14. štev. ííovo mesto, julija 1910. XXVI. letnik. Izhajajo 10, in 25. vsaccga mcscca. Cena jim je » poštnino vred za cclo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajcc nasi, v Novem mestu. Gospodarstvo. Pomanjkanje bikov. v novomeškem okraju je letos občutno pomanjkanje bikov. Vzroka je iskati v tem, ker je litencevalna komisija letos strogo postopala ia zavrgla vse bike, ki niso bili primerne rasti in pripravnega pltmena. Deloma je iskati vzroka pa tudi v tem, ker je reja potrebnih bikov se zmeraj neurejena in sama sebi prepuščena. Imamo sicer zakon od I. Iíí91, ki nalaga občinam potrebno skrb za rejo bikov, ali kaj pomaga, ko se zakon v tej najvažnejši toëki ne izvaja in smo z rejo bikov močno tam, kjer smo bili pred dvajsetimi leti. Pomanjkanje bikov je za nase živinorejske kraje veliko zlo, ki ga prizadeti živinorejci težko občutijo. V takih razmerali trpi vsa reja in znaša škoda na tisoče. Ko bi bila pri nas domača kravja reja bolj v čislib, prepričan sem, da bi se prizadeti gospodarji veliko bolj potegovali za rejo potrebnih bikov in bi tudi na to bolj gledali, kaki biki se redijo; ali pri nas se kravja reja vse preveč zapostavlja in zato manjka tistega zanimanja za rejo ple-menjakov, kakor ga najdemo po drugih krajih. Naš živinorejec ne išče pri kravji reji tistih koristi, kakor bi jih moral iskati in kakor bi jih tudi lahko dosegel. Naš kmet živi zavoli in se pred vsem zanima in peča z rejo volov, naj jih kupi ali pa doma izredi. Krava mu je dosti dala, če mu je storila juncka, ki ga odredi za delo. Od tod prihaja toraj, da ima naš gospodar tako mal(j smisla za kravjo rejo iu dosledno tudi za rejo dobrih plemenjakov. To pa mora prenehati I Sicer ne pridemo z našo živinorejo naprej ! Nase težnje se morajo obračati tudi na to, da bomo izrejali doma potrebne krave in sicer take živali, ki bodo dobre za pleme in za užitek. 8aj nam dobre krave lahko mnogo več koristijo. Z izboljšano in domačo kravjo rejo bo potem samo ob sebi prišlo tudi potrebno zanimanje za rejo potrebnih plemenjakov, s katerimi se bo dala močno izboljšati naša živinoreja, Zato pa ne držimo rok križem, ampak potegujmo se Za rejo potrebniji plemenjakov. Največ bomo v tem slučaju dosegli, ako se zbiramo v živinorejskili zadrugah. Saj so po tej poti tudi drugod prišli do ugodnih vspehov. -r— Poraba umetnih gnojil. Poraba umetnih gnojil je pri nas čimdalje večja in raste od leta do leta. Letos se je za ajdo porabilo v novomeški okolici gotovo 12 vagonov rudninskega super-fosfata. To nekaj pomeni ! Ta obilna poraba umetnih gnojil nam kaže, da so umetna gnojila koristna in da se tako gnojenje izplača. Kaže pa tudi, da je naša zemlja sposobna za večjo rodovitost, ako se ji pomaga z dobrim gnojenjem. Ako bi umetno gnojilo ne prinašalo dovoljnih koristi, gotovo bi naši gospodarji ne izdajali toliko denarja. Iz tega stališča je tedaj toplo pozdraviti rastočo porabo umetnih gnojil, ker nam ona najbolj priča, da napreduje naše poljedelstvo in da se naši gospodarji ne zboje nobenih stroškov, ako je mogoče z njimi povzdigniti dosedanje bolj pičle pridelke. Le nekaj nas moti pri tem pogledu. (îe gremo od ene vasi do druge, lahko se povsod prepričamo, da se domača gnojila preveč zanemarjajo in da nam gre na ta način mnogo gnoja v zgubo. Le poglejmo naprimer, koliko dragocene gnojnice se pri nas ne zavrže ali pa. kako slabo se ravna še povsod s hlevskim gnojem. To niso prazne besede! Smelo trdim, da znaša škoda vsako leto na tisoče, kar se zgubi pri nas gnojilnih snovi! Povsod mirno gledamo, kako nam dež izpira gnoj in kako se gnojnica odteka v bližnje jarke in bližnje vode. Stroškov za gnojnično jamo se bojimo, dasi bi bil ta denar izvrstno naložen in bi nam v boljšili pridelkih lahko prinašal najlepše obresti. Ali ni to slabo gospodarstvo ? Domača gnojila 80 najcenejša gnojila za zboljšanje Zemljine rodovitost). Zakaj jih toraj zanemarjamo? Nič nimamo proti umetnim gnojilom ! Nasprotno. L^metna gnojila so danes potrebna, ker so važen pripomoček za povečanje naših pridelkov. .Ali zaraditega ne smemo zametavati domačih gnojil, ki se naiu zastonj ponujajo. Koliko bi nam lahko zalegla gnojnica, ki M se dobila izpod našili svinjakov in iz lilevov. Kako izvrstno bi nam pomagala po sadnih vrtovih, na travnikih in drti-god. Ne zbojmo se tedaj gnojnicnib jam, ampak uspravljajmo jih povsod in kmalo se prepričamo, da so domača gnojila primeroma najcenejša in najboljša gnojila, —r— Kako naj se iz jabolk pravilno mošt (jabolčnik) napravlja? Letos bo skoro povsod po Dolenjskem zaradi tolikih nezgod, katere so nad vinsko trto prišle, le malo vina. Iz poročil v časnikih je posneti, da bo temu tudi drugod po slovenskih in neslovenskih vinorodnih krajih tako. Vinski pridelek bo toraj letos kaj pičel. Kakšne dobrote da bo, se ne more že zdaj določiti. Iz kaj nenavadnih dozdajšnili vreraenskili pojavov se more pa vendar sklepati, da tudi dobrota najpovoljnejša pač ne bode, kajti prehladno vreme imamo vedno. Sicer se pa to lahko Še vse na boljše obrne, in sam Bog daj, da bi temu istinito tako bilo. Vino bo pa na vsak naein drago, to se da že iz dozdajsnjega velikega poskoka cene lanskemu pridelku, kateri pač nič posebnega ni, z vso gotovostjo sklepati. Jabolka so pa po Dulenjskem letos prav dobro obrodila, Istotako se glasijo poročila iz drugih krajev. Valed tega draga gotovo ne bodo, oziroma po istih ne bo po-prasevaoja. Iz vseh teli razlogov bo kazalo marsikateremu gospodarju, jabolka letos v most-jabolČnik podelati. Na ta način se bo po eni strani povžitek domačega dražega vina kolikor toliko zmanjšal, prodaja istega pa po drugi strani povečala. V obilnih jabolčnih letinah izdelovalo se je po Dolenjskem tudi do zda) most, jabolčnik, toda kakšen? — Tako nizke dobrote, da za prodaj niti usposobljen ni bil in se za domačo rabo nič kaj cenjen, Da je temu bilo tako, dokazuje paČ dejstvo, da se v