Leto IV.
Celovecf 17. septembra 1948
Številka 38
4.5001 hrane ra Berlinčane
škimi poveljniki prekinjeni. Upajo pa, đa bodo s pogovori zopet kmalu začeli, ko bo= do poveljniki dobili nova navodila.
*
V torek popoldne je sprejel sovjetski zunanji minister Molotov predstavnike treh zahodnih velesil. Trije predstavniki zaho= dnih velesil in sovjetski zunanji minister
Di. Renner na Horoikem
Pretekli teden je obiskal Koroško zvezni predsednik avstrijske republike, dr. Karel Renner. Ob priliki slavnostne seje na de* želni vladi v Celovcu je izjavil med drugim: »Imamo Samo eno željo: trajno dobro sosedstvo; Samo en cilj: zgraditi to sosed= stvo na gospodarskem in na kulturnem po= lju kolikor mogoče plodonosno.
In tako si želimo, da bi tega sosedstva ne motilo ponovno razvijanje vprašanja, ki je bilo po našem pravnem prepričanju rešeno pred. tridesetimi, leti s strani takratnega najvišjega foruma vseh narodov in z ne* oporečno svobodnim glasovanjem prebival* stva samega.
A imenu vseh Avstrijcev lahko izjavim:
Enolnost ameriške zunanje politike
so imeli daljši pogovor, ki je trajal poldni« go uro. Mislijo, da so predstavniki z a ho» dnih velesil dobili nova navodila, vendar se o razgovorih he ve ničesar, ker ni bilo iz« dano nobeno uradno poročilo.
Iz Londona poročajo, da bo britanski zu» naji minister Bevin prihodnji teden podal izjavo o zunanji politiki.
Listina manjšin in z njo zagotovljene pra« vice so in nam bodo svete! Toda ravno ta« ko so vsi Avstrijci odločeni vztrajati z vsem srcem in z vsemi utripi telesa pri tem: meja, ki jo je ustvarilo glasovanje, izrvr« šeno v redu in svobodi, je za nas in za bo* dočnost res judicata, pravica, kateri se ne moremo odreči!«
Predsednik republike, dr. Renner je obi» skal v teku svojega obiska na Koroškem tudi Spittal, Beljak, št. Vid, Velikovec in si ogledal cesto na Veliki Klek. ■ Prebival* stvo ga je povsod z navdušenjem pozdrav» Ijalo. V Št. Vidu mu je izročil župan Po« lanz dokument o častnem meščanstvu št. Vida.
Nova franioska vlada
Novi francoski. ministrski predsednik Henri Queuille je sestavil novo vlado, v ka= teri je 32 ministrov in državnih tajnikov. Queuille je tudi finančni in gospodarski mi* allster. Pet ministrov pripada socialistom. Republikanska ljudska stranka ima štiri ministre, radikalni socialisti imajo razen ministrskega predsednika še dva ministra v tej vladi. To sta Andre Marie, namestnik ministrskega predsednika in minister za pravosodje ter minister za šolstvo. Zuna* «ji minister je zopet Robert Schuman.
Honfeienta o italijanskih koln jak
V ponedeljek se je pričela v Parizu kon» ferenca štirih velesil glede bodočnosti biv* ših italijanskih kolonij. Konferenca se vrši v francoskem zunanjem ministrstvu. Prvi razgovori niso pripeljali do sporazuma. Pri teh razgovori so razpravljali o tem, če je ta konferenca konferenca zunanjih mini* jrtrov v smislu italijanske mirovne pogodbe. Čas, ki ga je imel svet zunanjih ministrov na razpolago za rešitev vprašanja bodočno* sti italijanskih kolonij, je v sredo potekel.
Na predlog francoskega delegata, da bi mandat za bivšo italijansko kolonijo Soma* lijo dobila italijanska vlada, sta ameriški in britanski delegat pristala. Sovjetski predstavnik Višinski pa. na to še ni mogel dati svojega pristanka, ker je moral vpra* lati za mnenje svojo vlado.
Odpust vojakov prekinjen
V londonskem parlamentu je bilo objav* Ijeno, da bodo z demobilizacijo britanskih vojaških sil počakali še tri mesece. Istoča* smo bodo pospešili preskrbo in izdelovanje modernega orožja.
Glavni tajnik češkoslovaške komunistične stranke Rudolf Slansky je izjavil pri zbo* rovanju delavcev in vojakov v Kladnem, da bo delavska milica postala del čeških oboroženih sil.
Veliki oddelki milice so pokazali svojo silo preteklo sredo v Pragi pri pogrebnih svečanostih za pokojnim dr. Benešem.
Ko je označil milico kot »ponos naroda in teror za reakcionarje«, je Slansky izja» vil: »Domači in tuji reakcionarji so hoteli ob priliki pogreba dr. Beneša storiti* to, kar jim ni uspelo meseca februarja, toda spri* čo budnosti komunistične stranke in delav* skega razreda so se njihove namere izjalo* vile.«
Tajnik Slansky je dalje govoril o ilegalnih letakih, ki naj bi vzpodbujali na*-od k vstaji in k državnemu udaru.
»Ne bomo dovolili, da bi kdo po na vodi* lih tujih imperialistov in Sudetskih Nemcev poizkušal motiti naš mir,« je pristavil.
MLADINA ZAPRTA
Jugoslovan, poročevalska agencija Tan* jug poroča potom svojega praškega dopisnika, da je češkoslovaška policija ob kon* cu prejšnjega tedna zaprla več jugoslovan* skih industrijskih vajencev, da bi jih zaslišala o izključitvi gotovih Jugoslovanov iz njihove skupine, kateri so podpirali Komin* formovo kritiko proti jugoslovanski komu* nistični partiji.
Vajenci so odklonili, da b: podprli reso* lucijo, ki je zavzela stališče Kominforma
Na torkovi tiskovni konferenci v Berlinu je vojaški poveljnik ameriške cone Nemčije Clay izjavil, da se preskrba Berlina s prehrano po zraku čez zimo ne bo zmanjšala, ampak nasprotno, povečala se bo za 40% od sedanjega prometa. Upajo, da bodo dnevno lahko dostavljali 4.500 ton hrane za Berlinčane. Glede premoga bodo seveda težave, toda hrana je zagotovljena.
General Clay je dodal, da bo to dokazalo vsemu svetu tehnično moč ameriških zračnih sil. Poskušali bodo vse, da bi dosegli mimo rešitev obstoječega spora, in v to on popolnoma zaupa. Toda, v vsakem primeru je za zimo vse pripravlieno. Vsi komunistični poizkusi, da bi prišli zahodni zavezniki v nemških očeh oh ugled, so propadli. Najboljši dokaz temu je bila velika protikomunistična demonstracija, pri kateri so sovjetske oborožene sile streljale na ljudi.
Trenutno so pogovori med štirimi voja-
Ju^oslavifa plačala ZD odškodnino
Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo, da je Jugoslavija izročila Združenim državam ček za 17 milijonov dolarjev.
