora! Ura dejanja je tu 1...“
»Kralj !u je zagrmel heraltov glas „Go spodje prostor za kralja ! . . .*
III.
Čarovnik.
.Straže! Prezentirajte orožje!..
Škoti so izvršili povelje; nato so obrnili svoje pike in obstali v vojaški nepremič osti. Že je bil Henrik II. mimo. Obdan od svojih pažev je šel in sedel v svoj naslonjač, mec
ščine. vendar mislimo, da ne bo prav nič škodilo, če se ta brlog večkrat in vestno proišče. Če je vse v redu, bo to le ugledu konsuma koristilo.
Nemška kultura, ali Nemci med seboj. Spodnještajerski Nemci in nemškutarji so si zopet enkrat pošteno skočili v lase. Orni-gori pristaši so začeli izdajati proti Maliku in njegovim zvestim neki listič ,Michl‘, v katerem nagromadeno toliko neotesanosti, surovosti in prostaštva, kakor menda v nobenem nemškem listu. Mi sicer nikakor nočemo zagovarjati Malika, a pripomniti moramo, da je ton, v katerem je pisan ta listič tako škandalozen, da se mora vsakemu, ki ima le količkaj dostojnosti, gabiti. Že iz naslova je razvidno, da se nahajajo v tem listien samo najlepše cvetke nemške kulture. List ima namreč sledeči naslov : ,Michl“, Flugblfitter fiir deutsche Abvvehr, dmtsches Lachen und Raufen (Michl, letaki za nemško obrambo, nemško smejanje in pretepanje.) Program lista je sledeči: Also-Miclil, hau zu! (Torej Mihi, le tolči na vse strani ) Vrhunec surovosti je pa pesem, s katero se konča ta ^lino14 pisani list, na katerega so Nemci v resnici lahko ponosni. Pesem opeva državnega poslanca Malika, ki pade raz konja v cestno blato. In taki ljudje nas hočejo še potem učiti kulture. Kultura spodnještajerskih nemškutarjev je nemorala, nepoštenje in izkoriščevanje.
„Naše“ posojilnice in hranilnice. Tržaški prijatelj našega lista nam je prinesel sledeči dopis: Pred nekoliko dnevi sem navedel slučsj, kako mi je „Trgovsko-obrtna zadruga" odbila prošnjo za 600 K posojila in obljubil na koncu, da si ^pridržujem pravico spregovoriti še par besedi o ,naših“ zavodih, kar danes izpolnjujem. V Trstu narašču dan za dnem število slovenskih trgovskih pomočnikov. Vsak va enec, vsak trgovski pomočnik, nadaljuje svoj poklic seveda z namenom, da postane kedaj samostojen trgovec. Večina trgovskih pomočnikov pa je siromašnih. Ti pomočniki so sinovi malih posestnikov na deželi torej ne morejo pričakovati od svojih slarišev, ni najmanjše podpore za ustanovitev samostojne trgovine. In naj si bode trgovski pomočnik še tako ekonomičen, si ne more s svojo revno plačico nikdar toliko prihraniti, kolikor mu potrebuje za nakup ali ustanovitev samostojne trgovine. In ravno zato, bi bil v Trstu neobhodno potreben denarni zavod, ki bi tem — pomočnikom opomogel do samostojne trgovine. Tak zavod bi moral imeti namen, kakor ima .Lastni dom« za delavce. Sodeč po naslovu „Trgovsko-obrtne zadru-ge“ bi vsakdo rekel, da je ta zavod usta novljen navlašč za trgovce, ali kdor si to misli, se presneto moti. Ne trdim, da ni ta zavod kakemu trgovcu šel na roko, ali do-tični trgovec je mogel biti gotovo velik prijatelj kakega člana načelstva, nikakor pa bi ne vdobil posojila kak drugi na še tako gotovo in dobro poroštvo. To je žalostno, da človek, ki ima veselje do trgovine, ki ima dober namen, dobro poroštvo, se ne more ohraniti pri svojem denarnem. Ako pomislimo koliko inteligentov in v posojilniških poslih popolnoma veščih ljudi dobimo tu v Trstu in ako opravlja službo posoiilniškega blagajnika nekdanji sluga, ki je pred leti vezal bolnikom rane in iste obiskoval, in ako — pomislimo, da opravlja službo društvenega uradnika bivši društv ni sluga, mislim, da mi ni treba dalje govoriti. Je-li ta na svojem mestu ? Na ta način lahko vrže kmet motiko v kot in gre uradovat, izšolan človek pa, ki je trgal leto in leto hlače po klopeh in veliko potrošil, mora stradati in umreti od lakote. Toliko za danes, da ne
Katarino de Medicis in Diano de Poitiers. Zopet enkrat se je ta zakonska trojica pokazala brez škandala zbranemu dvoru. Malo dalje je sedela kraljica Škotska, poleg nje dauphin, njen soprog. Leden molk je bil padel na dvorano, ki je bila še pred par tre-notki tako polna življenja. Herik II. se je onrl z dolgim kalnim pogledom po nešte-vilnem, globokem krogu svojih plemenitašev, ki so čakali sklonjeni njegove besedo ali njegovega miga In ta pogled se je ustavljal z večjim dopadenjem na lepših damah tega zborovanja. Kakor vsi slabiči, je kralj rad paradiral z navidezno avtoriteto. Zadovoljen s tem velikim molkom o katerem se je zdelo, da živi edino dihanje neskončnega spoštovanja, se je zleknil nazaj, prekrižal noge in dejal dobrovoljno:
„Dan božji, kakor je pravil moj ranjki oče! Ali je to francoski dvor ? Ah, madame kraljica škotska, in vi, moj savojski bratranec, kadar se vrneta domov, bosta lahko rekla: Moje ledene gore so manj mrzle kakor bregovi Seine. Vraga, smejte se vendar nekoliko! Pojdite po lutnje in viole, zavrtite se v veselem plesu!