ne-katerili gospodarstvih jabolčnik niti pod ključem imelo ni, ampak da ga je lahko vsak pil, kolikor ga je hotel. Tako nizke dobrote je pa bil jabolčnik, in bo gotovo tudi letos marsikje zato, ker se ga pri nas nikakor pravilno ne na-pravlja. Prva in najpoglavitejsa napaka, katera se pri nas, kadar se jabolčnik napravlja, stori, je pa ta, da se še prav zelena, nedozorela jabolka v most napravljajo. V takih nezrelih jabolkih nahaja se še kaj malo sladkorja, kaj dosti pa kisline. Kako naj bode po tem takem íz njih napravljeni jabolčnik dober, alkohola bogat? — To ni mogoče, kajti moČ, alkohol more vsled klpenja le iz sladkorja nastati, nikoli pa ne iz ostalih delov jabolčnega soka, to je, iz vode in kisline. Voda ostane tudi po ki-penju le voda, in kislina pa kislina. Še celo popolnoma dozorjena jabolka vsebujejo v najboljšem slučaju le 8 odstotkov sladkorja, 0'8 odstotkov pa kisline. Vsled kipenja spremeni se sladkor zelo v polovico alkohola, polovico pa ogljikove kisline. Prvi, alkohol, ostane v jabolčniku, v katerem ga je toraj k veČemu 4'57oi druga, ogljikova kislina, izpuhti pa v zrak. Da se zamore pa jabolčnik dober obdržati, to je, da se ne pokvari, obdržati mora vsaj fi do 8 odstotkov alkohola. Iii pri tem obdržku je tudi upijanČljiv, kar se ravno od vsake alkoliolične pijače pač zahteva. Še ne popolnoma dozorela jabolka, kakorsaa se pri nas po Dolenjskem v jabolčnik podelujejo, obdržc pa k večem 4 do 5 odstotkov sladkorja. Iz takih jabolk napravljeni jabolčnik zamore toraj k večemu 2 do 272 odstotkov alkohola obdržati, kako naj bode toraj stanovit ter upijanČljiv? To nikakor ni mogoče. Zato naj bi se povsod, kjer se misli iz jabolk jabolčnik delati, jabolka dlje ko le mogoče na drevju pusti, da tam bolj ko mogoče dozore. In se potem, ko se jiii je obralo, naj se jih pusti v kaki kleti, ali sploh kje pod streho toliko časa v kupih ležati, dokler popolnoma ne pozorč, toraj dokler popolnoma zrela ter dišeča ne postanejo. Ako odpade pri tem precejšne število istih vsled gnitja, se to ne sme upoštevati, kajti dobrota izdelka — jabolčnika — ta odpadek bogato plača. Pa še iz takih jabolk izpreša-nemu moštu kaže nekoliko, v moštu samem raztopljenega sladkorja dodati, recimo na vsak hektoliter 6 do 7 kilogramov. Ako se tako iz zrelih jabolk izpresani ter z navedenim dodatkom sladkorja zboljšani raošt še na svežih (trišnih) grojzdnih tropinah pokipeti pusti, doseže se iz njega pač jabolčnik, kateri se kaj malo od dobrega, pristnega grojzdnega vina razlikuje. In tako napravljeni jabolčnik nima le veliko vrednost za domačo uporabo, kakor nadomestek pravega grojzdnega vina, marveč ima tudi svojo trgovinsko vrednost. —1—■ -t-H Politični pregled. Držiivni zbor je bil odgodcn. To jc vapeh takozvano slovenske o()strukcijc. Vlada je želela, da se dovoli italijanska pravna fakulteta. Slovenci so zahtevali, (la se ob jeflncni vlada izjavi za slovensko postulate, za kar pa jc imela v]ada le gluha u-sesa. Slovcncom ni v tem slučaju preostalo druzcga sredstva nej^o obstrukcija v proračunskem odseku. Na jesen se' bo. tam, kjer so je zdaj nehalo, zopet pričelo. Vsi listi pišejo o Slovencih — hote ali nehote priznajo njih pogum, prijatelji in neprijatelji vidijo opravičenost njihovih zahtev. Ogrski državni zbor ima adresno razpravo, govori so dosti o Hi)lošni volilni pravici, a bržkone ho zasukana prav po raažarsko. Na lli'vatskem jo prišlo do banovo krizo. Srbsko-hrv. koalicija zahteva, da se odpravijo razna kršenja ogrsko-brvatske nagodbe. Osobito pa zahteva odstranitev višjega sotlnika Aranic-kega. A !)aQ Toma-šič teh zahtev noče iz])oliiiti in zato je rajši odstopil. Listi pišejo, da cesar ni sprejel odstopa. Nekateri mislijo, da jo vse lo dogovorjeno, da ho Khuen tem ložje izpeljal svoje luažarske nakano na Hrvaškem. Koalicija jo kot trst, ki ga mažanski veter semtertje maje. Ce se koalicija no uda, bo sabor razpuščen. Kaj Mažari nameravajo z Jugoslovani, kaže llosua, v kateri ima železniško ravnateljstvo že prijtravljono mažarske napise za postaje in ob progi celo: pozor navlaki se po mažarsko blišĚi na prvem mestu. Ravnateljstvo tudi mažarsko občuje z vsemi ogrskimi uradi. Llstanovili so zavarovalnico „Her-cefi-Bosno", v kateri bodo imeli glavni upliv Mažari, a nekatere voditelje treh strank bodo privzeli ter jih z mastnimi plačami preslepili. — Dne 19. julija so bili v saboru burni prizori. Poslanec .škof dr. Šarić je imenom kat. ilrv. Udruge podal izjavo, da ona stoji na programu hrv, stranko j)rava iz leta 1894, v katerem je tudi spojitev Herccg-Bosnc s Hrvatsko in da je v Bosui le en politični narod, to jo hrvatski narod, Kaj ]>» da Srbi burno oporekajo tor izjavijo, da prekinejo občevanje s poslanci kat. Udruge, dok ta ne prekliče izjave. S tom je i^a poostreno razmerje tudi mej Hrvati samimi, kajti Narodna zajodnica jo sklenila nekak sporazum s Srhi. — Razdeljen je poslancem zakonski načrt o odkupu kmetov na podlagi prostovoljnega dogovora med kmeti in veleposestniki. V Krakuvu so od 15. do 17. julija slavili SOOletnico slavne zmago pri Grunewaldu, kjer so Poljaki dne 15. julija 1410 pod kraljem Vlad. .Jagello s pomočjo (îchov, Malorusov, Litvanov dosegli zmago nad nemškimi križarji, iloč Nemcev je bila strta, njih prodiranje !»roti vshodu za več stoletij ustavljeno, .lagellu so odkrili krasen spomenik, ki ga je sam daroval glasbenik t'a-dercwski s tro.ški pol milijona kron. Zastopani so bili tudi Slovenci po treh poslancih „Slov. kluba" in po deputaciji ljubljanskega mesta. Ker je Rusija podpisala z .Pai)Otisko pogodbo, da si medsebojno varujete postojanke na vshodu, bo prva mnogo vojakov prcstavila^iz Azijo na nemško in avstrijsko mejo. Na Španskem so po novih volitvah pri.