O ■£? ,rr -| ^ ^ Us / i "Štev. 2o,»Leto III. y£%jbuj T£D>4iuk p . . _____ ? 13 a » 27.junija,19 46^- PDIDCiiK %K,€k jŠ*«JWHE«»^ V davnih časih je živel na Grškem kralj, ki je bil dal ostro posta¬ vo zoper prešuštvo. Prešuštniku so iztsk= nili oči, da je bil potem vse življenje slep. Prvi. ki je to postavo prelomil,pa je bil kraljev sin. Kralju je bilo silno hudo zato, ker mu je sin napravil toliko sramoto, na tudi zaradi k&zni, ld. je mo= rale sina zadeti. Srčno ga je namreč lju= bil. Njegovo srce nj moglo prenesti, da bi bil sin postal slep. Kaj je storil? Da bi zadostil pravici, pa tudi svoji ljubezni, je dal sinu izdreti desno oko, sebi pa levo.*. Kadar sta se potem oče in sin pogledala in drug pri drugem zagle= dala namesto očesa prazno votlino, kaj plavite, kako jima je bilo pri srcu? Ne= hot$ je očetu prišla na misel sinova pre= greha, sinu pa očetova pravičnost in lju= bežen. Ta prazna očesna votlina je ne = prenehoma pripovedovala, zakaj in kako je nastala. Rane govore in pripovedujejo in to pripovedovanje sega v srce tistemu, ki je ranil, in tistemu, ki je bil ranjen in vsakemu, ki pozna njiho= vo zgodbo. Pretresljiva je zgodba srčne rane Kristusove. Sveti evan= gelist Janez pripoveduje, kako je nastala. Ko je bil Jezus že umrl, ”30 prišli vojaki in strli kosti prvemu in tudi drugenm, ki je bil z njim križan, ko so pa prišli do Jezusa in videli, da je mrtev, mu ni¬ so strli kosti, ampak eden izmed vojakov je s sulico prebodel njego¬ vo stran in takoj je pritekla kri in voda" (Jan. 19,32-34). S tem" sunkom je vojak predrl tudi Srce Jezusovo. Zveličar sam je namreč pokazal^sveti Marjeti Alakok svoje Srce s široko in globoko rano in ji naročil, naj ga Časte v podobi njegovega Srca, naj jo javno iz= postavljajo, da se brezčutno človeško srce gane. (Pismo 128.) Poleg rane v srcu vidimo na sliki Srca Jezusovega trnjevo krono okoli srca in križ, ki se dviga iz srca in ogenj, ki plamti iz srca. Jezus je obljubil; blagoslovil bom-hiše, kjer bodo izpostavili in Častili sli= ko mojega Srca, Vse to pomeni-, kako naš Zveličar srčno želi, da bi razumeli, kaj nam pripoveduje slika njegovega Srca. Kaj nam govori, kaj nam pripoveduje? 1. "Glej, kako sem te ljubil in kako te še vedno ljubim!" To je prvo, kar nam pove slika Srca Jezusovega. Trnjeva' krona okoli Srca, križ, rana v Srcu, vse to pripoveduje, kaj je Jezus storil za nas. Trpel je in umrl in zadnjo kapljo krvi prelil za nas, da nas ne bi zadela zaslužena kazen zaradi grehov, s katerimi smo tolikrai pre= lomili božjo postavo. Ogenj, ki šviga iz Srca Jezusovega, pa'nam po- Štev, 26.,Leto III - 2 - 27. junija 19j-frr ve, da je vse to storil iz ljubezni, "Hočem smrti grelnika, ar*pak da se spreobrne in živi!" Tako nam klice. Kako tolažilna je misel: "Jezus me ljubi'!" Katero srce, ki Še ni popolnoma sprideno, se more ustavljati toliki ljubezni? Grešnik, ali ne boš z zaupanjem priha= j&l k Jezusu, ki ti obeta odpuščanje in zagotavlja svojo ljubezen? "Zveličar me ljubi!" Kako tolažilna je ta misel za vse, ki na zemlji ne najdejo ljubezni pri ljudeh, ki pod težo trpljenja skoraj omagu« jejo. Saj ljubezen božjega Srca ni bila samo v besedah, ampak jo je sprioai z dejanji. Ni večje ljubezni, kakor če kdo da življenje za svoje sovražnike. Kadar bo tvoje srce žalostno, potrto, ozri sep na podobo Srca Jezusovega, poglej rano v njegovem Srcu, poglej kriz, ki moli iz Srca, poglej trnjevo krono okoli Srca in reci, če si u- paš, da je tvoje trpljenje večje kot je bilo njegovo. In vse, kar je trpel, je trpel zate, ker te je ljubil in te ge ljubi. Bodi poto= - lažen - Jezus te ljubi!" 