To plačilo je bilo izvršeno v smislu dogovora, ki sta ga sklenili obe državi 19. julija in so s tem popolnoma poravnane zahteve Združenih držav za ameriško lastnino, ki je bila podržavljena v Jugoslaviji. S tem so tudi poravnane vse druge denarne zahteve vlade Združenih držav proti Jugoslaviji z izjemo dobav po zakonu o posojilih in na-jemih med vojno in civilne podpore pred UNRRO, kar ureja drugi dogovor med obema državama.
proti maršalu Titu in jugoslovanskim komunističnim voditeljem, pripominja poročilo.
V preteklih treh mesecih, odkar je predsednik Gottwald razglasil generalno amnestijo, se je Samo 600 čeških in slovaških političnih beguncev, predvsem iz ameriške cone Nemčije, vrnilo v Češkoslovaško.
Opazovalci Združenih narodov na grški meji so potrdili grško trditev, da so jugoslovanske čete operirale v notranjosti Grčije. Opazovalci so izjavili, da so prošlo sredo videli trupla dvajsetih jugoslovanskih vojakov v jugoslovanski uniformi in to več sto kilometrov od meje.
Smatra se, da so sedaj prvikrat pred- , stavniki Združenih narodov dejansko opazili uniformirane tuje čete na grških tleh.
George Stratos, grški vojni minister, je označil za »nedopustno« neko jugoslovansko uradno poročilo, ki pravi, da so Grki pričeli streljati na skupino jugoslovanskih vojakov »ki so po neprevidnosti zašli v megli na grško ozemlje.«
Minister trdi. da je jugoslovanska akci* ja bila v-resnici »nvenvšDei* n*pad. kajti zasliševanje ujetnikov je pokazalo, da so
Predsednik ameriške senatne komisije za zunanjo politiko senator Vandenberg je poudaril, da sta obe glavni ameriški stranki kljub razlikam glede notranje politike odločno enotni proti vsakemu napadalcu in proti sovražnikom svobode.
Vandenberg je dal imenovano izjavo po svojem sestanku s kandidatom za predsednika Združenih držav Deweyem in z njegovim svetovalcem Dullesom. Republikanski voditelji so imeli konferenco pred Dullcso-vim odhodom v Pariz na. glavno skuoščino Združenih narodov, ki se bo začela 21. septembra v Parizu.
Vandenberg je poudaril nadalje: »Opozarjamo svet, da je Amerika kljub notranjepolitičnim razlikam enotna v ščitenju svojih pravic kjer koli na svetu. Odločni
Jugoslovani naravnost vkorakali v Grčijo po začrtani poti.
Osem grških komunistov je v nedeljo z naperjeno brzostrelko prisililo pilota letala, ki obratuje med Atenami in Solunom, da je pristal v Jugoslaviji (pri Skopi ju).
Družba Za zračno plovbo je izjavila, da se je teh osem mož vkrcalo z drugimi dvajsetimi osebami, ko je letalo zapustilo Atene. Nato so z grožnjami ukazali posadki, da okrene v Jugoslavijo. Kakor poročajo, je bilo nekaj članov posadke ranjenih.
Drugo poročilo pravi, da je, čim je letalo vzletelo, eden teh mož grozil pilotu z odprtim nožem, medtem ko je drugi razbil steklenico na glavi radijskega operaterja.
Ko so ti možje izstopili v Jugoslaviji, je pilot z ostalimi 20 potniki v neopaznem trenutku vzletel nazaj v Solun.
smo glede naše pravice, da dosežemo pra* vičen mir za nas in za vse narode, ki ljubi« jo mir. Amerika je združena proti vsakemu napadalcu in proti vsem sovražnikom svo« bode.«
Zasedanje Združenih narodov
Dne 21. septembra bodo v Parizu sveča« no pričeli glavno sejo Združenih narodov. V tem kritičnem času, ko niti v Kremlu niti v Berlinu ni prišlo do končnega sporazu» ma in ko obratno lahko trdimo, da je živčna vojna dosegla višek, ljudje vsega sveta z zaupanjem gledajo v edino ustanovo, ki še nadaljuje z mednarodnim sodelovanjem. Upajo, da bodo na tej skupščini dosegli ne* kaj pozitivnih uspehov. V vsakem primeru bodo na glavni seji imeli veliko dela. Misli* jo, da se bodo odločili za ustanovitev neke posebne mednarodne policije pod nadzor« stvom Zedinjenih narodov. Prav tako pa bodo tudi poskušali priti še enkrat do nadzorstva atomske energije.
Delegati, ki prihajajo v Pariz in se bodo te seje udeležili, pravijo, da so polni optimizma. Hoteli bi tudi, da bi tako mislili tudi vsi ostali ljudje, ki z zaupanjem gledajo proti Parizu.
To zasedanje utegne hiti odločilno za usodo Združenih narodov, kajti bodočnost te organizacije je zelo dvomljiva. Ko so leta 1945 v San Franciscu sprejeli listino Združenih narodov, je vladalo splošno prepričanje, da bodo članice te organizacije, zlasti pa velesile, enotne vsaj v osnovnem pogoju za obstoj te organizacije, to je, da bodo voljne sodelovati. Nihče sicer ni pričakoval enotnosti v vseh vprašanjih, prav tako pa irhč« ni pričakoval, da bo skoro vsak org-n r'’ užerrh narodov p-i skoro
(Nadaljevanje na 2. strani)
(eška delavska milica vključena v vojsko
UNO je potrdila obmejni m«
VELIKA BRITANIJA
Od 6. do 8. septembra je bil v Hanvelu, kraju angleških atomskih obratov, sesta= nek predstavnikov ustanov za atomsko ra= ziskovanje v Veliki Britaniji, Združenih državah in v Kanadi v namenu, da bi pro= učili rezultate skupne varnostne politike, ki jo vodijo te tri države na tem področju. Na prejšnjem sestanku, ki je bil lani v Washingtonu, so se ustanove sporazumele glede pravil, katere vesti v zvezi z raziskovanji in razvoji na tem področju je mogoče sporočiti javnosti in katere je tre= ba držati v tajnosti. Prihodnji sestanek bo imel tudi smoter, da bodo ugotovili na= predke, dosežene v zadnjih 10 mesecih.
JUGOSLAVIJA
Beograjski komunistični list »Borba« je poročal, da so v Budimpešti na seji tako* zvanih Balkanskih iger te igre ukinili na pismeni predlog romunske delegacije, ki pravi, da je Titova Jugoslavija napravila iz teh iger nekako buržujsko ustanovo.
»Borba« je to postopanje odločno napa» dla, češ, da hočejo vzohnodemokratske dr» žave na ta način ponovno škodovati ugledu nove Jugoslavije in preprečiti inozemskim športnikom potovanja v Jugoslavijo, da ne hi videli njenega velikega napredka.
ITALIJA
Ob priliki otvoritve velesejma v Bozenu je izjavil italijanski zunanji minister, Car» lo Sforza, da Italija upa ustanoviti carinsko zvezo z Avstrijo.