šli lio večine liberalci ia takoj so začeli proticcrkvcni bpj. Omrežili so tudi kni|ja, pri katerom se opaža, odkar je oženjen s protestantovko, da liberalcem zmirom već dopušča. Vlada je dovolila revolucijonarcem, da se smejo vrniti domov. A ost se utegne obrniti proti kralju, kor se tudi Karlisti zopet gibljejo. V llitlandiji jo katoliška stranka dosegla lepo večino proti liberalcem. Angleška zbornica je sprejela zakon o ženski volilni pravici z 299 proti 190 glasovom, — Norveške ženo jo že imajo. Na Japonskem so ])rišli na sled zaroti proti cesarski družini in uplivnim državnikom. V Ameriki sta doacfianja teritorija Now Mexiko in Arizona postali državi dne 20, junija. To sta 47. in 4», država Severno Unije. * t V ■* Zabavi in pouku. Potovanje v sv. deželo, Sp. lir. J, Mariuku. Palestina. (rialje,) Dan po dohodu, kakor som že povedal, jo bila velikonočna nedela. Prvič sem opravil sv. mašo v deželi, katero je posvetil naš Odrešenik, v krasni cerkvi, ki so jo ]>red malo leti zgradili frančiškani v čast sv. Petru. Med ma,šo sem obhajal veiiko vernikov, zlasti možkih. Tudi med veliko av. mašo, jiri kateri se jo krasno pelo, je bilo mnogo obhajanih, med lýiiiii tudi soprog» francoskega konxula, ki je le od diileč gledal [»obožnost svoje ženko. Jezilo me je jm, da jc ined sv. o])raviloiii riijakon šel pokadit tega konzula kot zasto)mika one dežele, ki v orijcntu baje varuje katol. cerkev! Hinavci, doma cerkve država noče poznati, jo pregai^a, jo je oropala — tukaj se pa njen zastopnik dá kaditi od sovražene cerkve! V .Tali so mnogo znamenite stavbe, a za nas je gotovo najimenitniša omei^jena cerkev. Posvečena je sv. Petru, ki je tu obudil pobožno dobrotnico vdovo Tabito in imel prikazen, v kateri mu je Hog razodel, da naj tudi pogane sprejema v Jezusovo corkev. Ako znioliš v tej eerkvi OčenaS in češčena si Marijo, dobii) popolen odpustek. Ime .lafa — lejta — i)ač zasluži mesto zlasti se, ako se ozremo v okolico. Obdano je s samimi vrtovi, v katerih raso pomaranče, granatna jabolka, citrone, smokve, mandeljni, palme in druga rodovitna dreve.sa — zlasti tudi trta. Za časa, ko so te rastline v cvetju, se razširja već kilometrov tialeč najprijct-neja vonjava, in čebelice naboró velike množine kakor mleko belega mcdii. — Vreden jc tudi bazar — trg, kjer se vsemogoče prodaja — da se pogleda, proti severu ruaka, proti severovzhodu ))a velika nemška nasoíl)ina. Nase^jcnci se pečajo s potje-delstvoui, pri čemur se ]irav dobro počutijo. v .lernziileni, O Jati bi lahko Se marsikaj povedal, toda mudi se nam v Jeruzalem, v sv. mesto, /iato hitimo na kolodvor! Idimo skozi „iiazar". To je arabska beseda in ponierya po naše trg, tržiwče. Kaka živahno.'st jo tu iia levi in desni! Xa bazarju (iobis vse, kar Ti treba za jed, ])Íjačo, obleko in druge potrebe; v -Tali pa vidiš spoudadi zlasti neizmerne množine južnega sadja - posebno se pomaranč. Kako so lepe in debele, kako aočnato. Pravijo, da raso najbope krog Jafe. Kar kupi si jih nekaj, dobiš jili za mal denar — in na poti proti Jeruzalemu Ti boiio prav prišle, Na kolodvoru smo. Vlak vozi samo enkrat na dan v Jeruzalem in nazaj. Dolžino 87 km prevozi v treh urah in nekaterih minutah. Jma vozove samo 1. in 2, razreda, V prvem se plača 15 frankov, nekaj nad 14 K, v drugem 6 frankov 32 ct., nekako 5 K 10 h. Ob dveh odidemo. IJružba je precej velika. Hlapon jo piha skozi krasno „sarousko" planjavo proti Judovim goram. Ta nižava je neizmerno rodovitna in cvetlična; vže prerok Izaija ])0peva njeno krasoto. V začetku, kake 4 km so sami vrtovi, kojib cvetje Siri daleč vonjavo, kakoršno bi brezvspcšuo iskal v naíiih krajih. Potem sem videl same njive z bogatim klasjem, nekaj kilometrov pred gorami pa dolge vrsto oÇk in drugih sadežev. Obdelano jo vse dosti dobro; blizo Jafe kar vzgledno, ker tu dela zlasti pridna ryka nemških tomplarjev, Kacih 20 km od Jafe pridemo do mesta Lida, ki je v pravem pomenu besedo skrita v gozdu samih oHv-oljik. To mesto je starodavno in za nas znamenito. Tukaj se je lirav zgodaj tistanovilo krščanstvo. Sv, Peter je tu čudežno ozdravil Eneja, ki jo bil že ti let na pošteno priklenjen, valed česar sta se mesti Lida in vSaron spreobrnili. Od todi so poklicali Petra v Jafo, da je obudil mrtvo Tabito. Ko jo krščanstvo dobilo mir in pravni obstanek, se je tudi v tem mestu ustanovil škofovski sedež. — Dandanes je mo.sto majhno, prebivalci mohamedani ali razkolniki — katoličanov nima. Tri kilometre da^e pozdravljamo od daleč postajo lîamieh, oddaljena je namreč od železnice 7 km. To je nekdanja iz sv. pisma doliro znana Arimateja, rojstni kraj onega Jožefa, ki je pokopal Gospodovo telo v svoj lastni grob. — Zanimivo jc sicer ozirati se po teh krajih, ki toliko kličejo v spomin; vendar nisem mogel jiozabiti, da je velika nedelja, nisem mogel pozabiti do-niačih, ljubih Slovencev, ki jo tako krasno, slovesno olihajajo ■— in tukaj? — Kak dolgčas v tem oziru! Da bi si bolj živo predstavila domače razmero, ko se s sv, veseljem vživa „žegcn", sva zvlckia iz kovčeka kranjsko klobaso ter jo — dasi ni bila blagoslovljena — zavžila z nekim sv. spoštovanjem. Dom jo le dom — in svete so njegove navade. Blizo jiostaje Sejed so začeiya gorovje „Judovo", Stopili 8E10 v dolino Sorek, po kateri so cesto drvili sovražniki proti Jeruzalemu. Na desni blizo železnice smo videli veliko Šotorov znanih beduiuov, ki so prav podobni našim eiganom, le mnogo strašněji in bogateji; imajo namreč sploh velike črede. Šotori so črni in nimajo podobe strehe. am|»ak visé Kar štirivoglato na kolih. Senco delajo, deža pa po letu ni. Na lovi pa so nama kazali na griču vas Saraa, rojstni kraj močnega Samsona, kojega je v tej dolini pogubila znana Dalila. Sjdoh je tod veliko deloval ta izraelski sodnik: tu je raztrgal leva, tu ujel in zvezal íiOU lisic (.