2. "Greh je črna nehvaležnost do Jezusa!" To je drugo.kar ti pripoveduje slika Srca Jezusovega. Vojak, ki je mrtvemu Zveličar^ ju prebodel Srce, je bil pogan in ni vedel, da je Kristus za'njega in iz ljubezni do njega trpel strašne bolečine in mučno smrt, Ti pa si kristjan. Ti v veš in veruješ, da je Kristu3 trpel in umrl za tvo¬ je zveličanje. Ce ga kljub temu še smrtno žališ, je to vselej kakor sunek v njegovo Srce. Ce tudi ne čuti tega sunka njegovo telesno Sr¬ ce, ga to hujše boli v duši kakor vse telesne bolečine," ki jih je trpel. Le pomisli, ko bi se ti ponoči zbudil, pa bi bila vsa hi= ga v plamenih in bi se več-ne mogel sam rešiti iz ognja, kako bi obupno klical na pomoč! In ko bi se nihče ne upal skočiti po tebe, bi moral umreti strašne smrti. Pa 5e bi vendar nekdo iz samega u= smiljenja skočil po tebe in bi te rešil in bi pri tem dobil hude opekline, da bi moral v groznih bolečinah doma bolan ležati in sled¬ njič umreti, povej: ali bi mogel ti tega svojega rešitelja zaničevati posmehovati se njegovim bolečinam ali ga celo preklinjati? In če bi vendar to storil, kako bi tvoja grda nehvaležnost bolela tvojega do¬ brotnika, bolj kakor vse opekline! Ali misliš, kristjan, da se kaj takega s teboj ni nikoli zgodilo? Že je švigal okoli tebe ogenj, večni peklenski ogenj, ko si smrtno grešil, sam bi ne bil mogel pomagati. V večnem ognju bi moral trpeti r da se te ni usmilil božji Sin, ti prišel na pomoč in te rešil večnega pogubljenja. Postavil je zakrament svete pokore, v katerem naj deš"rešitev, če sl smrtno grešil, sam pa je moral umreti v groznih mukah in bolečinah za tvoje odrešenje. In če ti tega svo= j ega največj ega dobrotnika, svojega Odrešenika Jezusa Kristusa zopet in zopet žališ s smrtnim grehom, ali razumeš, da ga tvoja nehvalež= nost bolj boli kakor smrtne bolečine na križu? 0, poglej podobo Sr¬ ca Jezusovega, poglej rano v njegovem Srcu! Ali si upaš pogledati jo - in reči: "jaz tega nisem storil?" Ali ni ta rana vidno znamenje ne¬ vidnih ran, ki si mu jih zadal s svojimi grehi? Štej, koliko smrtnih grehov si storil 2e v svojem življenju v mislih, v besedah, v deja* nju, z opuščanjem zapovedanih dobrih del, kolikrat si zaničeval Je= zusovo ljubezen do sebe, in poslušaj, kaj ti govori dobri Jezus i;ka= ko toži g "Ljudstvo moje, kaj sem ti storil in s čim sem te razžalil, odgovori mi!" Da,- odgovori, saj enkrat bos tako moral odgovor dati. V skrivnem razodetju pravi sv. Janez: "Glej, prišel bo na oblakih in videlo ga bo vsako oko in kateri so g a / p r e b o d. 1 i . In jokali bodo nad njim vsi narodi na zemlji" '(jan.' 1,7). Tam; te bo rana Srca Jezusovega tožila, če boš v svojih grehih umrl.' Tožila te bo, dh si pahnil od sebe njegovo ljubezen. Sedaj je še Čas, da se rešiš. Sedaj ti Srce Jezusovo se ponuja odpuščanje. Tam bo., prepozno vsako kesanje. Hiti,^sprejmi njegovo ljubezen, dokler je čas! Vse to in še veliko drugega pripoveduje .slika Srca iezuso,- ev. 26., Leto III. “ 3 - 27. junija 1948, vega. Zato je prav, da imaš podobo Srca Jezusovega v svojem stanova« nju,'naj bo kip aii slika, pa postavi jo na vidno in častno mesto v hiši« Pred to podobo se zbirajte vsi domači k molitvi, krasite jo s cvetjem, pri"igajte lučke pred njo vsaj prve petke. Božje oko z veseljem gleda na hišo, v kateri je podoba Srca- Jezusovega postavljena v če"Čenje. Kar je Gospod rekel Salomonu po po= svečenju templja, velja tudi taki hiši: "Slišal sem tvojo molitev in tvoje prošnje, ki si jo molil pred menoj. Posvetil sem to hišo, ka= tero si mi sezidal, da postavim ondi večno svoje ime in da so moje oči in moje srce ondi vse dni" (3*Kralj. 