Italija je doslej obnovila okoli 90% svo» jega predvojnega železniškega omrežja. V ta namen je uporabila denar, ki ga dobiva za prodajo blaga in opreme, ki jo dobiva po Marsh?llovem načrtu. Ko pride to bla» go v Italijo, ga oceni v lastni vahiti, to je v lirah in ga nato prodaja. Fond, v katere» ga se izteka izkupiček, se imenuje »lirski fond«, s ksterim nato skupno razpolagata italijanska vlada in uprava za gospodarsko sodelovanje. Doslej je uporabila Italija iz trera fonda 80 milijard lir (140 milijonov dolarjev) za obnovo. 14 milijard lir je upo» rabila za obnovo železniškega omrežja in železniškega parka.
NEMČIJA
Po poročilih »New York Heralđ Tribune« je v zadnjem letu dezertiralo 13.000 sovjet» sk!h vojakov samo v ameriško cono Nem» či je.
Neko sovjetsko vojaško sodišče je obso» dilo uet Nemcev, ki so jih po demonstraciji pri Brandenburških vratih aretirali, na 25 let prisilnega dela. Obtoženi so bili, da so nanadli sovjetske državljane.
Ta obsodba, ki jo Američani v Berlinu označujejo za izključno politično, je izzva» la v Berlinu in zapadni Nemčiji vihar ogor» čenja.
Predsednik berlinskega mestnega sveta, dr. Suhr, je pri nekem protestnem zboro» vanju krščanskodemokratske stranke, soei» jalnih in liberalnih demokratov zahteval ustanovitev mednarodnega odbora s sode» lovanjem Nemčije, ki naj prouči obsodba sovjetskega sodišča nad temi petimi Nemci.
Proti obsodbi so se izrekli tudi vsi vodi» telji demokratičnih strank in izjavili, da ostanejo zločini proti človečanstvu zločini, pa naj jih stori katerikoli narod.
ZDRUŽENE DRŽAVE
Preston Delano, ameriški nadzornik za Valuto, je izjavil v svojem letnem poročilu, da je povojna inflacija postavila Združene države na finančno preizkušnjo, na kateri morajo dokazati, da se sistem svobodne po» bude lahko v toliki meri disciplinira sam, da vzdrži. »Kazen za neuspeh pri rešitvi tega problema pa bi bil gospodarski po» grom neznanskega obsega.«
Predsednik Truman, kandidat demokrat» ske stranke pri prihodnjih predsedniških volitvah, je pričel s svojo volivno kampa» njo.
Truman je napravil kratko potovanje po zelo obljudeni državi Michigan, ki je sredi» šče ameriške avtomobilske industrije. Tam je imel na »Dan dela«, ki je tradicionalni praznični dan ameriškega delavca, kar 6 go» vorov. Več kot 500.000 oseb ga je videlo in poslušalo njegove govore. 18. septembra pa bo pričel potovanje po zahodnih zveznih državah.
Predsednik je ponovno napadel 80. kon» greš, v katerem ima večino republikanska stranka, ter je zatrdil, da bodo ameriški de» lavci zgubili vse pridobljene koristi, če bo» do republikanci zmagali na volitvah 2. no» vembra.
Najvažnejši govor je imel Truman v De»
troitu pod pokroviteljstvom ameriške delo» v?e zveze in kongresa industrijskih organi» zacij, ki sta dva največja sindikata v Ždru» Ženih državah.
V Detroitu je Truman dejal, da je po» kojni predsednik Roosevelt s sodelovanjem kongresa, ki mu je bil naklonjen, odpravil mnogo zlorab, proti katerim se je borilo ameriško delovno ljudstvo, ter je izvedel socialne reforme s pomočjo konstruktivne zakonodaje.
Truman je osredotočil svoj napad na Taft=Hartleyev zakon, ki uravnava delova» nje ameriških sindikatov. Zakon je bil iz» dan kljub predsednikovemu vetu.
Ameriško vojno letalstvo namerava iz» vesti v soboto polete preko vsega ozemlja Združenih držav. Leteče veletrdnjave, ki bodo vzletele v prekomorskih oporiščih, bo» do morale preleteti brez pristanka 5 do 8 tisoč kilometrov.
FINSKA
Ameriška Export=Import banka je ob» javila podelitev posojila 5 milijonov dolar» jev Finski za financiranje nakupa surovega bombaža v Združenih državah. Posojilo je odplačljivo v 15 mesecih po dva in pol od» stotni obrestni meri.
Finska tekstilna industrija dela danes približno s 70% predvojno zmogljivostjo ter zavisi skoraj ponolnoma od uvoza suro» vega bombaža iz Združenih držav. Večina proizvodov ostane doma. nekaj malega pa gre na Dansko in Norveško.
AVSTRIJA
Zvezni kancler dr. ing. Figi, je sporočil avstrijskemu ministrskemu svetu, da je po» litično zastopstvo federativne ljudske repu» bilke Jugoslavije napovedalo zavezniškemu svetu na Dunaju vrnitev avstrijskih vojnih ujetnikov in sporočilo tudi točne dneve prihoda^.
SOVJETSKA ZVEZA
Z dekretom z dne 30. avgusta tega leta je predsedstvo Vrhovnega sveta SSSR. od» redilo, da ima vsak državljan in državljan» ka v Sovjetski zvezi pravico kupiti ali pri» držati zase kot svojo osebno imovino po eno hišo za življenje v njej. Hiša ima lahko po eno ali dvoje nadstropij in ne sme vse» hovati več kakor pet sob.
Za vzdrževanje takšne hiše bodo lastniki hiš dobili od države kos zemlje, s katerim bodo trajno lahko razpolagali.
ŠVEDSKA
Ameriška uprava za gospodarsko sodelo» vanje — ECA je odobrila švedski posojilo 10 milijonov dolarjev za letošnje trime» sečje julij—september, švedska bo lahko z imenovanim posojilom nakupila blago na zahodni polobli ter v drugih izvenevropskih državah.
Sedanje nakazilo Švedski je samo zača» enega značaja. Medtem pa bodo ugotovili podrobne potrebe švedske v okviru cvrop» skega obnovitvenega načrta.
Po drugi strani pa je predstavnik usta» nove ECA poudaril, da bo švedska lahko znatno pomagala pri obnovi Evrope s svo» jim izvozom lesa, koksa, železne rude, pa» pirja in raznih kovin.
BOLGARIJA
»New York Times« objavlja poročilo svo» jega dopisnika iz Sofije, ki pravi, da je sen» ca razdora v Kominformu zdaj legla tudi na Bolgarijo. Ni mogoče točno ugotoviti, kakšno razpoloženje prevladuje v bolgar» skl, to je komunistični stranki. Ni pa dvo» ma, da so dogodki v Titovi Jugoslaviji vpli» vali tudi na Bolgare.
Bolgarsko ljudstvo je presenečeno nad Titovo drznostjo in jo celo občuduje. Zra» ven skrbno opazuje potek boja med Komin» formom in med Titovo partijo.
Razdor med Moskvo in Titom je Bolga» rijo spravil v neprijeten položaj. Prišla je namreč v navzkrižni ogenj propagande z obeh strani.