vzamemo „JulruM preveč prostora ker ima več druzih poročil.	j
x ;
Čegav je ta avtomobil ? Tako izprašujejo ljudje, ko vidijo dr. Šušteršiča in njegovo družino vozariti se okrog po mestu in ljubljanski okolici v ličnem avtomobilu. To [ vedo ljudje, da dr. Šušteršič doslej še nima j svojega avtomobila. Zato pa ne vedo, ali je ta avtomobil deželni avtomobil, in če se deželni, tedaj uradni avtomobil sme vporab-ljati tudi za privatne izprehode dr. Sušter-šičeve družine. Celo tako daleč gre skrb radovednega občinstva, da se vprašuje, ali se bencin tudi za take privatne vožnje kupuje iz dr Šušteršičeve privatne kase, ali gre to na kak drug račun. O ti ljuba radovednost ti! Včasih so bile samo ženske na glasu radovednosti, zdaj so pa moški ravno taki Mi smo namreč tekom časa dobili že več takih vprašanj zgolj le od strani moških. Da tem vprašanjem napravimo konec, prosimo g. deželnega glavarja, naj bo tako prijazen, in naj kar on sam tem radovednežem zaveže usta.
Prva postna pridiga. Opozarjamo, da prinesemo za to nedeljo zanimivo „Prvo postno pridigo* razpravo, ki se med drugim peča tudi z odpravo praznikov ter s tem združenimi posledicami zlasti za delavske sloje. Na to še posebej opozarjamo one. naše čitatelje, ki vsled poštnih zvez dobe nedeljsko izdajo še le v pondeljek, kakor je to n. pr. na Dolenjskem.
Ne kupujte sumljivega blaga! Neki Bon-čar je v Vižmarjih, ko je bil že prav natr-kan, od nekega neznanca kupil konjsko odejo za 90 vinarjev, blago pa je bilo vredno blizo 10 kron. Ker se j.e vinjeni kupec svoje kupčije hvalil, je zvedelo zanjo orož-ništvo in zadevo ovadilo sodišču. Blago je bilo ukradeno in le tatvine sumljiv je bil neki fant, ki je tisti čas potepal okrog Medvod, in je radi tatvine zdaj zaprt pri deželnem sodišču. Osumljenec pa se je za-govarja.U^^iia tega blaga ni ne ukradel, ne prodal, dasploh Bončirja ne pozna. Bončar je bil obsojen na 5 K globe, ker je sumljivo blago kupil in bi bil moral vedeti, da se za 90 vinarjev ne dobi konjske o-deje.
Porotne razprave v Ljubljani. Včeraj se je zagovarjal pred ljubljanskim porotnim sodiščem premogar Božič iz Briš. Obtožen je, da je pri Podlipovici udaril s kolom po glavi Jerneja Liporška in ga ubil, Prašnikarja pa poškodoval. Nato ju pobil še na obeh hišah vsa okna. Sodišče je obsodilo Božiča na tri leta zapora. — Zvečer je bila tajna razprava radi posilstva. Porotno zasedanje se konča že danes. Dva nova porotna slučaja, ki sta se pridružila še sedanjemu zasedanju, bosta rešena že danes.
Stara je, ampak huda. Nikjer se naše dobro vemo ljudstvo tako do nagega ne slači svojega krščanstva, kakor v pravdah pred sodiščem. Ta le Bernikova Urša doma iz Žlebiča n. pr. je že stara ženica, ampak huda je. S starim sta prodala svojo bivšo domačijo nekemu bližnjemu sorodniku. Ta pa ni bil pri zdravi pameti in je kupčijo sklenil za ceno, ki se je njegovi ženi zdela pretirana. Bernikovka kot prava krščanska žena se ni prav nič zmenila za pomislek, da za pravega katoličana ni lepo, če se
1	kupčije sklepajo z — novcem. Žena tega kupca, ki so ga potem poslali v blaznico, je proti tej kupčiii protestirala in ker ji je sodišče tudi ugodilo razveljavljenje kupčije, je nastal prepir mad obema katoliškima hišama. Ko se je Ivanka Kurent — žena omenjenega slaboumnega — vračala iz Ljubljane proti domu, sta se na poti sešle s staro Uršo Bernikovo. In stara Urša, katoliška žena je Ivanko takole pozdravila:	Ti
prekleta...........si	mi požrla 100 kron!. ..