9,3). Najlepši cvet in najžlahtnejši sad naše' svete vere je'lju= bežen do sovražnikov, katero je na zemlji zasadil Odrešenik sam. To krasno drevo je prineslo krasne sadove, tudi ge na kamnitih tleh po= ganskega sveta, pater Felix iz reda Karmeličanov pripoveduje krasen zgled ljubezni do sovražnikov iz Schefa Amr pri Nazaretu, kjer je več let deloval kot misijonar. . Mlriam Namusse, zelo vneta kongreganistinja je dvigala vse sosede z angelsko potrpežljivostjo, s katero je prenašala vsako suro= vost in preganjanje od strani tašče in svaka. Vendar je ta svetniška potrpežljivost ženo dražila in zbadala svaka« - Cim krotkejŠa je bila, tem bolj surovo je postopal z njo ta zverina. Prišlo je do tega, da jo jo prav v času, ko bi potrebovala še 'več prizanaganja, udaril tako grozovito, da se je z veliko težavo privlekla do svoje matere, kjer se je potem težko bolna zgrudila. Poklicali so patra Felixa, da bi jo spovedal. Naj pripoveduje on sam: "Ko sem prišel k njej, sem jo našel v družbi g. Tonlouse, prednice kongregacije in gospe Taclu, prednice sester iz Schefa Amr. Na prigovarjanje teh dveh je ržlcla: Da odpuščam, iz celega srca odpuščam. Saj ste me prav tega učili. Ker sem umirajočo dobil v tako lepem krščanskem razpoloženju, sem sklenil pripeljati k njeni postelji tudi taščo in svaka. Vidno je postajala slabša; oči so ji že osteklenele. Jadiko= vanje tašče ji je dalo vedeti, kdo je pri njej. Takoj ji je stegnila roko nasproti, prijela njeno roko, jo spoštljivo poljubila in jo pro¬ sila odpuščanja za vse, kar ji je morda hudega prizadela. K postelji je stopil tudi svak. Mirijam mu je ge prej vse odpustila. Sedaj pa je brez obotavljanja pritisnila ustnice na njegovo roko v znak sprave z roko, ki ji je vzela še več kot njeno življenje. Mirijamina mati je prejšnji večer v preveliki bolesti prisegla, da morilcu svoje hčerke nikdar ne bo odpustila* "Rajši si dam iztakniti oči, kot da bi gd še kdaj pogledala”, je rekla. Sedaj pa je bila priča te lepe sprave, Bol« niča je prijela roko svoje matere in jo rotila pri ljubezni, ki jo ima do nje, naj vse pozabi in odpusti. Do solz ganjena se je mati u« dala prošnjam svoje umirajoče hčere in odpustila. Par trenutkov kasneje sta prišla dva vladna uradnika in hote« la od Miriam zvedeti ime tistega, ki jo je udaril, "Bog me je udaril", je rekla, "nikogar ne dolžite moje smrti." Potem so ji morali še brat« je obljubiti, da ne bodo dali nobene pismene ovadbe. Potem je dala na prsi škapulir in družbeno svetinjo in molitvenik in rekla prednici: -prosim, prosite v mojem imenu vse sosestre odpuščanja za slab zgled, ki sem jim ga dala," Zahvalila se je še, da so jo naučili tako od bli« zu spoznati in vzljubiti Boga, pa je zaspala v Gospodu. Kakor pa je ljubezen največji in najžlahtnejši "cvet nage ve« re, je najgrši in pred Bogom najostudnejši madež sovraštvo in maščeva« nje.'Bog je ljubezen in dobrota sama. Satan pa je zloba in sovraštvo samo« Dokler^imamo v srcu sovraštvo in Željo po osebnem maščevanju, ne moremo reči, da smo kristjani, da se borimo in trpimo za vero ti« ji 3tev.26.Jjet o III. 4 - 27« junija 1948. stega, ki je oznanjal ljubezen in odpuščanje. S sovraštvom