Jugoslovanska komunistična partija je svojo propagando vrgla zlasti na makedon» sko obmejno pokrajino Parin, odkoder se širi čez mejo v Bolgarijo. Odmev te propa» gande med Bolgari je znaten ter povečuje občutek negotovosti, ki Bolgarijo zajema zaradi vedno hujšega boja med sovjetskimi in jugoslovanskimi komunisti.
Bolgari nič ne podcenjujejo Titove poli» tične in tvarne moči ter s spoštovanjem gledajo na napadalnost jugoslovanske ko» munistične partije.
Nič manj kakor dogodki v Jugoslaviji je na bolgarsko javnost vplivala kriza v polj»
skl komunistični partiji, ki se je končala e odstopom dosedanjega glavnega tajnika Gomulka.
ALBANIJA
Centralni komite albanske komunistične partije je pozval albansko manjšino v ju» goslovanski Macedoniji, naj uniči vse »šovi» nistične elemente in pripadnike Tita ter so» vražnike jugoslovanskega naroda in alban» ske manjšine.«
Ameriški župani v Evropi
Župani štirih ameriških mest so prispeli v Evropo, da hi obiskali župane in župan» stva v več državah ter da bi se udeležili sestanka mednarodne zveze mest, ki bo v Haagu od 27. do 28. septembra. Smoter ameriških županov in njihovih evropskih tovarišev je razviti program za mednarod» no sodelovanje med mesti; delovati pri ohranjevanju miru in za demokratično kra» jevno upravo. Ta načela je začrtala ameri» ška konferenca županov, ki ima svoj sedež v Washingtonu.
24. oktober
„Dan Združenih narodov“
Predsednik Truman je proglasil 24. okto» ber za »Dan Združenih narodov«. V svo» jem govoru je pozval narod Združenih dr» žav, naj izrazi javno podporo tej organi» zaciji.
Tudi zunanji minister Marshall, glavni odposlanec pri Združenih narodih, Waren Austin, in druge osebnosti so se pridružili Trumanu in pozvali Američane, naj pod» prejo »Dan Združenih narodov«. Marshall je označil Združene narode za »naše veli» ko upanje za miroljubni svet«. Sestavili so tudi odbor 60 odličnih državljanov, pred» stavnikov trgovskega, verskega, politične» ga in industrijskega življenja države.
Dan Združenih narodov nam lahko da otipljiv dokaz sile, ki predstavlja voljo na» vadnih ljudi vsake dežele, ki so odločeni ohraniti mir in svetovno varnost po Listini Združenih narodov. Navadni ljudje sveta imajo sedaj v Združenih narodih orodje, s katerim lahko spremenijo te želje v resni» čnost.
Indijske čete vkorakale v Haidarabad
V ponedeljek so v zgodnjih jutranjih urah vkorakale indijske čete s treh strani v kneževino Haidarabad. Uradno poročilo vlade dominiona Indije pravi, da je indij» ska vlada storila ta korak ,ker je vladala v Haidarabadu nezakonitost in teror. Indij» ske čete imajo nalogo vzpostaviti red in mir.
Spor med Indijo in Haidarabadom se je pričel preteklo leto, ko je postala.Indija sa= mostojna. Prebivalci Haidarabada so po ve» čini Hindujci. Vladar pa je mohamedanec. Kneževina Haidarabad meji z vseh strani na indijsko ozemlje. Vkljub temu pa se je vladar Haidarabada uprl priključitvi k ne» odvisni Indiji.
Vlada Haidarabada je izjavila, da je iz» vajala Indija na Haidarabad gospodarsko blokado. Spor med obema bo moral rešiti sedaj Varnostni svet, katerega prva naloga je ugotoviti, če je Haidarabad neodvisna država, kajti le neodvisne države smejo za» htevati, da reši spor Svetovno sodišče.
Zasedanja Združenih narodov
(Nadaljevanje s 1- strani.)
vsakem vprašanju ostro razdvojen v dolgo» trajno nasprotujoči si skupini. Toda to se je v resnici zgodilo. Do razkola je prišlo najprej v Varnostnem svetu, nato v Glavni skupščini, potem pa tudi v vseh ostalih cr= ganizacijah, ki spadajo v okrilje Združenih narodov.
Od takrat naprej se je razdor širil in po» glabljal. »Dva tabora« sta očividno postala aksiom vsega političnega življenja. Zdru» ženi narodi zato v treh letih niso mogli iz» polnjevati svoje naloge. Sestanki in seje Varnostnega sveta, glavne skupščine ter raznih odborov in pododborov so se spre» menili v torišče besednih bitk med zasto» pniki dveh taborov.
V teh okoliščinah je pač težkp napovedo» vati Združenim narodom kako uspešno bo» dočnost. Zato pa je bodoče zasedanje tako važno. Na tem zasedanju se bo namreč morda le dalo doseči boljše sporazumeva» nje med Sovjetsko zvezo in zahodnimi sila» mi. Čisto gotovo lahko pričakujemo vsaj to, da bo napetost znatno popustila.
Nodpariamentna »eia n atomtko nadioistvo
37. konferenca svetovne medparlamen» tarne unije se je približala svojemu koncu z odobritvijo resolucije o mednarodni mo« rali. Resolucija poziva narode, naj Se spo» razumejo o nadzorstvu nad atomsko silo in nad drugimi orožji, katero bo zajamčeno z mednarodnimi pregledi.
Zastopniki vzhodnih evropskih držav so zahtevali, naj hi resolucijo omejili samo na izjavo, da je treba atomska orožja prepove» dati. Združene države pa so poudarile, da je treba dodati, da mora biti zajamčeno zlasti učinkovito nadzorstvo. Ameriški se» nator Connally je v imenu Združenih držav poudaril, da Amerika hoče doseči učinkovi« to nadzorstvo nad atomsko silo, da bi bile tako svetu prihranjene grozote vojne. Mo» rajo pa se mednarodnim pregledom podvre» či tudi druge države, da bo tako nadzorstvo učinkovito.
Znano je, da so se razlike med sovjet» skim blokom in večino Združenih narodov glede nadzorstva nad atomsko silo pokaza» le že tudi v komisiji Združenih narodov za atomsko silo. Predvidevajo, da bo vpraša» nje o atomski sili eno najvažnejših vprašanj na glavni skupščini Združenih narodov, ki se bo začela 21. septembra u Parizu.
Proslava stoletnice švicarske ustave
Reverend Thomas W. Fryer iz Novega Berna v severni Karolini je odpotoval v Evropo, da bo od priliki stoletnice Švicar» ske ustave izročil županu Berna zgodovin» sko predsedniško kladivce. Kladivce je iz lesa ciprese v Novem Bernu (New Bern), ki so jo zasadili prvi švicarski priseljenci leta 1710, to je 66 let pred deklaracijo o ameriški neodvisnosti. Drevo uspeva še da» nes ter ga čuva kakor tudi ostale švicarske tradicije v področju več zgodovinskih družb. New Bem je prva od več švicarskih naselbin, ki so bile ustanovljene v zgodnji zgodovini Združenih držav.
V New Yorku bodo odkrili spomenik
Fiorellu La Guardia
Predsednik združenja za počastitev Fio» rella La Guardia, je Objavil, da bodo odkri» li marmornati spomenik nad grobom po» kojnega newyorekega župana 19. septem« bra, to je en dan pred obletnico njegove smrti.