šakalov), da je požgal Filistejcem polja. V tej dolini nekoliko više blizo današnjo vasi Boit Atâb so je skril v skalni votlini za nekaj časa, tukaj jo pretrgal vezi, s katerimi so ga zvezali rojaki ter z oslovsko čelustjo pobil 1000 Filistejcev. Pri (iû. km od Jafe stopimo iz sercške v dolino Sikeh kli Bitir, ki se bolj iti bolj oži ter je gosto z oljikami poraščena. Kmaiii se ustavi vlak na postaji Bitir, zadnji )»rcd .Jeriizalemom. Globoko, ozko dolino namaka mnogo studencev, kar se v Palestini le redkokje nahaja. Ti studenci delajo zemljo zelo rodovitno, kar domačini, sami mohamedani, pridno izrabljajo. Goj«^ zelenjad, s katero Jeruzalem redno zalagajo ter dobivajo lepe dohodke. Kmalu se na desni od te doline odcepi druga, ki je nasajena s trtami ter vodi v Bet Džala in lietlehem. Vlak šine skozi gozd rodovitnih oljik in oko zažari, srce močneje bije pobožnemu romarju — zagledal je prvo znamenje bližajočega se Jeruzalema — zvonik ruske cerkve na Oljski gori. .Napenjaš oči, da bi še kaj videl — in res svetlika se ti nekaj modernih his na griču vzhodno jtroti svetemu mestu. Vlak puha po dolini Bčkaa, nekdaj Rafaini, v kateri je David dvakrat potolkel Filistejce; hiti mimo griča Katamoún, na katerem je grški nezedinjen ])atriarh 1. IBiK) zase sezidal krasno letovišče. Na desni vidiš samostan sv. Elije ob cesti v Betlehem, začudiš se le])i evropski vasi ob levi, naselbini nemških templarjev, pa se ustaviš na postaji Jeruzalem. Tu ti jc življenje in vrvenje kakor na kolodvorih na.ših večih mest s tem razločkom, da je vse še bolj živahno in kričeče, kajti orijcntttlcu se kri hitreje jjretaka, srce mu strastncje bije nego nam mrzlim Evropcem. Tu se ti ponuja ne eden, ampak deset nosacev, ťijakarjev, hotelskih odjioslancev , . . vsak krici vate, sega po tvojem kovčeku, kajti vsak bi rad pri vaacem kaj zaslužil — vsaj je orijentalcu Se drugače nego pri nas — denar vse. Pa ne daj se prisiliti. Delaj jjočasno, premišljeno, vravnaj si natančno, koliko boš plačal in kam ti ponese, ali popelje, potem .še le se prepusti arabskenm postreščeku ali izvozčeku. Izvozčeku (fijakarju) se plftća od voza s 4 sedeži 2—4 franke, po različnosti časa: več ko je ljudstva, draži je fijakar. Jaz 8 tovarišem sem se vravnal z nekim ndadiin Arabcem ])0 mojih mislih prav dobro, pa sem bil vendar prevarjen, Ukazal sem, (la me postavi pred avstrijsko gostišče (hospic), jta mož si je pot precej prikrajšal. Voz drči par minut j)roti jugovzhodu, zavije proti severu, zbeži čez most nad dolino Kinom ali Gehena na goro Sijon in je že pri Jafskih vratih, pri kojih stopi romar v sveto mesto. Kako sem med vožnjo gledal na obzidje, na mosto, na griče okrog, ki so mi bili iz različnih slik že dobro znani, a sem jih v naravi zrl prvič. Kako mi je nekako svečatio bilo sreč, si je laglje misliti nego povedati! Kako so mi drvile v spomin različne dogodbe, ki so se v tisočih let tu vršilo! Najraje bi bil skočil z voza, pokleknil ter [»oljubil sveta tla, katerih se je tolikokrat dotikala noga mojega Odre.šenika, katere jo rosil njegov pot, namakala njegova kri! — AJi iz teh svetih čustev me je neprijetno vzbudil arabski fijakar. Obstal je kacih 50 metrov od vrat, zahtevajoč plačilo, češ, na mestu smo. Ugovor ni nič pomagal, upil je, da jo storil svojo dolžnost. Dala sva denar, pa bila Se daleč, daleč od avstrijskega ho.'a vlak, ki je iz Jafe od-pihal prej nego sva veliko soboto mogla z ladijo prispeti do njega. Ko so se bili nama odkazali sobi, je bil žo čas za večerjo tu. Ob tej priliki smo imeli pri mizi pravcati prizor binkoštne nedeljo v Jeruzalemu: zraven Slovenca je bil Ceh, l'oljak, Nemec in Francoz, ter zraven njega Italijan. (Dalj« pride.) •—«3» 6*— Dopisi. rrei'iiu. — Okna. — Delo oken je prevzela občo znana in zanesljiva tvrdka Nenhanscr Dr, Jele et Coni]), v Iiiomostu, ter je je tudi prav v zadovoljstvo zvrSila. So iz lei>C|ïa, moûnciça, kilted ral DC^ja stekla, iiinoříobarvna; v presbiterijí, v ladiji in krstni kapelici 30 slikana zares umetno. Da proveČ ne zatemn« cerkve, smo izbrali botj svitle barve, ne jjrcveč kričeče; soglašajo do-paiiljivo, in so prijetne oicm. Sicer pa ima primerna temota v cerkvah veliï-asten pomen z ozironi na skrivnostne verake resnice in neskončnega večnega Boga ter njegovo delovanje v daritvi sv. maže in aediiienh sv. zakramentih 1 — Okna so zelo dragocena. posebno slikana, zato smo zanje iskali dobrotnikov po fari in jih, hvala Bo^'U, tndiuaSli; to so dobre, cerkvi zeîo naklonjeno rodbine în hiše, ki so tndi sicer že za njo mnogo delalo in tudi v denarjih prispevale; zato imajo tudi vsaka svoje ime pod oknom v hvaležno priznanje in trajen spomin. — V presbiteriji so 3 veiika okna, široka irieter, visoka 5 metrov, s celimi slikami in sicer iiita srednje okno podobo Jezusa dobrega pastirja, ono na desni sv. Antona Pad. in na levi sv. Frančiška Seraf. Ta skupina ima pa tudi veličastno versko misel; Jezus b. ustanovnik sv. cerkve in njen poglavar, jo vlada in vodi po svojem namestniku, vidnem poglavarju v Rimu in školih, ter pastiraje po duhovnikih; pomaga jim pa prezasluzni red oo. frančiškanov, na čchi z očakom Frančiškom, in čudodelnikom sv. Antonom. Vsako tih oken velja 500 kron. — Okno J. dobr. Pastirja daroval je Bartol Jernej iz Dol, Straže, posestnik, pa priden obiskovalec farne cerkve; sv. Ant. Fad. pa Jožef Murgelj iz Daljnivrha St. 9, zaupen častivec njegov; sv. Frančiška pa vrli udje III. reda. — Ta trojna okna stanejo po 100 kron. Na vsaki strani te skupine je po jedno prav ljubko, mnogol)arvno malo okence, cene 100 kron ; omislili sta je Neža ( 'ah, pa Uršula Jakljič — z Dol, Kamene. (Dalje priile.) Iz Iti'loki'aiijski'ira. Mesec julij je prinesel naši deželici marsikaj razveselilnega. Tu in tam so že strašili ljudi: z belokranjsko železnico ne bo nič. ilažari so se ustavili, in vse bo ostalo zopet pri starem. Kar se prizadetim občinam uradno naznani, da bo 15. julija pri okr. glavarstvu obravnava radi bodočih postaj ob naši icleznici. Torej jo naj.st;arejši dnevnik zastoi^ pošiljal v svet svoje izmišljeno novice o preprečeni belokranjski železnici. Razkrinkalo se jo zdaj, kake namene jo imel liberalni