in masče= valnostjo se borimo za zmago satanovo. Prenekatero srce slovenskega begunca je še vedno polno te= ga satanskega plevela sovraštva in maščevalnosti, ki božje Srce tako Bali. Za take grehe svoje in če sami tega nimamo za druge bomo božjemu Srcu zadoščali s tridnevnico pred prvim petkom v juliju. Naj bo ta tridnevnica lep zaključek 'devete vrste prvih petkov in začetek dese= te, ki jo bomo začeli v avgustu. Pokažimo božjemu Srcu, da je naša pobožnost prava, ker se je naučila odpuščati sovražnikom,^pa ho le bdpugčati, ampak zanj.e tudi moliti in za njih grehe zadoščati, _ Noben človek nam še ni s.toril toliko krivic in hudega, ko= likor smo že mi storili hudega svojemu Odrešeniku in Njegovemu^pre= svetemu Srcu. Ce hočemo milosti in odpuščanja, potem sami odpuščajmo, da bomo lahke prav molilit Odpusti'nam naše dolge, kal:or tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom. '' % J B E N G A I S K. E. G. A MISIJONA, . , Bog hoče vse ljudi zvoliča= ti, to stoji v' svetem pismu. Zato po= šilja misijonarje. Da in ne. Pravkar smo rekli, da ne gre pri misijonštvu - če mu iščemo > svojski cilj in razlog - za spreobra= Čanje du.s. Torej tudi ta volja božja, da se vsi ljudje zveličajo, ni svoj= ski razlog misijonskemu delu,Ta raz= log je dan prav vsakemu delu Cerkve. Vab, kar je Kristus storil in kar de= la Cerkev, ima ta končni cilj, da se vsi ljudje zveličajo. Vemo pa, da ni vse delo cerkve misijonsko delo, to= rej ta razlog ne more kot svojski razlog veljati tudi za misijonsko delo, velja pa prav tako ali Še bolj za dušnopastirsko delo. Pravi, misi= jonskemu delu svojski razlog, ki ve= lja samo za mišijonstvo, je značaj Kristusove Cerkve, da je katoliška. Ker mora biti razširjena.in utrjena v vseh narodih in na vseh krajih,za= to vodi misijonsko delo. Ko bo ta cilj dosežen,- bo pa svojski razlog dela Cerkve vsezve- lidavna volja božja in bo ta ncvou= stanovljena Cerkev spreobračala duše kot smo rekli. Je torej daljnji raz= log, ne pa bližnji, misijonstvu svoj= ski. ~ ~ Kaj pa ljubezen? Ali je ljubezen razlog misijonskemu delu? - DA in NE. Ljubezen vodi vsa¬ ko dobro delo, torej tudi mišijonsko c I/Nadaljevanje pisma misijonar= 'ja p, Demšar Lojzeta/. VEDNO ŠIRŠA POMOŽNA Air CI JA. Lakota je pobrala j mnogo ljudi. Vlada je spet na= 1ožila na moje rame dobrodelno akcijo za ozemlje, Id. šteje o- Icrog 60.000 ljudi. Moral sem izbrati 3«400 potrebnih oseb, ki so dobivale tri in pol kg riža ali moke za vsakih'14 dni. Ni bila lahka ta naloga, odbra= ti 3400 revežev, ko pa jih je bilo na desettisoče v teh 100 meni poverjenih vaseh. Vodil sem vse sam, kaplanu pa sem prepustil šolo, ki je prejšnje leto precej trpela, a Šola'je, kakor znano, duša misijona.Mo¬ ral sem pisati izkaznice, se = staviti katalog, odrediti sre= dišča, kjer bom delil (bilo je teh središč 9), pripeljati riž .. ž Diamond Harbourja s čolni, spraviti ga do središča, kjer te je že čakalo 500 do 700 1ju= di, od katerih je vsakdo ho= tel prvi priti na vrsto„ Res ni lahka stvar, spraviti v red 500 lačnih in zato na pol div= jih žensk. Kadar grlo ni zado¬ stovalo, je moral priti na po¬ moč komolec. Drug za drugim so ipristopali k moji mizici,vsak- štev,26,, Leto III, - 5 - 27, junija 1948, A po čem naj potem ločimo misijonsko delo od drurega dobrega dela. Po lju= bežni ni mogoče ločiti; Torej ne mo= re biti svojski razlog, Misijonstvo temelji naka= tolištvu Cerkve, Zato mora biti lju= bežen pri misijonstvu naravnana