To je gotovo čisto krščanski pozdrav prave krščanske žene na katoliški podlagi. No, pa to ji še ni zadostovalo. Zagrabila je kamen, s katerim je hotela udariti Ivanko. Ta pa je hitro skočila k Urši, jo zagrabila za roko ter ji izvila kamen, pri čemer se je Urša v divnili krščanskih izbruhih zvalila na mejo Ali komaj se je pobrala, že je zagrabila zopet za kamen, enega . . dva . . tri, mogoče še več, j a jih je med čednimi božjimi molitvicami metala za bežečo Ivanko. Za to krščansko ljubezen do svojega bližnjega pa je izvedlo sodišče in Uršo povabilo na odgovor. Stara Urša se niti pred sodnikom ni mogla brzdati sovraštva do Ivanke. Pa g. sodnik, dober mož, je naredil z Uršo prav milostno sodbo oziraje se na njena leta in tako dalje. Prisodil je Urši le 24 ur odpočitka v ljubljanski justični palači. Nič bi ne rekli, čo bi bil ta slučaj osamljena lastavica v pozni jeseni. Ali takih in še hujših slučajev je na tisoče, vsaj so cele vasi na Kranjskem, kjer se pečajo edino le s kazenskimi pravdami ali tožba-rijami na „štempel“ za kako staro hruško, ki ni vredna počenega groša, pa po;re največkrat cele hiše in posestva. Ne zamerimo pa ljudstvu samemu kor vemo, da boljše
biti ne more, če v cerk>i, edini kraj njegove, moralne vzgoje, dandanes ne sliši drugega, nego le hujskanje in sovraštvo do svojega bližnjega. Da bodo klerikalci enkrat že jenjali svoje delo pohujšanja, se bomo za vsak tak slučaj zanimali in javnosti pokazali pravo sliko po kranjski duhovščini zapeljanega ljudstva.
Črne koze v okolici Dobrave pri Ljubljani. Bolezen črnih koz, ki je sledila za Škrlatico, se po nekaterih vaseh pri Dobravi še vedno širi med ljudstvom. Večinoma prizadeti so le otroci, med katerimi jih je že v č pomrlo. L udska šola v Dobravi mora vsled te bolezni biti še vedno zaprta. Zdravniki upajo, da epedimijo v kratkem času omeje. Značilno je, da se je ta bolezen ravno v tistem času pojavila, kot svojčas v Sp. Šiški.
Stavba nove cerkve v Dolu pn Hrastniku. V mali župniji Dol pri Hrastniku so sezidali novo cerkev za približno 179.000 kron. Darila znašajo samo 79.000 kron, torej pripade na davkoplačevalce župnije še 100.000 kron. Znesek je treba izplačati takoj ali pa v 10 letnih obrokih Vsled teh velikanskih plačil je ljudstvo, sestoječe iz malih kmetov, rudniških in tovarniških delavcev, silno razburjeno, ker je večina posestnikov prispevala prostovoljne zneske m brezplačne vožnje. Razburjenje je tem večje, ker se namerava, četudi je župnišče zelo obširno, še letos sezidati novo kaplanijo in novo gospodarsko poslopje. Stavbe ni vodil konkurenčni odbor, ampak župnik Anton Veternik sam
4 škofje v Ljubljani. Kakor Čujemo, po-setijo oratorijske koncerte „Glasbene Matice* poleg ljubljanskega in ameriškega vpok. škofa še trije ali štirje vnanji in sicer : goriški, ^zagrebški, tržaški in najbrže tudi mariborski škof. Ljubljanskemu škofu je hudo pri srcu, da P. H. Sattner svojega oratorija ne proizvaja v klerikalnem pevskem društvu „Ljubljana“. Mu že verjamemo da mu je hudo, pa mu nič ne pomaga, nekaj izjem značajev pa mora biti v vsaki neznačajni stranki, čeprav je Svetkov še veliko na svetu.
Vstopnice za oratorijske koncerte glasbene Matice" v dneh 13., 14. in 17. marca se že sedaj dobivajo v predprodaji v trafikah gdč J. Dolenčeve v Prešernovi ulici v Ljubljani. Posetniki koncertov izven Ljubljane si vstopnice lahko oskrbe tudi z dopisnico za dan, ki jim je najbolj ugoden. Cene sedežem so po 6 5, 4, 3 in 2 K. Prva dva koncerta se pričneta zvečer ob pol 8. tretji dne 17. marca pa ob pol 5. popoldan.
Funtkovo izvirno dramo „Tekma“ upri-zore na slovenskem gledališču danes v soboto.