dnevnik s svojimi Jažmi. Nahujskati je hotel belokranjsko ljudstvo zoper S. L. S. o!) bližajoči se državnozborski volitvi. Kakor se je pred leti potuhneni liberalizem z vso močjo vrgci v Belokrajino, da bi bil podrl naiiega prezaslužnega dež. glavarja pl. Šuktjeta in mesto njega povzdignil čisto neznanega in za slovensko stvar brezpomembnega moža, tako jo hotel zopet zdaj zme-šnjavo narediti med našim ljudstvom, ki bi biio res ogorčeno, ako bi njemu namenjena železnica padia v vodo. A laž ima kratke noge. Čez par dni nato dospe komisija, v kateri so bili zastopani: dež. vlada, železniško in vojno ministrstvo, deželni odbor, občine ob nameravani progi ter posamni intercsentje. Obravnavalo se jo o postajah Rožnidol-Fribiše, Semič, Otovec, Črnomelj, Gradac in Metlika. Doseglo se jo sjiorazumljonje — in tako smo zopot za korak bližje uresničenju naše železnice. Čuli smo iz uat niero-dajnih činitetjov, da se z zgradbo prične prihodnjo spomlad, S tem uspehom smo za zdaj zadovoljni vedoč, da res dobimo belokranjsko (»rogo. Kako se bo proga nadaljevala po Hrvatskem ali čez Liko ali čez Novi nas toliko ne zanima, kor mislimo, da avstrijska vlada vendar ne bo tako zanikrna, da bi Dalmacije ne zvezala z drugimi deželami in da ne bo toliko popustljiva, da bi mažarske težnje zmagale tudi po hrvatskih deželah, — Ljudstvo zdaj vidi, kdo mu govori resnico, kdo se poteguje za njegove koristi; liberalci bodo zgubili še one pristaše, ki so so bili dali preslepiti njihovim lažem. Foštena belokranjska duša jim ne bo več sedla na linianiue. Drugo veselo dejstvo je osnova društva za poznavanje naše Belekrajine, Ker je ministrstvo za javna dela vprašalo, da li obstoji kako društvo, ki bi so pečalo z nabiranjem, ohranitvijo zgodovinskih, narodopisnih in krajevnih zanimivosti v Belikrajini, jo okr. glavarstvo sklicalo shod interesentov, ki so se razun zadržanih vsi odzvali vabilu. G. glavar Domiceti predlaga za predsednika g. Ša.šclia kot starosto vsega dosedanjega tozadevnega prizadevanja. G. župnik omenja vladnega dopisa, predlog g. naciučitelja Lovšina za osnovo lokalnega muzeja v Črnomlju ter osnutka predlogov kot podlago za ta razgovor ter pozove g. dr. Adlcšiča, naj prečita referat. Dr, Adlošič mej drugim pravi: Društvo naj bi imelo trojno nalogo: deskriptivno, natančen popis kraja in ljudskega življenja; kolektivno: nabiranje vseh krajevnih in narodnih posobnosti in zanimivosti, iz česar se lahko razvije krajevni muzej, iti tretjič jHiblicistično: vzbujati v ^udstvu veselje do domače zomlje in ljubezen do domačo narodne kulture v besedi in pismu, Program za nabiranje naj bi bil: 1. agrarna kultura (poljedelska orodja itd.), 2. domača industrija ipridelovanjo obleke, noša sama, okraski, keramika itd.), 3. zgodovinski spomeniki (nagrobni in z gradov), 4, slike najlepših krajev, narodnih I)rizorov in tipov, iti 5. jmblikacije o Belokrajini in posebna kronika, in 6. galerija znamenitih Belokranjcev in tujcev, ki so si pridobili za Belokrajino [»osebnih zaslug. — G. pravnik Fux želi odsek za nabiranje i)iiblikacij o Belokrajini raznih pi.sateljev kot Navratila, Šašelja, Barleta, Zupaniča itd., da so dobi duševna slika naroda. Ozirati se je na narodno umetnost: kiparska dela, križe, napise, slike, okraske na hišah, j)isanice, pecivo, glasbena orodja itd. G. Jjovšin opozarja na .še ohranjeno domačo industrijo, ornamentiko . . . naj so taki predmeti nabirajo ter začasno hranijo pri gosp. župniku Sašelju. A ker on nima prostora, žiijian Ranch ponudi potrebne sobe v^svojem gradu. G, Setina vpraša: kje naj bi bil sedež društva v Črnomlju ali Metliki, naj se izjavijo o tem Metličani. G. Vuk.šinič omeni, otoka in so odkorakali po trgu z za.stavo v spremstvu godbo (Jrlov iz Škocijana pri Turjaku — v župno ccrkov, kjer jo imel nagovor g. Jožef Lavtar, slovesno mašo pa g. župnik Traven. Ko smo počastili v cerkvi sv. Cirila in Metoda, odkorokali so vrli telovadci na vrt g. A. Lovrenčiča. kjer je bil banket in se je ustanovila „Naša Straža", Po litanijah pa se je razvila prosta zabava na vrtu g. Htrbenka. Tudi bratje Sokoli so povabili svojo sobrate in drugo rodoljube iz dežele, ki so se zabavali po svojo. Bil jo za vso lep dan — brez dežja. ílirtiapcíi. — Hud naliv s točo bil jo I«, t, m. liazsajal je tudi hud vihar tako, da je v Globodolu prevrnil nekaj kozolcev, Vničeuo je vse. Kmet in pose)>no se vinogradnik s strahom gledata v temno bodočnost. Di-amitiiš. Dne 1. avgusta 1910 se otvori tukaj nov poštni urad z uradnim imenom „Dragatuš", ki so bo pečal s pisemsko in vozno pošto ter zajedno služboval kot nabiralnica poštno-hra-nilničnega urada. Iz .\iiilM'iisa. — Lepo se je odzval aaš ambruški „Orel" dolžnosti na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda s tem, da je zažgal kres na bližnjem visokem „kamenovrhu", iti spuščal rakete na čast slovanskima apostoloma. Lo najirej mladeniči po vzorih svetih bratov za vero in domovino. — Dne 10. julija jo priredilo k. s, izobr. društvo veselico in arečolov. Pri veselici je .sodeloval tudi cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. nadučitelja. Istotako so se clrustvcniki mlelcàiiî na čast sv. Tirilu in Metotlu slovesno sv. mašu, na čelu jim ki'oju. Na ztinr! — Orel ÎX Ambrusa. DomaČe novice. Novii iitiišii je bilii včeraj pri jiodnižnici na Vrsnih aclih, katero jc obhajal ontiotni rojak 0. Rudolf Ka|w. — A iirihodnjo nedeljo ])a jo bo irtiol v farni cerkvi v Toplicah drni^i rojak Žnrfra. (K(iliiie vesli. (îesar jo imenoval drž. in tlcž. poslanca jiroČ. dr. Ifrnucija Žitnika stolnim kanonikom v Ljubljani. Tožrtvo-^'alnemn iioslancii iskreno čestitamo. — Dne 15. julija je na dn-"fjski univerzi postal doktor bogoslovja Ć. p:. 