pred= vsem na katoliško Cerkev, Iz ljubez= ni do Cerkve sodelujemo pri misljon= stvu, Tu.ije treba omeniti Še nekaj stvari, "• Dostikrat podpiramo misi= jone iz ljubezni do ubogih poganov. Saj si jih vedno predstavljamo napol nage in v razcapanih krpah, brez hra= ne, pravega stanovanja itd. Smilijo se nam, zato jim z malimi darovi pri. skočimo na pomoč. Kaj pa naj zdaj rečemo| če nam bo kdo očital češ:Tja daleč pošiljate, rajši pomagajte do= mačim revežem. v Prav ima vsaj v nekem po= gledu. Ge gre pri misijonskem delu samo za to, da mi izkazujemo usmilje= nje poganom in jim gmotno pomagamo, potem ni razloga, zakaj bi prav njim izkazovali to usmiljenje.Šaj imamo reveže med seboj, in še kakšne. In ljubezen, ki je prav urejena, mora najprej pomagati tistim^ ki so bliž= nji po krvi, /Prihodnjič dalje/. do je pritisnil svoj palec v moj glavni katalog, podpisal sem mu izkaznico, nato je šel ■ ! do vreč, kjer so mu čolnarji odmerili njemu pripadajoče tri in pol kg riga ali moke. Starim 'narodnim mamicam je bilo treba tudi vse lepo zaviti v ruto, drugače bi na potu vse stresle. Delili smo navadmo sredi vasi pod orjaškim drevesom; včasih je pripekalo na nas sonce,vča= sih nas je pral dež. Ko sem v enem sre =_ dišču delo končal, sem moral hitro v drugo, kjer so ljudje že nepotrpežljivo čakali. Med potjo sem pojedel kos kruha, v vasi pa mi je dobrohoten'zemin- dar dal kokosovih orehov, da sem si potolažil žejo, V enem dnevu sem obiskal po tri ali štiri središča, od 8 zjutraj do 10 zvečer. Tako je šlo šest me= secev od julija do decembra. Ko pa po poljih ni bilo več vode in so bila pota suha, sem delil za vse v Morapaju,- Vsa ta mno= ■ ižica je torej prihajala na nago j,misijonsko postajo, videli so 'cerkev, krasno lursko votlino z velikim Marijinim kipomj ki.jo je postavil in uredil O.Vizjak, ogledali so si sestrski konvent in videli sestre domačinke, kar vse je nanje silno vplivalo. Tako se je mnogim katoliška Cerkev prvič predstavila. Vsi so tudi videli, kje je"doma tisti, ki oskrbuje in hrani nje in njihove družine. Mnogi izmed njih so dali "nomoškar" /bengalski pozdrav/ Veliki Materi, ki stanuje pred cerkvijo in še pozneje sem videl poganske žene, ki so se priklanjale pred Marijinim kipom. Pred božičem šem s prošnjami in osebnim posredovanjem dobil v dar 7000 dhotijev in šarijev; tako sem mogel obleči vse vdove in mnogo njihovih otrok. Tudi nagi liudje c >e skoraj vsi dobili novo o= tjleko za božič. Triindvajsetega d/cemir a sem vse to delo zaključil, potem smo uživali miren božič. Cansko leto so mi poverili istotako delo, a le za 650 oseb. Ker so rili ljudje že vajeni na red, je šlo brez težave. Delil sem pa le v idorapaju, ne zunaj po vaseh. Naj omenim ge to, d-v .so t\idi drugi naši misijonarji v času lakote podobno pomagali ljudstvu. P. Sedej je imel 4 kuhinje, kjer se je kuhalo za 4500 ljudi. P. Podržaj pa je organiziral kuhinjo za 2000 ljudi. DUHOVNI SADOVI IN ... ODLIKOVANJE. To plemenito delo krščanskega . usmiljenja je silno povzdignilo ugled katoliških misijonarjev pred pogani in oblastmi. Vsi so se prejjričali, da katoliški misijonar nepristransko pomaga in nesebično vse razdeli, kar dobi. Pogani take nesebične dobrodelne- ljubezni ne poznajo; mislijo le bolj nase, soseda pa punte mirno umirati, Oblasti so videle, da le katoliškemu misijonarju lalVco docela zaupajo, zato so me preprosile, da sem pozneje v Morapaju \revzel aprovizacijo za moko, sladkor in petrolej. Decembra 1945. p& ti