Gospod in gospa Bernatovič sta sc vrnila v Ljubljano od osebnega nakupovanja iz Pariza, Beiolina in Dunaja od koder so že prispeli najnovejši komadi damske konfekcije z pariškimi in berolinskimi modeli
Radi nesrečne ljubezni v smrt. Dne 23.
februarja se je 23-letni drvar iz Rechen-grabna pri Marijinem Celju, Ludovik Schloggl ustrelil s puško v srce. Vzrok samomora nesrečna ljubezen.
Prostaški bratje v Konjicah. V novejšem času se klatijo v okolici Konjic prostaški bratje ki izvršujejo naokrog vsemogoče goljufije in sleparije. Dne 26. febr. sta bila vodja Karol Mihulak in njegov pomočnik Jožef Potočnik izročena orožnikom, ker sta ukradla Mihaelu Blažiču in Janezu Kang-letju v gostilni Kočnik iz Pohorja, 150 K denarja.
Goljuf. Dne 28 februarja so aretirali v Gradcu na Dunaj pristojnega trgovskega uslužbenca Julija Lobisa, ki je obtožen radi raznovrstnih sleparij.
Zgradba belokranjske železnice. Danes se je odpeljalo preko Ljubi ane okolu 1200 macedonskih delavcev v Belokrajno radi zgradbe belokranjske železnice.
Pater Hugolina Sattnerja oratorij: „Marijno Vnebovzetje".
Ljubljana, 1. marca.
Pater Ilugolin Sattner je frančiškan, eden najboljših cerkvenih skladateljev na slovanskem jugu, kot človek liberalen, inteligenten; kot redovnik je moral v zadnjem času svoje boljše prepričanje ukloniti pod žezlo cerkvene hirarhije. Mi ga poznamo iz nekaterih pridig proti naprednim listom, posebno pa iz lanskih šišenskih dogodkov.
Oratorij je — da nas bode tudi vsak priprost čitatelj razumel — cerkvena skladba, nekak slavospev na svetopisenski dogodek. Italijanski skladatelj Perosi je postal svetovno sloveč po svojem oratoriju „Roj-stvo Krista" i dr. P. II. Sattner je vzel ?.a svojo skladbo Vnebozetje device Marije.
Vzemite
ako ste nahodni, hripavi ali prehlajeni in težko dihate, FELLERJEV FUID z znamko ELSAFLUID. — Mi smo se sami prepičali pri prsnih bolečinah, bolečinah v vratu itd. itd. o njegovem zdravilnem, osvežujočem uplivu, ki odstranja kašelj. — Poizkusni tucat 8 K GO vinarjev izdelovalec edino E. V. Feller v Stubici, Elsatrg številka 264 (Hrvatsko).
To sta ne glede na druge razloge, dve točki, ki bi nas ne mogli ogrevati za pozornost ne na skladatelja, še manj pa na njegovo delo kot tako, ko nekaj proslavlja, kar je sicer lepa cerkvena dogma prešla v nazore in življenje krščanskih narodov, kar pa ni zgodovinska resnica.
Ampak, če se vkljub temu zanimamo za ta dogodek, izvira to iz povsem drugega vira. Za nas je ta dogodek važen dogodek v zgodovini slovenske umetnosti, slovenske pesmi, slovenske glasbe. Ne vsebina besed, ne pomen in namen oratorija, za nas in lahko s ponosom rečemo za ves slovanski jug je v tem oratorju spojena glasbena u-metnosti na cerkvenem polju. Mi ne vidimo v tem delu redovnika kot politika, tudi ne kot duhovnika, pred nami stoji P. H. Sattner zgolj kot umetnik in sicer kot umetnik sin slovenskega naroda. In ravno tako je njegov oratorij, naj si bode tudi le nabožnega značaja, za nas le prvo slovensko izvirno d e 1 o na tem polju glasbe.
Pa še en moment je, ki pride tu vpo-štev: naša »Glasbena Matica11 prvi m zadnji razlog, da smo pripravljeni po svojih močeh v vso pozornostjo slediti proizvanju teh oratorijskih koncertov v dneh 13., 14. in 17. marca tek. 1. Za nas je oratorij P. H. Sattnerja oratorijski koncert one .Glasbene Matice«, ki stoji na čelu celi jugoslovanski glasbeni umetnosti. Čestitati pa moremo „Glasbeni Matici“, da ji je ta dogodek došel ravno ob 40-lolnici njenega obstoja in da si je vkljub vsem političnem strastem, ki so ji v tistih vrstah, v katerih sicer stoji tudi njen dolgoletni sodelavec P. H. Sattner, porodile konkurenčno društvo z očitno politično tendenco, znala ohraniti ravno tega sotrudnika, kot skladatelja prvega izvirnega slovenskega oratorij-skega dela.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Sasonov za mir.