1'Van Kulovec. — pba ^fr, sta ,dolcr\jska rojaka, prvi iz Zař^radra, dru^i ir. Toplic. g. rVan Šustcršič, urednik Amcr. Slovenca, župnik slovenske liselbinc v Jolietn je odpotoval tí. jnlija v staro domovino, da si okrepča vsied prenapornoatl zrahljano zdravje, — G. Martin Malnerič je postal na jfraškein vseučilišču doktor pra vozu a» st va. tu sta premeščena fj^. avskultanta Ohani v Ljubljano, Kom-Ijttucc v Kostanjevico. llatiii-a na tukajšnji (íiinnazijf so je vršila 2., 4. in 5. julija pod iircdscdstvom (icž. .Hol. nadzornika Fr. llubada. 17 maturantov JO je naredilo, mej temi 4 z odliko, eksternist jo odložen za eno leto. Zi;rmll»ii «ovcira iriiiiiiazijslic^a iiosliijujii v Novi^iii iiiPstii jc ra!î]»isana do 12, avf^usta. V razpis« se zahteva, da se mora *lelo takoj po oddaji pričeti ter mora biti izvršeno do konca septembra 1. 1911. Dar. Za dijaško kubiiyo v Kovom mestu je daroval g. V, '■■'feifer mesto venca na jfrob Jos. Tavčarju 10 K, (Ko bo pokončano nabiranje za tekoči mesec, objavim ilarove, kar jih ni bilo objavljenih. Dr. Ažman.) S )mšte. C. kr. ])(wtni olicijal je jiostal K- Mo(roIič v Novem mestu. Slii^bf' jtrovizcirlčiiih (l<>^,elni)i ^iviiio/ilruviiiknv so razpisane za »odtie okraje Jiistrica, Brdo, Kočevje, Ribnica in Vi-1'lVa. Prosilci izvedo vsa jiojasnila pri (iež. odboru, Scslaiick kiitoi.-iiaroUuih aliilnriciitnv v Brežicah so v nedeljo »1. t. m, — Spored: V soboto HO. julija: Ob 8. uri "^'ečer v Nar. domn pozdrav do.šlih (gostov. - V nedeljo 31. julija; f- Ob polu a, uri zjutraj skujma sv. ma.ša v cerkvi sv. Roka, sv. maši zajtrk. Od i), do 10. ure zborovanje učiteljskih 8'>ituriontinj in abituricntov. 4. Od četrt 11. do ure glavno 2ljorovanje abituricntov. a) Pozdrav predsednika; b) jireiiavaiya: Itlcjni razvoj nIov. ilija.štva od 1. lEJiJUdo 1910, (Fran Strižič, ^iribor.) 11. (^ankarijanstvo. (Pctor Butkovič, Gorica.) 111. Na-''^'iiii kapital in raznarodovanje (Ignacij ..Muri, Krai\j). c) Slučaj-j'osti. ň. Ob uri skujmi obed. (i. Ob polu 5, uri igra: Deseti ""at, 7, Po igri komerz na vrtu Nar. Doma, — V pondeljek i- avgusta: Izlet v Zagreb (odhod z vlakom ob ťi ií6 url zjutraj,) odbor: (iosar Andrej, predsednik; .Marinček Anton, tajnik. 1'ovariši Dolenjci, kakor tudi naša inteligenca in duhovščina, ude-Icžite se tega sestanka v kar največjem številu, da ho Dolenjska listno zastojiana. Tovari.Ši Dolenjci in vsi i>rišloci od Novega "'esta se bodo ustavili v Cerkljah pri tovari.šu Marinčeku in taui '^'■enočili. 'ovariši Belokranjci in ostali Dolenjci naj pridejo že ^ l'ctck v Kovo mesto in siccr v Rokodelski dom, l>odo tukaj î'fçiioùili iti jiotem odhajamo v soboto zjutraj proti Brežicam, — i'idite v kar največjem številu. HI(i(lniinHliii jllarijiiiiski koiiiïi'os v Soliio^^nuiii se je pri-julija. Vdeiežuje se ga tudi okrog lon Slovencev, ki v narodnih nošah vzbujajo občno pozornost. Določen jim je odsek in posebna cerkev. Na čelu so jim knczonadškof ^'"■'ški ter knezoSkofa lj»))ljanski in lavantinski, slednji ckscelenca Napotnik je predsednik kongresu. Dne 20. zvečer je bil shod p'pnjen. Pred stolnico na trgu je bil tudi slovenski govor, raz-'"^Kale 80 se slovenske pesni. Jn Solnogračani so radi poslušali. i'(p(l|Kn-iio društvo za slovensko visokošolee na Itniiajn razdelilo to šolsko leto čez 10.000 kron podpor, prejelo je pa JI istťiH času samo 7,«87 kron. Da bi moglo se zatiaprej deliti Podpore, prosi nujne pomoči. . , Itazglas, [jctos v stavnih razredih v vojake potrjeni mla-'eniči^ ki imajo žreb I do 500 v prvem stavnem razredu na-^■■^ni boilo kot novinci stalno vojne, oni pa, ki imajo žreb 504 . I'1'verii do 224 v drugem stavnem razredu pa pridejo kot no-i^'^c-i v deželno brambo. Katero novince ae bode kot preostanek •■^stavilo v nadomestno rezervo stalne vojne ali deželne branibe, ^kazalo se bode se le povodom končnega ohračunenja kontingenta in bodo ti nadomestni rezervniki po potrebi j»o zaporedni vrsti žrebov tudi med novince uvr.ščeni. Izid na (iorjiiuce. Veča skupina izletnikov iz žt. .Terueja. Kostanjevice pohiti na visoke Gorjance k sv. Miklavžu prihodnji četrtek dne 28. julija. Oh 9, uri ondi sv, maša. 1'rijatelji planin dobro došli! Mťstnii Itntnilnica v Novem mestu. V mesecu juniju 1^10 je 179 strank vložilo 6b.8r,0K h; 227 strank vzdignilo lO.O.'i?^ K 94 h; strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 24,tíOO K; menic se je eskomptovalo za I23,irj4 K; stanje vlog K 24 h ; denarni promet 527,935 K 78 h ; vseh strank bilo je 1132, Kmetijski tt^čaj za ljudske učitelje tui (írmii. Na kmetijski šoli na Grmu se vrši od 18. julija do H. avgusta kmetijski tečaj, katerega obiskujejo sledeči ljudski učitelji: Val. Mikuž, nad-učitelj v Prečni, Fr. Fabînc, naducîtelj v Svîbnetri, Fr. Luzar, nadučitelj v Izlakib, A. Drašček, učitelj I-*- 1'olji, M. Baje, nadučitelj v Iga vasi, I. Kobal, nadučitelj v Grahovem, M. .Jenko, nadučitelj Mirni, II. Lobe, nadučitelj v Ambrusu, Fr. Tratnik, učitelj v Črnem vrhu, F, Kant, nadučitelj v Radečah, A, llahkota, nadučitelj ^ Voklem, JHirko Fegic, nadučite^ v Nadanjem seiu, J. Pirnat, nadučitelj Mokronogu, A, Lom šek, učitelj v I'erkljah, J. Žtrukelj nadučitelj v Dobrempolju, A. Lov.še, učitelji.ščnik v Ljubljani, K. Stravs, učitelj v Colu, Fr, Cuk, učitelj ^ Logatcu, A. l'rbančič, učitelj v Gor. Jezeru in I. Cvirn, nadučitelj v Leskovcu. Pont-im potoviHtje na Hrvatsko so napravili leto» od 30. junija do 2. julija učeuci kmetijske šole na Grtnu pod vodstvom svojih uč-iteljev. Na tej jioti so si ogledali po vrsti sledeče gospodarske najirave iti posestva: ijašnik koigerejske zadruge v Gradišču, hleve, travnike in stroje g. Globočiiika v Dobravi pri Kostanjevici, vinograde g. Presečkj'-ja v Vel. Dolini in njegove vinske kleti v Samoboru, gospodarstvo višje in nižje kmetijske sole v Križevcih, vinograde, sadne nasade, gospodarske naprave in živinorejo veleposestva v liožjakovini. V Križevce so šli skupno s hrvatskim gospodarskim društvom in so si tam ogledali tudi razstavo strojev in tekmovalno delo raznih strojev, ki se je priredilo izletnikom hrvatskega go«p, društva na (juho. Grmski učeuci so bili povsod gostoljulino sprejeti. Oíí4'iij nastal jo zadnji )»etek po{ioldan v va.si Potok pri Valti vasi ter uničil razun petih vso hiše te vasi. Poleg tega je imžar zahteval človeško žrtev, zgorel je namreč nek otrok, ena krava in 2 jirašiča. 