je bengalski guverner /Bengalija šteje 60 milijonov prebivalcev/ poslal srebrno medaljo za 6 §tev» 26.,Leto III. zasluge pri požrtvovalnem delu^ za kile, a upam, da me v nebesih čaka 27» junij a _1948 , reveže,j Medalja tehta kar četrt Še lepša .svetinja. /Prihodnjič konec/ (Nada!j evanj e) Napačno bi bilo vse vprezati v voz politike, vse gledati sagio s političnega stališča, kot to dela del emigrantske mladine.Zla¬ sti je politika nevarna za mladega človeka, ki je še v formaciji, To je'bila teza profesorja Tomca. Družimo se v političnem pogledu, skupne, enotne linije! Bo= gatimo jo z našimi doprinosi, držimo našo morebitno kritiko v mejah ' stvarnosti, dajmo ji zagona, krepimo jo! V kulturnem pogledu naj se naš program osredotoči okrog "Katoliškega instituta”. Kako se je nad nami maščevalo dejstvo, da smo imeli Slovenci kot katoliško ljudstvo protikatoliško univerzo! Kako nas je udarila naša nepripravljenost, ko ob prevratu nismo imeli znanstvenega in kulturnega naraščaja za mladi visokošolski zavod. Ni mogoče urejeno delo za narod brez močnega Štaba kulturnih voditeljev. Mislimo na "Katoliški institut", nekakšno katoliško uni= verzo v malem, ki bi imela vpliv in ugled v narodu. Ne pozabimo na umetnost; Pomislimo, kakšno moč bx dobila naša emigracija, če bi iz nje planilo pergisče pesnikov, prepovednikov, eseistov velikega razdi= ha. Bojmo se epigonstva zaostalih, dajmo si zagona naprej in navzgor J Kdor bo'imel odprte oči in pričakujoče srce, ga bo tujina gobovo 6= plodila. Potrebujemo skupino knjigotržeev, sistematikov, orjakov spo= talna, a, Se bolj potrebujemo velikih duhov, dal j no vidcev, ki so v in= tlmnam stiku z zgodovino novatorjev, ki nas bodo opozarjali in pri = pravijali na nove čase. Predvsem pa gojimo filozofije in bogoslovje! Nemogoče je jasno videti v zapletenih, gospodarskih vprašanjih v labirintu sodobne kulture brez bistrosti, ki nam jo morejo dati le zdravi principi in pa spekulacija. Da, spekulacija je za učinkovito kulturno delo nena= domestljiva! Zveze, stiki so dragocena surovina, brez katere se rti mogo¬ če izživljati v svetu, Ce dane«- naša emigrantska skupnost srečuje tako nepremost= ljive težave, kot so se pokazale pri razmeščanju nagega -inteligenčne^ ga naraščaja po Evropi - je to pripisati v veliki meri dejstvu, da smo.Slovenci imeli malo, če ne skoraj nič zvez po svetu. Brez zvez-je nemogoče kakršnokoli poslovno življenje, brez zvez je nemogoče ali vsaj otežkoceno kulturno Življenje, brez smotrnega nabiranja vplivnih zvez bo vsako naše uveljavljanje v emigraciji neozdravljivo in nepo= pravijivo obsojeno v mizeren polom. Zato vnovič knjige v reko, zaživimo se v študij, v pripravo, veliki cilji naj ga osvetljujejo’ Nabiranje zvez je težavno in zahtevno' delo’. Ker Slovenci in slovenski begunci predstavljamo la neznatno Število ljudi in sa nami stoje le smešno majhna bogastva, bodo naše zveze morale biti zlasti osebne, to je sloneče na osebnih prijateljstvih. Prijateljstvo predstavlja neko osebno moč, čar, vpliv oseb= nosti. Prijateljstvo z vplivnimi ljudmi, ki nas zanimajo in ki so edi¬ no važna, stavijo še posebej to zahtevo. Nabiranje zvez bo torej.neločljivo povezano z neprestano rastjo osebnosti, v značaju, volji, umu/izobrazbi, uspehih in delih, Tujina je neobčutljiva za razne posebne slovenske vrline,zato bo treba jtev, 26.,Leto III - 7 - 27. junija 1943* stremeti in punktirati predvsem na splošne in univerzalne dobrine, svetovne občečloveške