Dunaj, 1. marca. Iz Berlina poročajo, da se trudi ruski zunanji minister Sasonov najti formulo, po kateri bi se mogla doseči podlaga za mirovna pogajanja med Italijo in Turčijo. — Dunajski in berlinski merodajni krogi se pridružujejo akciji ruskega zunanjega ministra, niso se pa še pridružile njegovi akciji zapadne velike sile, ali deluje se na tem, da se tudi tam pripravi javno mnenje za posredovanje. Formula za podlago mirovnih pogajanj se namerava predložiti najprej vladi v Rimu in potem še-le bi se vprašalo porto za njeno mnenje. Tukaj se izraža upanje, da akcija vzlic velikim te žavam ne ostane brez uspeha.
Avstroogrski poslanik v Berolinu pojde v
Italijo na dopust.
Dunaj 1. mar. Iz Berlina se poroča, da pojde v kratkem avstroogrski poslanik v Berlinu na zdravstveni dopust v Italijo, ker je skoro prestal nevarnost, da se mu vnamejo pljuča.
vojaške reforme.
Dunaj, 1. marca. Danes zjutraj je bil avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand sprejet v avdijenci pri cesarju Avdijenca je trajala 20 minut, ter je veljala osobito paktu med Khuenom in Košutovci zlasti pa gled II. točke tega pakta, da krona nima pravice klicati pod orožje dopolnilne rezerve, ako parlament brez svoje krivde, nego vsled drugih razlogov ni mogel sklepati o rekrutnem kontigentu.
V Bejrutu vse ljudstvo oboroženo.
Carigrad, 1. marca. Iz Bejruta se poroča, da so bili tamošuji turški rezervisti sklicani pod orožje, predno je bilo mesto bombardirano. Takoj ko je začelo bombardiranje, se tekli turški rezervisti v državne orožarne, ter so se oborožili do 300. Med vojake rezerviste se je pomešala tudi turška masa, toda pozneje je morala vrniti orožje, vendar je še vedno velika nevarnost, da prične tam splošno klanje kristjanov.
Revolucijonarno gibanje v Albaniji.
San Remo, 1. marca Na parniku „Ta-ranto“, ki je prišel iz Bari poln olja, je prišlo tudi 20 albanskih mladeničev, ki so namenjeni v Buenos Aires. Parnik je dobro zavarovan s stražniki in orožniki. Vodja Albancev, ki govori špansko,’je pravil nekemu italijanskemu časnikarju, da trpe Albanci silno vsled nasilja s strani turških oblastnij, zato da so tudi oni odšli z doma. Tudi mu je povedal da vlada po vsej Albaniji veliko razburjenje, ter da izbruhne najpozneje koncem aprila splošna albanska vstaja. Ker je Nadvojvoda Fran Ferdinand V avdijenci zaradi bila na parniku razširjena vest, da so to pravi turški vojaki, so j h sopotniki v vseh Jezikih izpraševali in dobili od vseh enake odgovore.
Laatniki premogovnikov niso edini. Generalna stavka
London, 1. mar. Asquith se je vSeraj jasno izrazil, da se bo moralo premogarjem legislativnim potom ustanoviti minimalne plače. Lastniki premogovnikov so baje sklenili predložiti posl. zbor. zakon glede minil, plače, ki bi pa delavcem ne ugajal zato hoče vlada predložiti zbornici sama tak zakon, kakor ve, da bi ga premogarji tudi odobravali. Lastniki iz Nord-Gumberlanda in zahodne Angleške so že skoro v tak način re šitve krize, le oni iz Južnega - Wallesa in Škotske se temu še protivijo. Stavka je povsod generalna. V Wallesu je k stavku-jočim premogarlen pristopilo še drugo delavstvo, zlasti pa strojniki in vodovodni prezračevalni delavci, katerih je 38.000, ter so vsi oni rovi brez napotrebnejšega delavstva in bodo v.=led tega skoro vse varnostne naprave uničene, četudi bi stavka trajala le en teden. V Sheffieldu je zaprtih nad 2000 rovov. Mnogo tvrdk, ki rabijo premog iz Yorkshire, kjer se nahaja Sheffield, so založene s premogom samo za tri dni. V mnogih jeklolivarnah so včaraj odpustili vse delavstvo. Ladjedelnice bodo lahko vstrajale dva ali tri tedne. V Birminghamu bo jutri mnogo tovarn zaprtih, ena tovarna v Staf-fordshire je odpustila 6000 delavcev. Mnogo železnic je omejilo promet. V Londonu pričakujejo podraženje živeža.
Laško brodovje pred Smirno.
Dunaj, 1. marca. Poročajo iz Carigrada: Vali iz Smirne je sporočil Porti, da so se videle daleč na morju nekake ladije, naj-brže italijanske vojne ladije. Pojavile so se v taki daljavi, da je bilo nemogoče konsta-tirati njihovega števila in so odplule naprej. Prebivalstvo je zelo razburjeno, ker misli, da namerava italijansko brodovje bombardirati mesto.
Zadeva ogrskih reservistov.