Istočasno so ustanovili tudi posebni sklad, ki bo nosil njegovo ime ter ga bodo uporabljali za pospeševanje idej, za katere se je La Guardia boril vse svoje življenje.
Vsi poznajo njegovo živo zanimanje za otroke, njegovo vero v prijateljstvo med narodi in v demokratične svoboščine ter njegovo zanimanje za umetnost in javno blaginjo.
Mauritius na poti do samovlade
še ena britanska kolonija je 1. septem« bra storila važen korak na poti do samo» vlade.
Narod otoka Mauritius je slavil otvoritev novoizvoljenega zakonodajnega sveta. Voli» tve v ta svet so bile v avgustu ter so štiri petine volivcev šle to pot prvič na volišča.
Volitve so bile uspeh za indo=mauricijske kandidate, ki so dobili vseh devet sedežev v treh poljedelskih okrožjih. Sedanji svet je bil izvoljen na podlagi novega sistema, ki sloni na stalnem bivanju in pismenosti. Volivno pravico so imeli tako možje kot žene.
Britanski minister za kolonije Creech Jo» nes je poslal poslanico guvernerju Mauri« ciusa, s katero izraža čestitke zakonodajne» mu svetu.
Avstrija članica mednarodne banke in denarnega fonda
S podpisom posebnih sporazumov, ki jih je podpisal avstrijski poslanik v Združenih državah, je tudi Avstrija pristopila k med« narodni banki za obnovo in napredek ter k mednarodnemu denarnemu fondu. Pri* stop Avstrije k omenjenima ustanovama sta njuna guvernerja odobrila že meseca marca. Prispevek avstrijske republike k denarnemu fondu bo znašal 50 milijonov dolarjev. V istem znesku bo podpisala tudi rezevrno glavnico pri mednarodni banki.
Jtlesto maršala tfita
Vtisi udetezenea !Donavs&e konference
Preteklo je več kakor tri leta, odkar je hudo razbiti Beograd osvobodila Rdeča ar» mada, katero so temeljito podprli maršal Tito in njegovi partizani — najmočnejša, najboljše organizirana in najstrašnejša vseli podtalnih sil, ki so se borile na vzho» dni fronti.
Bila je le kratka in neznatna mednaro» dna borba, predno je prišla Jugoslavija po» polnoma pod gospodstvo Sovjetske zveze, katere »lokalni predstavnik« Tito je od ta= krat bil nesporni diktator dežele, načelujoč eni sami stranki, torej praktično sarnogo» spodar.
Njegova vdanost Moskvi je postajala manjša in manj pomembna kot njegova lastna moč in posledice so se množile.
In sedaj stopa skoraj uniformirana pu= ščoba in turobnost, ki nosi komunistično lice, preko vse Jugoslavije, nekdaj tako ve» šele in brezskrbne države.
Beograd je zopet počiščen in večina ru» ševin izza vojne je bila, če že niso popra» vili in sezidali novih stavb, vsaj odstranje» na. To je vse, kar bi se lahko reklo v prid tega glavnega mesta, življenje je trdo do skrajnosti, ljudje so slabo oblečeni in togi.
j:-
Skušajo izhajati z obleko, ki jo dobavlja» jo državne oblačilnice, ki pa je izdelana iz malovrednega blaga in nobeno oblačilo ni lepo.
Ženskam se niti ne sanja o današnji novi modi z dolgim krilom, kajti za njih pome» ni obleka samo nekaj, s čimer pokrijejo telo.
Dodatki k oblekam, kot so klobuki, no» gavice, rokavice, lepe ročne torbice, kostu» mi, nakit itd. izgleda, da so prenehali ob» stajati in drugače zdravi slovanski obrazi, izgledajo nekako zapuščeni in nenegovani. Nego malo uporabljajo v ljudski državi Jugoslaviji.
Večina trgovin, ki so bile vse »podržav» Ijene «in pripadajo sedaj državi, so prazne; druge razstavljajo nekaj primitivnih vzor» cev" robe, za katero upajo, da jo bodo ne» kega dne lahko prodajali. To so vzorci kr» menih plaščev, nakita, ur, fotografskih aparatov, čednih oblek in klobukov.
Po drugih izložbah so slike Tita, včasih je Marx poleg njega; pravtako velike slike Stalina so pričele izginjati, odkar obstoji spor s Kominformom.
Velike državne trgovine imajo sicer ra» znovrstno blago naprodaj, toda vse je sla» bo in nelepo ter drago.
Tudi se nihče ne potrudi, da bi podal raz» stavljenemu blagu kakšno privlačnost; celi svežnji zmečkanih, slabo ukrojenih moških oblek leže kar tako vrženi po izložbah, ka» kor so jih bili potegnili iz zabojev, kateri so prišli iz državne oblačilne tovarne.
Čevlje, katere so v srečnih dneh pred Vojno najlepše in najprivlačnejše izdelovali posamezni čevljarji po lastnih osnutkih, se» daj izdelujejo množično in so le revna imi» tacija čevljev, ki jih nosijo na zapadu. Po» manjkljivi so čevljarski delavci in material, a cena čevljem je ogromna.
Vkljub pomanjkanju robe za prodajo in vkljub svoji splošni neprivlačnosti so trgo» vine, ki so odprte le po nekaj ur na dan, po navadi vedno polne. Ljudje čakajo, da
bodo trgovci odprli vrata in bodo mogli ne= kaj kupiti, kajti vsled povišanih plač po vsej Jugoslaviji, imajo ljudje sedaj de» narja.
*
Mnogo potrebščin ima dvojno ceno. Če imate nakaznice, lahko kupite po nižji ceni; če pa ste jih že porabili, lahko kupite brez njih, seveda po višji ceni.
Tudi poljedelski delavci dobivajo naka» znice, pri tem pa morajo oddajati celotne pridelke — predvsem pšenico — državi, na» mesto, da bi spravili te pridelke v lastne shrambe ter jih prodajali na prostem trgu.
To je samo del Titovega načrta, da bi za» dobil obsežno podporo s strani kmečkega prebivalstva.
Po Beogradu kroži še vedno krilatica, ki pa je že nekoliko zastarela, da so moški opustili britje, kajti britvice so tako slabe, da poškodujejo obraz; da ženske ne upo» rahljajo pudra, ker kvari njihovo kožo in da nihče ne čisti zob, ker je baje zobna pa» sta strupena.
Beograd je vsekakor tiho in mirno me» sto, ker je tukaj malo prometa. Novi kro» žni vozovi so lepi in zelo ugodni, toda ve» dno so prenapolnjeni.
Praktično se ne vidi drugih vozil po ce» stah. Samo člani tujih diplomatskih odpo» slanstev in pa nekaj starejših komisarjev imajo svoja vozila. Razen teh ni videti niti enega zasebnega avtomobila v današnjem Beogradu.
*
Izvoščkov je le nekaj in njih vozila so stara. Je tudi nekaj kočij na konjsko vpre» go, ki prevažajo potnike hi prtljago s ko» lodvora na gričevje izven mesta, toda ko»
nji so tako mršavi in izčrpani, da se člove» ku smilijo, da bi jih najemal.