1'ri gašenju zlomil si je neki mož nogo in en gasilec se je na roki jioškodoval. Ker je pihal precej močan veter, ni bilo misliti na reSltev vže gorečih poslojiij in vslod te^ra 80 na lice iriesta prihitele jpožarne hrambe iz Novega mesta, Vavte vasi. Toplic in Št. Petra omejile požar kolikor mogoče na že goreča poslopja in istega udusilo, Zažgal je seveda zopet otroki — in ta vsklik se žalibog dandanes sliši pič vsaki dan, vkljub vsem ojtominom in podučevanju naše preč. duhovščine in učiteljstva, da naj starišl ]>azijo na otroke, s čim se igrajo in pred njimi skrivajo žvepienke na njim nedostopnem prostoru. Taka brezbrižnost in neubogljivost spravila je in bode še marsikaterega v siromaštvo. Omeniti tnoramo pač .še tudi krščanske ljubezni do bližnjega, katera se je baje ravno na J'otoku jtokazala od nekaterih iz so.sedruih vasi, v jako slald luči, s tem, da se niso hoteli udeležiti gaSeiqa z iz^jfovorom, da niao iz te vasi. Ljudje božji, kam pa pridemo, če bo vsak zase, — nikamor, — kajti stara prislovica pravi: „V združeigu je moč", in brez tega ne dosežettio dandanes nič, toraj tudi i*ožarov ne ukrotimo ! Řkode po požaru povzročene je veliko tisoč kroa. Poškodovanci so bili le za majhne svote zavarovani, Noni-je je ta teden skoro jw vsem Dolei^skeiu provzročilo veliko škodo. Toča je potolkla polja in vinograde, vihar podiral kozolce, strela zažgala več poslopij in zahtevala človeških žrtev. Na Tr.ški gori je toča uničila do polovice pridelka. — Neurje jo bilo po vsej srednji Evrojd. Iz ('niomljn se poroča o jtotresu, dne 22, jul,; vendar ni škode. Gospodarske drobiine. — PiMiřilo, kitko Jí ravnali s trlaiiii, ki s« bile jm» litri ])(>šk(»dftViiiie. Ker je ravnokar v nekaterih krajih naše Dolenjske toča vinograde močno poškodovala, daje podpisani vinogradnikom sledeče navodilo, kako je s trtami ravnati. Ako toča pobije, je pred vsem treba kakih 8 do 10 dni počakati, da se po i^jej napravljena škoda v polni mori pokaže. Potem je treba trte dobro pregledati in na naslednji način z ostrim nožem obrezati: 1.) Vs» nioino raigena ali zelo razkosarjena peresa je stran porezati. 2.) Na šparotiih ali napnjencih je pustiti samo ono mladike, katere imajo še kaj ohra^jene^a jrrozclja na sebi, drugo pa odrezati. Mladike z grozdjem 80 skraj.sajo za toliko, kolikor je nujno potreba, Ka}!)otje, ako ostanejo nad zadirjiui grozdom Se 3 do 4 peresa. Izrastle zai>ernice se zašai)T]jejo za prvim ali druf^im listom. 3.) One mladike, katere stojo na řeznici (palcu ali ščapu), ter imajo dati les za napravo řeznic ali Sparonov v prihodnjem letu, je treba posebno skrbno obrezati in ohraniti, ker je drugače tudi trgatev prihodnjeg'a leta izgubljena. Ako so takim mladikam samo vršički odbiti, odrežemo le najbolj poSkodovan del istih, ter gledamo, da ostane na koncu kaka zapernica (zalistnik), katera takoj naprej raste in nadomestuje trti odbiti vršiček. Ostale zapernice zašcipnemo za drugim peresom, ker morajo na zapornicah peresa na mesto odbitih glavnih peres, trtni les rediti. — Vse druge, trti nepotrebne mladike odrežemo, da gre živež le v one, katere rabimo za přihodíme leto, 4.) Pri vsem tem delti moramo pa skrbeti za to, da tiste mladike, ki so na trti ostale, ohranimo zdrave, ter da njih les dobro dozori. Trebaje toraj vezati, kmalo in večkrat proti peronospori (z galico) škropiti in meseca septembra vsako mladiko za eno tretjino skrajšati. — 1'riporočaui vioogradnikom, da ne prepustijo trte same sebi, ker bi trtni les sicer ne dozorel in pozebel in bi bila tudi trgatev prihodnjega leta izgub^ena. Posebno važno jo, da so vinograd že sedaj poškropi in da se škroptjeiijc takoj, ko obrezane trte ozelene, ponovi. Bohiisiav Skalický, c. kr.viii. nadzornik za Kranjsko v Rudolfovem. — (T{is])0(linjski tot^aj v Šiiiihelii jtri Nnvein mestu se otvori še letošiqo jesen in sicer z mesecem oktobrom. Sprejemale 80 bodo notranje in vnanje gojenke. Tečaj bo trajal eno loto. — Pi-PiiHnaiiJe k)nij. Državna premovanja konj vrSe sc dne 25. jnlija na Vrhniki, dne 2G, julija v Ribnici, dne 2H. julija v Jlokronogn in julija v Novem mestu. Nadalje priredi konjc-rejska zadruga v Št, .Tcrnejii premovai^je zadružnih konj dne 27. julija v Št. Jerneju. Premovanja se prično v vseh krajih točno ob 8. uri zjutraj, — ^Vsp lioiijerejee opozarjamo, da bode na konjski razstavi v Št. Jerneju 27. t. m. videti nekaj izrednega. Ivan Povšič iz Dobrave pri Št, Jerneju bode razstavil svoja dva lepa črna žrebca. Živali sta dvojčiča, enaka ko dva nova krajcarja ter kot pnšelc lepo zraščena, Rc.s nekaj izrednega. — Lîstaiiovnï shod živhiiirejskť za(li'ii;?e z» iioroiiiešku okolic« se je vršil v nedclio 17. t. m. v Kandiji in sicer v hi.ši g. župana Zurca. Udeležba je bila dobra, vendar vse premajhna, za tako važno kmetijsko zadevo. Zadruga so mora uveljaviti s številom svojih članov, ako naj deluje na tako obsežnem kraju kakor jc novomeška okolica z občinami Smihel-Stopiče, Prečna, 8t. Peter, Brusnice in Mirna peč. Zato se je pa sklenilo, da ae po vseh občinah napravljajo shodi, da sc pridobivajo živinorejci k pristopu, Dosedaj je pristopilo dvajset članov. To število mora narasti na dvesto, da bo zadruga v resnici izraz naših živinorejskih interesov. Za člane prvega načelstva so so izvolili F, Grašič iz Gotnevasi načelnikom, ravnatelj V, Rohrman tajnikom, žu}ian ,T. Zurc hlagajnikotn, J, Dular iz Vavtevasi, I. Bevec iz Kija pri Št. Petni, M, Jančar iz Brusnic, F. Kastelic iz Št. Jošta, I. Košak k Mirnei>cči, A. 0.sojnik iz Sluhabera in l'V. Medved iz Krke pa odbornikom. — Oddiijti iimctiiili gnojil. Zadiha oddaja ametnih gnojil se je letos močno zavlekla, tako da je bilo med naročniki mnogo nevolje. Vzroka je iskati v tem, ker nima podružnica nobenega prostora več na novome.