vrednosti. Svet razume samo.ta jezik. Kdor go¬ vori v narečju nagih malih konkretnih zahtev, naših izkušenj, naših naporov itd. je vreden pomilovanja. Pojavile se bodo težave, ki iz= virajo iz nagega slovenskega značaja, Mi smo navajeni na zelo surovo občevanje med seboj: med seboj občujemo .s koli, pred tujci pa v za= dregi vrtimo klobuk. Uveljavljanje v tujini predstavlja najtrši teren, ki gotovo ni vabljiv za nas, katerim je všeč živeti v malih domačih intrigah in sporih. V tem pogledu naj velja načelo: dvigniti se za vsako ceno iz našega "malega starega sveta", razširiti obzorja, po¬ globiti potrebe, punktirati le na najvažnejše neobhodne zahteve in puščati v'nemar vse, kar je drugotno. Postati moramo " bi strogi edni !* v mišljenju in dejanju, da se poslugimo Kebrovega izraza. Učimo se oblik finega občevanja! Slovenci in zlasti Kranjci smo posebno surovi. "Likajte se, likajte se"! je ponavljal Tomo Zupan Alojznikom, "zakaj Kranjec je surov". Oglatost v obnašanju prenašamo v mišljenje, v delo, kar pov= zroča veliko nepotrebnih trenj. Vzgojimo si slog občevanja, ki bo vreden naših bogatih kulturnih tradicij, naših stoletnih zvez z ro¬ manskim svetom! ■ Težimo za širokostjo! Ne širokost v Kocbekovem smislu, ki pomeni nenačelnost, am= pak širino v izobrazbi, smisel za potrebe trenutka, za hojo s časom, sposobnost vživeti se v potrebe drugih ljudstev, drugih svetov, dru= gih ljudi, zlasti razumeti vživeti se v sočloveka in doživeti ga, je znak velike srene kulture. Te širine v naši skupnosti tako zelo manjka! Tujec, ki nas gleda, kako gnijemo v malenkostih in staro-- modnosti, nas mora pomilovati* Izprašajmo si vest; kaj beremo, kje se je ustavila naga izobrazba, ali živimo s časom, kje so obtičali naši okusi, misli ,za¬ nimanje, ne grešimo morda z provincionalnostjo? In našo domoljubje le lokalni patriotizem, gremo li do konca stvarem? Torej potreba po kvalitetnikih! V emigraciji bodo vzdržali le kvalitetniki! (Nadaljevanje). "Glejte, gospod župnik, kako je bilo to do našega koncerta enostavno: vedno bolj in bolj sem se bavila z mislijo, da stopim'v nekaj dneh v noviciat, da postanem redovnica in učiteljica petja. In sedaj je vse postavljeno na glavo: odpira se mi druga pot* pot v dom pevske umetnosti v opero; prepričana sem, da mi Ahačič ne bo govoril samo o petju in operi,.Vsak njegov pogled in šopek, ki mi ga je po= dal po mojem nastopu v operi, mi je jasno pričal, da hoče govoriti z menoj tudi o ljubezni. Dve poti sta pred menoj. Katera je prava? Na to vprašanje želim odgovora." "In od mene pričakuješ, da naj ti sedaj pokažem na tem raz= potju pravo pot? Znan slovenski pregovor pravi: Svetniku je lahko svetovati, ker pri tem nič ne zgubi. Lahko bi rekel eno, lahko bi svetoval drugo. Kako naj jas star podeželski župnik, ki nikoli nisem imel opravka z ljubeznijo, svetujem mlademu, dovoli, da se tako iz= razim, lepemu, umetniško nadarjenemu dekletu, kaj naj stori.'0, težka naloga, najtežja od vseh, kar sem jih imel do današnjega dne." "Bodočnost bo jasno pokazala, katera pot je prava, toda jas čakati ne morem, treba se je odločiti. Ako mi vi ne morete pomagati, gospod župnik, povejte, kdo naj mi pomaga, kdo naj mi svetuje, meni, ubogemu neizkušenemu dekletu?" 