Stari dnevi, polni vina, ljubezni in pesmi, so popolnoma izginili vsaj za vse druge ra» zen za vladajoče.
Tukaj so različne pivnice kot nekakšne »kafane« v sredini mesta in pa ena ali dve »dobri« restavraciji, kjer pa med gosti ve» činoma prevladujejo inozemci.
Te rastavracije so bile za časa zadnje po» donavske konference oskrbovane s posebno »zapadno« hrano, kajti potrudili so se ne» koliko, da bi prepričali zapadne delegate m novinarje, da so življenski pogoji v Beo» gradu normalni, toda ta olajšava je bila ta» koj ukinjena, čim se je konferenca končala.
Ni več veselih počitniških krajev, kjer je človek morda pil izborno slivovko ter je» del domače srbske jedi, kot so ražnjiči in čevapčiči, ali prašička, pečenega na ražnju, in pri tem poslušal cigansko glasbo.
Danes po beograjskih restavracijah ni glasbe, hrana nasiti človeka le za silo in je brez okusa.
Občudoval sem dostojnost, ki je prive» dla upravnika Ljudske restavracije do tega, da je na jedilni list napisal namesto »Roast beef in pečen krompir« — »krompir, žabe» Ijen z mesnim sokom in meso.« Po navadi po vsem Beogradu ni mesa.
Tukaj še vedno vlada resno pomanjka» nje stanovanj in najemnina je izredno visoka. Naravno, inozemec mora plačevati več kakor Jugoslovan.
Prostor okrog Titovih najljubših bivališč (ima jih četvero) je popolnoma izključen iz prometa. Obdajajo ga visoke kamenite stene, bodeča žica in težke patrole Titove posebne telesne straže.	C. H.
Zmote o evropskem obnovitvenem načrtu
Ameriški predstavnik v Gospodarskem in socialnem svetu ZN Willard L. Thorp je na svetovom ženevskem sestanku podal izjavo o razvoju evropskega obnovitvenega načrta in o cilju, ki ga ta namerava doseči. Ta iz» java je sledila napadu sovjetskega delegata Arutiniana na obnovitveni načrt. Ta je hotel dokazati, da ima načrt namen žago» toviti Združenim državam politično in go» spodarsko gospodstvo nad sodelujočimi dr» žavami.
Ameriški predstavnik je med drugim rekel:
»Sovjetska razlaga obnovitvenega načrta sloni na zgrešenem razumevanju treh gla» vnih načel, na katerih temelji evropska ob» nova. Prvo načelo določa vodilno vlogo, ki jo morajo imeti evropske vlade pri izvaja»-nju obnove. Evropske države so osvojile Marshallovo stališče, da je za uspešno ob» novo potrebno načrtno in vzporejeno sode» lovanje evropskih držav. Evropske vlade so se na pariškem sestanku sporazumele o medsebojnem sodelovanju in so ustanovile v ta namen posebno organizacijo. Združene države se niso udeležile pariškega sestanka, čigar sklepi slonijo na svobodni volji po» sameznih držav.
Večji del zamišljenih ukrepov in vsi pri»
Razite! med komunisti v Trstu
Zmagujejo „pravi rdečkarji“
To mesto, kjer se dvoje vrst komunistov bori med seboj, da bi si pridobili delavce, je sprejelo vest o Ždanovi smrti na dva na» čina. Titovi komunisti so mnenja, da je bil bržkone »odstranjen« in da bo odslej vodil Kominform bolj zmeren in manj fanatičen vodja. Po drugi strani pa so boljševiški ko» munisti v znak žalovanja spustili zastave na pol droga po vseh tovarnah in v prista» nišču.
Trenutno je vsaka posamezna komunisti» čna organizacija v Trstu razdvojena in ima po dva izvršna odbora, ali »pravi rdečkarji« pridobivajo vsak dan, toda ne na novih ela» nih, temveč na avtoriteti med delavstvom. Vodje Titovih komunistov se nahajajo v »pregnanstvu« okrog ogla na trgu Capo dlstria. Morda vsled tega, ker je še vedno v veljavi nalog zavezniške vojaške vlade z», njihovo aretacijo (zaradi ilegalne splo» sne stavke pred 18 meseci), ali pa so jih »pravi rdečkarji« spodili jz njihovih pisarn in domov.
Sedanji vodja tržaških boljševikov je Bignore Vidali, rojen v Muggia blizu Trsta, star okrog petdeset let. Imel je važno par» tijsko mesto v Mehiki za časa Troekijeve «mirti, pozneje v Španiji in sedaj tu. Med» tem ko so pred nekaj meseci oni komuni» •ti, ki so bili Titovi pripadniki, sprejemali ljudstvo po partijskih pisarnah v Trstu z
veliko domačnostjo, je signore Vidali spre» jemal ljudi, kot da je že predstavnik neke velesile. Napram posebnemu dopisniku je dejal:
»Zakaj sumite, Sa bi bila Ždanova smrt naravna? Angina pectoris je zelo nagla bo» lezen. Nek drug član Politbiroja bo prevzel vodstvo in Kominform bo brez vsake spre» membe nadaljeval s politiko proti Titovim socialistom. Nihče se še ni z uspehom odce» pil od boljševiške partijske linije in dogod» ki v Jugoslovaji bodo slej ko prej to potr» dili. Nesmisel je govoriti o ruski invaziji v Jugoslaviji. Neposredna ruska akcija glede Trsta bo sledila pri zasedanju Združenih narodov, ki bo ta mesec v Parizu.
Angleško»ameriški sektor Svobodnega ozemlja je miren in življenski položaj do» ber. Letošnja Marshallova pomoč je znaša» la 18,000.000 dolarjev, od katerih je šlo 12,000.000 za prehrano in 6,000.000 za la» djedelnice. V pristanišču je potopljenega okrog 30.000 ton starega železa. Sedaj to železo naglo dvigujejo. Prihodnje leto bo dobilo dvajset tisoč delavcev zaposlitev po ladjedelnicah in jeklarnah. Neko dublinsko velepodjetje je sedaj poslalo svoj parnik v Trst, da ga tukaj popravijo, kajti »tukaj delajo dobro in poceni«.
(»Manchester Guardian«)
četni načrti izvirajo od evropskih vlad. Ameriška vlada prihaja pri tem v poštev edino kot računar, ki primerja evropske za» hteve s sredstvi, ki so na razpolago v Zdru» Ženih državah in drugih krajih. Kdor pred» stavlja evropski obnovitveni načrt kot ame» riško zamisel, kot ameriško zaroto, žali te» žko evropske države, ki so toliko prispe» vale k uresničenju te zamisli.
Druga zmota nasprotnikov obnovitvene» ga načrta izvira iz nepravilnega razumeva» nja značaja in notranje ureditve držav, ki sodelujejo pri obnovi. So to države ki se svobodno upravljajo in ki svobodno imajo politične stranke z raznimi stališči. V teh državah vlada svoboda tiska, ki razpravlja, kolikor hoče, o vseh vprašanjih in so svo» hodne volitve, ki ustvarjajo vlade, odvisne od volje državljanov. Nesmiselna je trditev, da so te države pristale na gospodstvo ne» ke tuje države v pogledu svoje notranje in zunanje politike.