Budapešta, 1. marca. Med vlado in Košutovci je bila danes podpisana nota s ozirom na zadevo ogrskih rezervistov. Formula je sledeča : I. Pravica krone da pokliče pod orožje dopolnilne rezerviste zadnjih treh razredov,' ne more biti uveljavljena v sledečih treh slučajih: I. Ako načrt rekrutnega zakona ni predi žen v odobrenje legislativi; II. ako zbornica ne more o tem zakonu razpravljati brez svoje krivde in III. ako bi le-gislativa odklonila načrt zakona. V dunajskih vojaških krogih ostro kritikujejo zlasti II. točko, vendar upajo, da se jo bo dalo s parlamentarnimi sredstvi obvladati.
Štrajk angleških premogarjev.
London, 1. marca. Minister predsednik Asquith je na konferenci premogarjev izjavil, da ker ni bilo mogoče sporazumeti se z lastniki premogovnikov glede minimalne plače, bo vlada našla drugi način rešitve. Težka odgovornost leži na onih, ki so preprečili, da se ni dosegel sporazum, ki bi se bil že lahko dosegel. Situacija je v toliko boljša, ker so preraogari pristali na obveznost minimalnega dela, kar so gospodarji v prvi vrsti zahtevali.
Klanje in požari v Pekingu. Tujci zbežali v poslaništva.
Peking 1. marca. (Reuter.) Velikanski nemiri, o katerih se ne ve kedaj so se začeli, so trpeli sinoči pozno v noč. Revoluci-jonarji so, ko so mesto na več koncih zažgali šli iz mesta. — Požar je zavzel grozne dimensije, ter provzročil velikansko škodo. — Požar še vedno traja. Konzularne straže so vodile tujce v poslaništva, ne da bi se jim zgodilo kaj hudega. Revolucijonarji so tudi s topom streljaii na mesto, ne da bi provzročili kako škodo.
Razne vesti.
* Koliko besed spregovori človek v svojem živi enju. Statistiki danes ni nobena stvar nemogoča. Ena iztned najtežjih nalog, katero je imela še rešiti, je bila določitev števila, koliko besed spregovori človek v svojem življenju. Ako je račun pravi, tedaj spregovori tudi najbolj molčeč človek do svojega 60. leta nič manj kakor 25 milijonov besed. Normalni ljudje zgovore nad eno milijardo besed, klepetači pa dvakrat toliko.
* Tat draguljev. Neki iz Pariza z brzo-vlakom došli trgorec z dragulji, Albert Lčvi, je na Dunaju naznanil policiji, da mu je bilo na potu ukradenih več draguljev in briljantov v vrednosti 260.000 frankov in vrh tega še 3800 frankov denarja. Lovi je naznanil, da je imel denar v denarnici in sicer v prsnem žepu na varnostni verižici.
* Grof Wolff-Metternich in tovariši pod sodiščem. V Berlinu se je pričela v sredo nova obravnava proti grofu Wolffu-Metter-nichu in njegovim tovarišem, namreč radi I sleparjenja pri igri. Glavni obtoženec Stali- I
mann, ali kakor se je predstavljal za barona Korff-Kčniga se je še v pravem času umah-nil sodišču. Razven grofa Metternicha je obtožen še rumunski trgov Gujev. Sodna dvorana je nabito polna najodličnejšega občinstva, oficirjev in raznih tipičnih kvartopiv-cev. Gujev je obtožen radi sleparije v 6 slu ajih, grof Metternich pa radi izsiljevanja in sleparjenja s kreditom. Oba obtoženca se trudita dokazati svojo popolno nedolžnost. Gujev zatrjuje, da je spoznal „barona“ Korff-Koniga v neki pariški igralnici. On sam je bil pozneje izgnan iz Pariza, ker je naznanil par sleparskih igralcev. V Berlinu je prišel 1. 19]0. popolnoma nepričakovano s Stallmannom skupaj in ker je slednji izjavil, da se je prav bogato oženil, mu je predlagal, naj pričneta skupno trgovino s kožubovino na Ruskem. Stallmann je veljal v igri za kavalirja, ne pa za sleparja. Obravnava vzbuja v Berlinu velikansko senzacijo in bo najbiže končana šele prihodnji teden.
* Umor. V Alziru je neki neznanec umoril 20-letnega sina alžirskega podžupana, ko se je isti ravno peljal v vozu. Domneva se, da je podžupan postal žrtev maščevalnosti domačinov.
Mali oglasi.
Fotograf A. Jerkič Goric,a Gosposka
ul. 7. Um etniški izdelki, stalne cene.
mla(* n ož P°®ten P»den, «>ar-loCt/ ]j;V) prj tal;; trgovini ali kje drugod, kod skladiščni paznik ali kaj podobnega, prejme pa tudi vsako drugo službo. Nastop lahko lakoj ali poznpje. Naslov pove Upravništvo Jutra.
Antikvarno kupim n
tica Slovelska") broširano. — Knjigarna Schwentner v Ljubljani.
P mrla cjn čisto nova puška dvocevka, najmo-x 1 Utici dernejši siste n za brezdirani smodnik in kopirni aparat zn pis i.a. — Več pove uprava »Jutra" v Trstu.
Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Plut. Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polili) v Trstu.
Romeo Doplicher
trgovina s klobuki.
TRST — Corso štev. 30 — TRST
Prodaja klobuke prvih tovarn, posebni izbor trdih angleških klobukov-Velika zaloga čepic za popotnike in športnih.
Imam več sto tisoč
vsakovrstnih cepljenih dreves za prodati, cene od 40 do 80 hi. Ponudbe naj se pošljejo na naslov Ivan Gerjovich
veleposestnik v Dobovi ob Savi pošta in postaja.
©©©0©©©©©©©©©©©©
ALOJZIJ POVH
slovenski urar
Trst — Via del Rivo 26.
Dveletno jamstvo, popra vila, obisk na dom, zlato, dragulji po nizki ceni.
„JUTRO “ se prodaja v Trstu
po 4 vinarje
ir naslednjih tobakarnah:
©
©
©
Becher, ulica Stadion, Trevisan, ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carducci, Sekovar, Vojašnični trg, Hrast, Poštni trg,
Može, ulica Miramar, Magolo, Belvedere,
Geržina, Bojan,
Baunacher, Čampo Marzio, Bruni, SS. Martiri.
Ercigoj, ulica Massimiliana,
Piasečka, trg S. Francesco 8, Bruna, ulica del Bivo, Bubnif1, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg Benusi, Greta,
Kichel, Rojan,
Bajc, ulica Geppa,
Luzzalto, ulica Acquedotto, Seguliu, ulica Indusstria,
Lug, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Cechini, ulica deli' Istria,
©
©
®
Rončelj, ulica S. Marco,
U naručju pr užaloščene supruge Božidarke Širola-Udovičp rodj. Serdoc i okružen od svih svojih milih, danas u 11.30 pr. p„ okriepljen svetotajsivima umiručih. predao je svoju dušu Bogu, u 48. godini
Poooo Širolo-Udooičit
poaj o aniU.
Priobčuje se, da če prenos ljubljenog pokojnika biti u petak u 2 sata po podne. Žalobna povorka krenut če iz mjesta Pehlin, vla-stite kuče br. 192., na groblje Sv. Mihajla, te če mrtvo tielo biti pokopano u obiteljskoj grobnici.
Božidarka Širola-Udovičič i rodjaci
BIEKA, 28. veljače 1912.
Veliko pogrebno poduzeee Masotto, V. G. Carducci.
F. PERTOT prvi slovenski urar v Trstu, ul. delle Poste št. 9
Največja zaloga amerikansko pisarniške oprave
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
p. z. z n. z. /hm Ji Q| v Ljubljani
©© obrestuje hranilne vloge po	2	O	bpez	vsakršnega	odbitka.	©@
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov. ^	^ Popolnoma varno naložen denar. ^	^	Rezervni zaklad: K 700.000.
„JUTRO“ se prodaja v Ljubljani
po 4 vinarje
v naslednjih tobakarnah:
Južni kolodvor, na peronu.
Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Pichler, Kongresni trg.
Češark, Šelenburgova ulica.
Dolenec, Prešernova ulica.
Fuchs, Marije Terezije cesta.
Mrzlikar, Sodna ulica.
Šubic, Miklošičeva cesta.
Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na želez. prel. pri Nar. domu. Košir, Hilšjerjeva ulica.
Stiene, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta.
Ušeničnik, Židovska ulica.
Kleinstein, Jurčičev trg.
Križaj, Sp. Šiška.
VVisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodč, Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Likar, Glince,
Strkovič, Dunajska cesta. Klančnik, Tržaška cesta. Tulach, Dolenjska cesta.
PODRUŽNICA
LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE
Trat, Piazza doli«. Borsa lO Centrala t Ljubljani — Podružnica r Gorici, Celovcu, Sarajevu Splitu in Celju.
Delnifika glavnica K. 8,000.000.	Rezervni	zaklad	K.	800.000.
obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod
jako povoljnimi pogoji
devize in vse vrste denarja. — Vloge na knjižice
obrestuje za sedaj s čistimi 412°|0 Prodaja srečke na majhne mesečne obroke.
Ponte della Fabbra 2.
Via Poste nuove 5.
Prepričajte se obiščete velike zaloge
MARIA SALARINI
Pont« della Fabbra (vogal via Torrente - Filialka ,,Alla eitta di Londra“
Bogata izbera,
obleke za moške in dečke, kostumi za otroke, močni jopiči, Palto, Raglani in kožuhi; Vestalje za delo in na domu. Delavske mondure, tirolski loden, pravi angleški impermeabili
Sukna domač« in tuja,.
Izvršujejo se naročila po meri in po najnovejših modernih modah elegantno in natančen
Ceno brez konkurence.	-.-^s	.	=
FRANC & KRANZ - TRST (prej Schnabl & C.o Succ.)