27. junija 1948, Štev. 26.. Leto III. i ___ • .. V "Poskusiva, Cilka z združenimi nočmi narediti to, kar ubogi človek storiti more. Ko sem potoval še v mladih letih po Korošici, sem videl v neki cerkvi velik, krasen kip nadangela Mihaela, Bila je to velika soha, ki je predstavljala tega nadangela v nadnaravni veliko* .. sti. V 6ni roki je držal meč, v drugi .pa veliko tehtnico. Lepa pri¬ spodoba. Sveti nadangel Mihael pretehta vsa dobra in slaba dela vsake duše, ki stopi pred večnega Sodnika. Tako tudi midva storiva. Pre= tehtajva tudi midva in premisliva počasi in prevdarno, kaj ti more nu= diti redovniško življenje in kaj življenje umetnice in žene umetnika." "To sem jaz že sama premišljevala, todi predno sem prišla do tehtanja, so mi odpovedale že vse moje moči in nikdar nisem mogla ugo= toviti, na"katero stran se tehtnica nagiba." "Obema se bo pa mogoče posrečilo", je dejal gospod Župnik, nato pa nadaljeval: "Verjetno je, da bi se po tvojem privoljenju vne=; la med vama ljubezen, ki bi morda vodila celo pred oltar. V- tem prime= ru bo Janko Ahačič delal na to, da bos sprejeta v opero. To so pred= videvanja. Sedaj je pa treba ugotoviti pozitivne in negativne strani teh dejstev. Površno pogledano bi rekli: pozitivno je vse, saj tu sploh negativne strani.ni. Treba postaviti vprašanje: kaj je v vsakem človeškem življenju negativno in kaj je pozitivno? Na to bi lahko od= govorila: vse, kar vodi k Bogu, je pozitivno, vse kar k Bogu no vodi Hi pa vodi morda sploh proč'od Boga, je negativno, je prej ali slej človeku v pogubo. Umetniki žive posebno življenje, drugačno od pre= prostih ljudi. Umetnik vse močneje doživlja, v njem so sile, ki hočejo udejstvovanj v umetnosti. v Umetnik mora peti, on mora igrati, on mora slikati, on mora pisati. Ce tega ne dela, je nesrečen. Bog sam mu je položil to silo, ki je mnogokrat drugim ljudem neumljiva in zato tudi življenje in delo umetnikovo neumljivo. Iz tega sledi, da boš srečna kot umetnica, ker boš imela priliko do umetniškega udejstvovanja v petju. Umetnik je mnogokrat poseben človek v svojem poklicu. On vidi samo petje, on vidi samo umetnost. Zanj česa drugega ni, Zato je mno = .gokrat Življenje pevcev in igralcev vse kaj drugega kot moralno. Do¬ sedanje izkušnje kažejo, da umetniki tudi v zakonu niso najbolj sreč= ni ljudje. Da niso srečni sicer ni nujjjo, toda njih življenje je tako, žena, ki je umetnica, hoče nastopati. Ce nastopa, ne more imeti otrok, ne vodi sama gospodinjstva, v družini ni tople ljubezni, ki jo mora izžarevati mati in žena. Dalje nastopata mož in žena vsak v svojih ljubezenskih vlogah, vsak ob drugem času. Vse to so stvari, ki lju= bezenske niti in vezi med zakoncema rahljajo in trgajo. Kmalu se mož in žena - umetnika znajdeta vsak na svoji poti izven zakona. Ločita se in začenja se hitra pot moralnega propadanja. Iz tega sledi, da je za umetnika, zlasti pevca in igralca najbolje, da ostane sam s svojo umetnostjo o" Cilka je ves čas pazno motrila gospoda Župnika, da ji niti beseda ni ušla. Ko j.e gospod župnik končal, je dejala nekoliko olaj = š. .na; "Gospod župnik, kako vi poznate umetnika, njegovo dušo in ‘jcgiovo življenje. In kako lepo ste mi predoči.li vse to, da vidim po= čolnoma jasno in določno," je dejala Cilka, "Seveda ni vsak umetnik - igralec in pevec še moralno slab 1 o vek, toda veliko prilike in mnogo slabih zgledov ima. Da ti posta¬ vila primero iz pevskega življenja: denimo, da sto pevcev napačno poje, kako naj v tem zboru- en sam poje pravilno? Ali ga ne bodo potegnili za seboj?" "Prav imate, gospod župnik, to je skoraj nemogoče!" (Dalje prihodnjič). Izdaja pisarna narodnega delegata papeške misije v Tristachu pri Lienzu.