62 Ravnopravnost slovenskega jezika v praksi.
Ravnopravnost slov. jezika v praksi.
Pod tem zaglavjem bomo odslej zbirali vse važnejše slučaje kršenja ustavno zajamčene ravnopravnosti, tozadevne pritožbe, odnosno predloge v tej ali oni obliki, in pa tudi rešitve treba oblastev v jezikovnem pogledu. Izkušnja uči, da je tako gradivo imeti vedno pri rokah. Zato prosimo, da se nam vsaka tozadevna stvar hitro sporoči.
1.
Slovenski jezik pa razdeillni sklepi v izvršilnem postopanju.
J u ž n o š t a j e r s k a hranilnica v Celju je dne 16. novembra 1903 vložila pri c. kr. pravosodnem ministrstvu naslednjo pritožbo:
V naši stvari proti Henriku P. zaradi K 2664'32 je, dasi so bili vsi predlogi pisani v slovenskem jeziku, c. kr. okrajno sodišče v Ptuju izdalo razdelilni sklep od 5. novembra 1903 E 559/3-17 v nemškem jeziku. Zakaj seje to storilo? Razdelilni
Ravnopravnost slovenskega jezika v praksi. 63
sklep je vendar strankam namenjen in je zadnji akt izvršbe, ki se je vsled našega slovenskega predloga uvedla. Ako sta morebiti bila dražbeni zapisnik in zapisnik o prijavah pisana v nemškem jeziku in je zategadelj izdalo okrajno sodišče nemški sklep, bilo bi tako utemeljevanje naravnost smešno. Že to je bilo nezakonito, da se je rabila nemška tiskovina za dražbeni zapisnik in zapisnik o prijavi; ako se je pa že tedaj nezakonitost zgodila, ta ne opravičuje še nadaljnje nezakonitosti.
Razdelilne sklepe, kakor je samo ob sebi razumljivo, druga okrajna sodišča v slovenskem jeziku izdelujejo, kadar je bil izvršilni predlog pisan v slovenskem jeziku; za c. kr okrajno sodišče v Ptuju pa vendar ni nobene izjeme.
Sodišče je tudi nedosledno ravnalo, ker je drugi razdelilni sklep glede razdelitve prebitkov izvršilne uprave od 14. novembra 1903 E 843/00-32 izdalo vendar v slovenskem jeziku. Mi se tedaj pritožujemo ter prosimo: Visoko c. kr. ministrstvo naj vzame to na znanje in c. kr. okrajnemu sodišču v Ptuju naroči, da nam dopošlje slovenski razdelilni sklep ter v naprej pošilja vsled slovenskih izvršilnih predlogov strankam tudi slovenske razdelilne sklepe.
C. k r. pravosodno ministrstvo je na to pritožbo z ukazom z dne 2. januarja 1904, št. 29203/3 naznanilo, da pritožba po dovršenih poizvedbah ni utemeljena, ker jezik, v katerem je prvi predlog izvršilnega postopanja sestavljen, nikakor ni odločilen za vse daljnje rešitve v tem postopanju, nego je vsak pismeni ali zapisniški predlog v jezikovnem oziru samostalno razsojevati. Dalje je c. kr. pravosodno ministrstvo za pravo spoznalo, da se je temu nasproti izdal sklep o razdelitvi donosnih prebitkov prisilne uprave v slovenskem jeziku, ker so bili v tem postopanju le predlogi v slovenskem jeziku stavljeni in se je le v tem jeziku razpravljalo. (Intimat c. kr. okr. sodišča v Ptuju od 10. januarja 1904, prež. 21/4-17/3.)
Pripomnja: Ta rešitev ni nezanimiva, ker iz nje zopet izhaja, da sodnik na Slovenskem v takih slučajih lahko stori kar hoče. Ako ni prvotni predlog odločilen, kaj je odločilno? Po mnenju gotovih sodnikov in justičnega ministrstva zadostuje, da se je v izvršilnem postopanju sploh zglasila nemška beseda; v tem slučaju lahko sodnik dela nemški razdelilni sklep. Nemška
beseda se pa dobi skoraj v vsakem izvršilnem slučaju. Tako so sestavljeni v nemškem jeziku cenilni zapisniki, prijave davkarij, finančne prokurature in navadno tudi prijave enega ali več upnikov. Vselej tedaj lahko sodnik reče, da rezdelilni sklep rešuje različne prijave in med njimi tudi nemške, da sme torej biti pisan v slovenskem ali nemškem jeziku. Lepa praksa to!
Kar se tiče sklepa o razdelitvi prebitkov izvršilne uprave, je pripomniti, da je bil vmes nemško protokoliran upravnikov predlog, da naj se račun odobri; razdelilni sklep pa je bil vendar pisan v slovenskem jeziku. Zakaj se je tedaj sodnik v tem slučaju ravnal po jeziku prvega izvršilnega predloga? Ali zato, ker je bil sklep le kratek, in delo ni bilo tako težavno, kakor pri daljšem razdelilnem sklepu glede izdraženega posestva?
Če torej ministrstvo pravi, da sme sodnik vsakokrat ne glede na jezik prvotnega izvršilnega sklepa samostojno presoditi, katerega jezik se naj posluži v svojih daljnjih sklepih, pomeni to: sodniki naj delajo, kakor hočejo; če slovensko delajo, je prav, če pa drugače delajo, je tudi prav! Zopet — lepa praksa to!
Dr. y. H.