škeni kolodvoru, kjer bi o(ilagala gnojila. Zaraditega ao so morala gnojila naročati vagon za vagonom. V drugo je pa tudi tovarna kriva, da ni pravočasno po.šiÍiaIa umetnih gnojil. Vsekako bo kazalo, da dobi podružnica na en ali drug način potrebno skladj-sče zunaj na kolodvoru, da se bodo umetna gnojila lahko hkrati v večjih množinah nabavljala. Podružnica je oddala v zadnjem času sedem vagonov umetnih gnojil. Nekaj umetnega gnoja jo So oddati in so je zanj zglasiti pri g. Košaku v Novem mestu. Listnica uredništva: Baili poinai^jkatga prostora gmo morali reú dnpieov odložiti. Loterijslte številice. GRADEĆ, 9. julija 43 7 4fi 58 45 TRST. 16. julija 26 43 '24 31 38 GRADEC. 23. julija 54 1 r,l 25 21 Dražbeni oklic. E 373; ig 8 Dne 26. Julija 1910 dopoldne ob polu M. uri lio pri Biiuda) ozn«' meiiieni sodniji v izbi ir. ti dre^bA zemljišč; ai vi, Sr. 116 (liŘa s kletjo, svinjak, Supa, vodnjak, njiva); b) vl.-St, ]81 (njiva); in o) t1. št. aa7 (travnik, gosd) kat. obč. Stratiekavan. Nepremičninatn, kateri je prndati na dražiti, bo določene viedoust! na ad a) 14)0 E, ad b) 220 K, ad c) 000 K «4 li, Najmanjši pucndek ad a) S40 E, ad b) 146 K 66 h, ad cj 100 S 42 h ; pod tem zneskom (ie ne prodaje. Dražbece pugoje, ki se b tem odobré, íd listine, ki se tičejo nepremičnin, smejo tisti, hi žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni eodniji, v izbi St. (i med opravilnimi urami, Piavice, kfvt.ere bi ne pripiiáSale dražbe, je oglasiti pri «odniji najpozneje v draitbettem ubrotcu pred lačet.kum dražbe, ker bi se sicer ne mogle t«^' veljavljati glede nepremiiiuine sanie. O nadaijnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jih zadole v teku dražb«' nega postopanja, tedaj samo i nabitkom pri sodtiiji, kadar niti ne stanujejo ' okoliĚu spodaj oznamenjene sodnije niti ne imeniijejo tej v sodnem okraju stanuj o čega pooblasčeuoa za vročbe. C. kr. okrajna sodntja v RudoHovem, odd. II, due 10. junij« laio. 1.01 Ht. 7481 Razpis. Deželni odbor kranjski, v Ljubljani, dne 21. julija liilO. Zaradi opustitve šivalnili strojev jih prodajam po tovarnišhi cen' 168.2-1 Anton Ogrin, trgovec - Novomcslo. RAZGLAS. Okrajna t)o]ni5ka blagajna v Rudolfovem naznanja, da vwicd enoglasnega aklepa občnega zbora in na podlagi zakona z dii6 30. marca 1. 1888, drž. zak. St. določa c. kr. okrajno glavarstvo običajno dnevno mezdo za politični okraj Kudolfovo z odlokom z dne junija 1910, át. 11.041, kakor sledi: 1. kategorija: obratni uradniki......4 K — li 2. kategorija: deJovoilje . ........3 K 40 h 3. kategorija; rokodelci vi,ije vrste in trgovski pomočniki............3 K — h 4. kategorija: rokodelci nižje vrsto in tovar- niški delavci......... . 2 K 40 li T), kategorija; rokodelci v sodn. okrajih Žužemberk in Trebnje, težaki in lininarji . . . 2 K — h 6. kategorija: mladoletni delavci jiod I«, Jetom, učenci spidi...........— K 80 b 7. kategorija; državni i>omožni služabniki , , 2 Iv — h 8. kategorija: dorastie delojemalke.....1 K 40 h 9. kategorija: učenke sploh in delojemalke pod 16. letom............— K 80 li Ta naredila stopi s 1, avgustom 1910 v veljavo, a zajetino stopi z istim dnevom prejšna naredba z dno 7. jan. 1904, st. 507t iz veljave. Okrajna bolniška blagajna v Rudolfovem. 1E)7 II, l'iilrič, načelnik. Deželni odbor kranjski »tvori 1.j)ktol>i'a llUtt v .samostani' šolskih sester „De Notre IJame" v Siiiihelu pri N'ovcm mestu gospodinjski tečaj, obstoječ iz notraiye šolo (internata) in iz zunanjo šole (eksternatfl)- i Za notranje učenke dovoli deželni odbor v prvem .šolskem id" 6 .štipendij po 15 K na mesec, to je polovico iičnine in prC' skrbnine, ki ji je plačevati redu šolskih sester. Istotako se , plačevalo iz deželnega zaklada zajutrck in kosilo zunanjih učeniii katerim torej ne bo trpeti nobenih stroškov. Podrobnejša pojasnila dajeta ravnateljstvo kranjske kmotijiocl ugodnimi poj^oji, Jo močno zidana, suha, s 4 stanovanji, skladiščem, [iripravna za vsako delavnico, 15 korakov od Ljubljansko glavno ceste, s kletjg, vodovodom, vrtom, dvoriščem in v prhljaja, proti i/.|Mi(lanjii las in za pospesevanjfl 'îiNiie rasti. — Edino pristno s tvrdko edineiça izdelovatelja: Lepo stanovanje (ibstojeiin iz irch velikili in t-tie male sobe, K<)l>e m služkinjo, knpalnr^ sobe itd., z iipni'alMi vi^lik^i^a vi'ta odda se s 1. oktobrom t. 1. lui Kiiiiiini, Kandija št. 2. — Nataočnejti ravno tam. jei-o-i Proda se oprava (stelaže in pudelni) za prodajalno. : : - - - Izve se pri iipravništvu ,.Doleq)skih Novic". 94 0-4 Frledr. Eiermann, Wien. Pforzheim & Basel. ^ XL." ± " Zaloga pri brivciig.Ferd.Buk-u vRudolfovem, ^tâVD^ni prOSIOri ^^am^m V Mramor-jevi hiši. Lepo posestvo ^'latojete iz'hiňe, blova, kozolca, tiveli svinjakov, drvarnico in yoclnjaka je na prodaj iz prosto roko, Okolu biše ste dve njivi koscnica. Natančneje pri lastniku .ložiifii Barlrl v Žabjivasi Novem mostu. Na glavnem trgu št. 46 se odda lepa prodajalna s skladiščem Zraven «padajočim stanovaigcrn k 5. art^iistoiu. Natančneje I'five j^rospa Fi<;ht(miiu — Rudolfovo. isa-o-a Ni treba več tiaročovati z Ihinajn, ker edino veliko zalogo ii'Kovskili kiijifî tovarne „Optimax" iz najboljšega nor-j^alno^ra papirja v trpežni vezavi po tovarniški ceni ima prodajalna '^^ip: in papirja Urb. Horvat v Novem mestu. Ivan Svetec brivec in vlasuljar, | Rudolfovo, Olaviii trg. Î ,, livrSnje vsa liisna ilela, kite po Tiorcih, priporoňa svojo zalogo 3 pođli(j itd.; pri naročili! kit ladoatoje vzorec in cena. — Kratka preveza g" J (In 12 K; poldolgft 7 da B K; dolga 3*60 do 6 K, sive in svetle; ramena U (Iraije, PoSiljutev diakretna po poTiet^n, j l'ripuroiïam ie iipedalitete: Original Bayrum, Amerikanski Haarpetrol pioti PaiUnjH lat« in prbot. Priznalna pisma na razpolago. Calon|$l