Tretja zmota nasprotnikov je v tem, da razpravljajo še vedno o obnovitvenem prc» gramu, kakor je bil ta pred kakim letom, ko so se pojavili šele njegovi prvi obrisi, a ne takšen, kakršen je danes, ko se uresni» čuje. Na obnovitveni načrt je treba gledati kot na ustroj, ki ima krepko podlago, ka» tera je omogočila Združenim državam, da so dale na razpolago velika denarna in ma» terialna sredstva, da so ustanovile svojo upravo za gospodarsko sodelovanje, in ka» tera je omogočila evropskim državam usta» novitev njihove lastne obnovitvene organi» zacije za primerno upravljanje programa.
Program sloni danes na zakonih in spo» razumih in ne bi smeli o njem razpravljati na podlagi zasebnih mišljenj neodgovornih oseb.
Osnovna obdolžitev sovjetskega zastopni» ka prikazuje evropski obnovitveni načrt kot sredstvo ameriške ekspanzionistične politi» ke v korist ameriškim »monopolistom«.
Američanom očitajo, da izvažajo v Evro» po več kot kdaj koli. Vendar je povečanje ameriškega izvoza osnovano na zahtevah evropskih vlad in poslovnih ljudi. Vrednost izvoza visoko prekaša sedanjo in bodočo plačilno zmožnost evropskih držav, kar je dokaz, da hoče Amerika Evropi zares po» magati.
Namen evropske obnove je, da odstrani odvisnost Evrope od Združenih držav, da zviša evropsko proizvodnjo in s tem omo» goči evropskim državam, da se postavijo na lastne noge.
Združene države obdolžujejo, da hočejo spremeniti gospodarski ustroj evronskih držav. Najboljši odgovor na to obtožbo je dejstvo, da odločajo evropske države same o tem ustroju.
Dvostranski dogovori ne vsebujejo niti najmanjše določbe o kakšnih obveznostih v pogledu sprememb v gospodarskem us» troju podpisnic.«
Kaj se je zgodilo z znanim „V-orožjem?"
Kaj se je zgodilo z orožjem, o katerem je Hitler toliko govoril v svojih zadnjih govorih? To je bil verjetno »V 2 s«, ki ga on ni imel več časa uporabiti.
V Novem Meksiku, sredi neke puščave, so ameriški inženirji zgradili neke vrste »tajno nemško ozemlje« — t. j. po vzorcu nemške tovarne v Peenemündu za izdelova» nje orožja »V 2 s«. Amerikanci imenujejo ta kraj »Beli peski«.
Tam delajo tisti nemški strokovnjaki, ki so pripravljali prvi poizkus bombardiranja Londona s tem orožjem pred štirimi leti. Delajo z istim materialom kakor v Peene» miindu in delajo enake poiskuse kakor tam.
Toda vendar je razlika med »Belimi pe» skl« in Peenemiindom. »V 2 s« uporabljajo sedaj kot orodje za iznajdbe in ne več kot orožje za uničevanje. Na podlagi del teh učenjakov je sedaj mogoče dajati vremen» ska poročila 200 kilometrov daleč naokrog, kar do sedaj ni bilo mogoče. Ameriške čete so zasegle okrog sto kosov tega orožja, ko so zasedle Göringovo podzemeljsko tovar» no pri Nordhausenu.
Sedaj, v mirnem času nosijo letala za dolge polete namesto bomb znanstvene me» rilne aparate. Termometri, ki so nameščeni na letalih, kažejo zračno temperaturo okrog 100 kilometrov visoko in jo sporočajo na» zaj potom radia. Kakor je bila prej naloga »V 2 s«, da leti čim bolj daleč, tako je sedaj njegova naloga, da leti čim više in iz te vi« šine sporoči o vremenskih spremembah. Ne* ke posebne vrste steklenic na tem letalu se same odpirajo v različnih višinah in zrak, ki pride v steklenice, služi potem za znan* stvena raziskovanja.
Tudi biološka raziskovanja delajo s tem letalom. Z njegovo pomočjo je postalo laže proučiti skrivnostne kozmične žarke, ki pri« bajajo iz nepoznanega vsemirja, ki je še bolj daleč kakor pa je takoimenovana »Mie* čna cesta«.
Na letalu so tudi kinematografske käme* re, ki so zavarovane s posebnim oklepom, ker letalo leti s hitrostjo 2500 kilometrov na uro. S temi kamerami je bilo mogoče fotografirati našo zemljo iz višine okrog 100 kilometrov.
Tudi vse ostale vrste »V« bodo uporabili za podobne namene.
Poleg tega učenjaki upajo, da bo mogoče narediti neke vrste veleletalo vrste »Nep* tun«, ,ki bi se dvignilo lahko 300 kilome* trov nad zemljo in bi letelo s hitrostjo 5000 kilometrov na uro.
Zanimivo je življenje v »Belih peskih«. Tam živijo v neprestani vznemirjenosti. Nikdar ne vedo, kako bo uspel nadaljnji poizkus in vsak neuspeli poizkus pomeni iz« gubo dragocenega znanstvenega materiala. Kadar pa poizkus uspe, pomeni, da je napi* sana nova stran človeškega znanstvenega dela v našem času.
Bratiš avski kongres inteiekiuaiteu
Slavni britanski biolog in znanstveni pi* satelj dr. Julian Huxley, ki je tudi glavni ravnatelj Vzgojne, znanstvene in kulturne organizacije Združenih narodov (UNESCO) je dal pred kratkim v Parizu izjavo, s ka» tero izraža svoje nezadovoljstvo ih razoča* ranje nad rezultati kongresa intelektualcev, katerega se je udeležil v Bratislavi.
»Upal sem — pravi Huxley — da se bo mednarodni kongres intelektualcev bavil iz* ključno s problemi sodelovanja za mir na področju znanosti in kulture. Sprejel sem povabilo za enega pet predsednikov konfe» renče ter sem sodeloval pri delu kot zase» bni državljan, potem ko sem dobil zagoto* vilo od glavnega tajnika in od organizator» ja, da bo konferenca iz čisto kulturnih smo* trov.
Na nesrečo pa temu ni bilo tako ter je kongres zašel na politična področja. Poleg tega ni bilo na njem nobenega razpravlja* nja, velika večina govorov pa so bili bodisi čisto marksistične analize sedanjih dogod* kov ali pa polemični napadi na politiko ter kulturo Amerike in Zahoda.
Nisem podpisal končne resolucije, ki so jo predložili na konferenci. Resolucija niti ne omenja mnogih važnih vzrokov, ki lahko vodijo do vojne, pač pa pripisuje odgovor« nost za sedanje stanje položaja majhni sku* pini egoistov v Ameriki in Evropi, ki so podedovali fašistično idejo o rasni nad* vrednosti in o zanikanju razvoja.