Ravnateljstvo : Via N. Macchiavelli 32; skladišča: Via Rossini 18. in c. kr. skladišče v prosti luki, hangar 26.	1
Najizvrstnejši in priznani Tangyes-motorji na beuziu, plin, nafto itd. od 1-500 in več konjskib sil. Motorji na prevoznik vozovih. Parni stroji in lokomobili. Motorni čolni.
Strokovnjaki v izdelovanju: Nameščeni tovaru za proizvajanje olja.
Mlini najnovejše vrste in konstrukcije za proizvajanje moke. Ureditev tovaru za proizvajanje ledu.	/
Stroji za proizvajanje cementa, ureditev in stroji za elektrarne.
„Anduro“, najboljše in najtrpežnejše sredstvo za pokrivanje hiš, poslopij idt.
Pokrovi iz dekov. stekli.
Citajte in strmite!
600 kosov, med njimi v ognju pozlačena ura za 4 K 20 vin.
Krasna v ognju pozlačena, fina anker rem. ura s pozlačeno ploščo s številkami in 36 urnim dobrim idočim orodjem s triletno garancijo. Krasna kravatna igla z samili briljantom, v ognju pozlačen prstan si gospode ali dame, krasen collier z 150 orijentalskili biserov, najmodernejši ženski nakit, krasni gumbi za manšete, ovratnike in prsa, 3% double zlato ; 6 kosov pravih platnenih robcev, krasno pisalno orodje iz niklja, krasno toaletno zrcalo v etuiju, lepo dišeče toaletno milo, vezan notes, 72 angleških pisarniških peres. 20 korespondenčnih predmetov, ki so neobhodno potrebni za vsako družino. Vse skupaj, z zlato uro vred, ki je sama \redna toliko, stane samo 4 K 20 vin. Odpošilja ,se po poštnem povzetju po eksportni trgovini H. Spingarn. Krakov št. 328
Pri naročilu dveh paketov dodam še lep žepni nož z dvema ojstrinama brezplačno. Pri vsakem nadaljnem paketu še en nož.
Komur ne ugaja, se vr.ie nazaj in je torej vsak riziko izključen.	(330)
©@@©@©@©@@@00000
-ig ilž.
Urar
Augustin Holtl
ul. Stadion 35
prodaia vsakovrstne ure in srebrne in «double» verižice. — Sprejema vsakovrstne poprave.
Delo solidno.
Cene zmerne
Odlikovana čevljarnica
Fratelli Rauber
Trst, ulica Carducci 14 (prej Torrente) Zaloga ustrojenih kož .............
Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijaliteta. potrebščin za sedlarje.
r
\
Josip Skubich
ima na razpolago
volilto iKboro otouval
za gospe, gospode in otroke najmodernejših oblik
Moški čevlji ............od K 13 do K 81
ženski nizki................  „	O	„„10
n	visoki	............„ „ 18	„	„ 3-1
otroški čevlji	od	št. ‘20	do 25,	I{ ».SO	do	K	<1.50
„	„	„	,	20	„	22,	„	5.50	„	0,50
»	,,	n	n	2tt	H	34,	„	8,	n	„	0.50
ZZZZZD—
RESTAVRACIJA jf
,AURORA‘1
Trst, ul. Carducci 13
Dobroznano tainburaško društvo
JJimgaria
(prvikrat v Trstu)
koncertira vsak večer od 7.
do polnoči.	^
— Izbran glasbeni program. — Tamburanje in petje nar. pesmi.
KONCERT
začenja vsak večer ob 7. uri, traja do i2. ure.
Vstop prost. Vstop prost.
Za mnojtobrojtn obisk se briporoča
Josip Domines
z  n<
K/
1
Tomaž Zadnik
trgovec in mesar
ima na razrolago v svoji mesnici na trgu S. Giavanni št. 6 v Trstu goveje, telečje in janjčje meso prve vrste, po najnižjih cenah. — Priporoča se slav. občinstvu za obilno vdeležbo.
A'ajnovejše, dobro in ceno se kupi edino le v
Jln$lešJ(em skladišču oblek
Ljubljana Mestni trg. št. 9 r.::;. ..v:..Ljubljana Mestni trg št. 5.
Ogromna zaloga najnovejših spomladanskih oblek, raglanov, klobukov itd. za gospode in dečke, ter najnovejša konjekcija za dame in deklice nudi vsakem ukusu v popolno zadovoljnost.
Dospeli so tudi v Parizu, Berolinu in Dunaju osebno kupljeni modelih damske konfekcije, katere zadene poseben chic in pozornost.
Cene priznano nizke in brez konkurence.
d). JJemotoote.
uro
CV3
[Osrednja Banka Hfnic Piazza Ponterosso 2
■onuMunoKimj Podružnica v Trstu ■■■■■
Obrestuje vloge:	Obrestuje vloge:
_JL II °| ^gl\ 01	4	31	01	/4	51	01
“AS |4 |0	[2	|0	■	|4	|0	TJfc	|8	|o
povračno obre»tov«wj°
na knjižice ©§) na računu in fixne uloge ©f) premijne vloge I Uradne ure od 9-12, 2-5.