Ta sestanek znanstvenikov, umetnikov in piscev mnogih držav bi bil lahko dragocena prilika za spravo takozvanih stališč Vzho* da in Zahoda na intelektualnem in kultur* nem področju. Jaz pa lahko izrazim edino le svoje obžalovanje nad dejstvom, da niso hoteli izkoristiti te prilike.«
»KOROŠKA KRONIKA«
__________ J________«>»»»
Guverner je v krasni beli tropski obleki sedel za pisalno mizo, mečkal z roko svojo veliko brado in pričakujoč gledal proti vhodu. Tam sta ravno oba indijska vojaka, ki sta stražila pred vrati, odgrnila draguljasto zsiveso in spustila v sobo veli» kega suhega moža.
»S pagode (budistični tempelj) v Ran» gunu je bil ukraden majhen Buddha,« je dejal guverner po kratkem pozdravu in uda» ril z reko na popisan papir, ki ga je imel pred seboj.« Približno deset-cm visok itd. — mejhen kip torej, katerega vrednost glede na zlato ni zelo velika, pač pa je to tisočletna, relikvija.«
»V Rangunu, ste rekli, gospod?«
»Točno, Hugh«, je pokimal guverner, na žalost se to tiče nas tu v Bombay=u. Da» nes sem s pomočjo letečega kurirja dobil to pismo od svojega kolega v Rangunu. Pri duhovništvu tamkaj je veliko razburjenje, kajti — hm — neki belec je v zvezi s tem. S so;*lašanjem visokega duhovnika pagode bodo to zadevo začasno prezrli. In oni mož, za katerega domnevajo, da ima v posesti Budo, pride sem.«
»Nobenih dokazov, da je kip ukradel?«
»Ukradel?« Guverner je dvignil roke in mahal z njimi. »Ugrabil ga je. Kradejo sa= mo revni ljudje, dočim milijonar ugrablja ali pa trpi na kleptomaniji (= strast kra» je) ...« Mogočni si je nadel očala in pre» bral nekaj iz pisma:
»... Tu sem je pripotoval neki g. Wood, milijonar na dolarjih. Prišel je s svojim šo» ferjem in kupoval antikvitete. Med drugimi je obiskal tudi omenjeno pagodo, se oči» vidno zaljubil v zlatega Buddho ter nad» t duhovniku ponudil zanj do dvesto tisoč do» larjev. Ta je seveda odklonil. Tri dni poz» neje je kip izginil. Tedaj je moja policija obkolila g. \Vood=a in njegovega šoferja s krdelom zanesljivih domačinov, ki so na skrivaj in na žalost zaman preiskali milijo» narjevo prtljago v hotelu ter nato še nje» gov voz. Včeraj so Arnerikanci s »City of Manchester« odpotovali proti Bombayu; na krovu je tudi ta avtomobil. In sigurno zlati Buddha ravno tako. Stavim, da je spretno skrit nekje v avtomobilu. Mogoče so vaši stražniki spretnejši in prebrisanejši od mo» jih...«
Guverner je zopet snel očala in se našlo» nil nazaj. »Tako daleč je torej prišel moj kolega v Rangunu. Ostalo in nadaljnje, Hugh, prepustim vam. Pokažite, da je naša policija tu zares boljša. Druga poročila iz Ranguna lahko dobite na svoji pisalni mizi. Predvsem pa, delajte oprezno in taktno, veste — v vsem drugem imate od mene opoinomočenje!«
Potem ko se je »City of Manchester« vsidrala v pristanišču, je v senci carinar» niče sedelo pripravljenih devet avtomeha» nikov.
V	belem poslopju, v katerem »ta pošlo» Vali obalna policija in carinska oblast, je nek velik suh mož g. Woodu takole govo» ril: »Na žalost boste lahko dobili svoj avto šele čez nekaj ur. Seveda samo formalnost, toda dan je bil ukaz, preiskati vsa vozila, ki se izkrcajo. Zgolj sredstvo proti tiho» tapljenju opija.«
G. Wood si je s črtastim robcem obrisal pot s širokega čela, se obrnil k svojemu vozniku in rekel: »Ostanite torej pri vozu, Ivsn, in pridite v hotel takoj, ko bo pošto» pek mimo.«
Avtomehaniki so razložili in razstavili avtomobil. G. Hugh je najprej celo malo pomagal, odvrtal hladilea in pogledal no» ter, toda nato je prepustil delo strolmvnja» kom. Noben votel prostor ni ostal prikrit, celo obroče so, potem ko so izpustili zrak, natančno preiskali. Voznik je sedel na za» boju in kadil. »Veseli me«, je rekel enkrat gospodu Hughu, »da bo avtomobil tako dobro očiščen in prečiščen. Potem naj še takoj premen ja jo olje.«
Čez eno uro in pol si je bil Hugh o zmot» ni akciji na jasnem. Ker ga Sestavljanje avtomobila ni zanimalo, se je obrnil na voznika Ivana: »Bi hoteli iti z menoj na pol formalno telesno preiskavo ? Pojdite naprej, prosim!«
V	nekem majhnem prostoru sta voznika Ivana preiskala dva. belo oblečena policij» ska uradnika. Šlo je hitro, kajti skoraj de» set cm visok kip se težko da pogoltniti.
Ko je voznik nato zapustil sobo in sam korakal po praznem hodniku, se je režal na vsa usta. Bolje bi bilo, da bi tega ne bil storil, kajti za okenčkom, ki je iz neke stranske sobe vodil na hodnik, je stal g.
Mšhajl Zoščenko:
1M7m umeihml
Ta zgodba je resnična. Dogodila ce je v Actrahžnu. Neki igralec mi jo je pripove» doval.
To=le mi je pripovedoval:
Vi me vprašujete, meščan, če sem bil igralec. Da, bil sem. Igral sem v nekem gledališču. Prišel sem v stik z visoko umet» nostjo.
Jasno, če natančnejše pomislimo, bomo tudi v umetnosti našli mnogo dobrega. Pri» deš n. pr. na oder, publikum zija nate, kar pomeni toliko kot: le brez strahu, Vasja! Na drugi strani jim daš pa ti znamenje, ki pomeni: le brez skrbi, meščani, mi že zna» mo svojo stvar. Če pa natančnejše premi» slimo, vidimo, da ta poklic nima prav nič dobrega na sebi. Samo kri si pokvariš pri njej.
Igrali smo n. pr. nekoč »Kdo je kriv?« Zelo močna stvar. In tam je v nekem deja» nju prizor, da napadejo roparji nekega tr= govca. To se vrši jako naravno. Trgovec mora kričati ter brcati z nogami. Oropajo ga popolnoma. Strahoten prizor.
Torej tega smo igrali.
Tik pred pričetkom predstave je igralec, ki naj bi igral vlogo trgovca, pil. V raz» gretosti vprizoritve ga je pa pijača tako zdelala, da ni in ni mogel več obvladati svo» je vloge, kot smo videli. Komaj je stopil pred rampo, že je namenoma z nogami raz» bil celo vrst žarnic.
Režiser Ivan Pavlovič mi je tedaj rekel:
»V drugem dejanju ga ne bomo več pu= stili na oder, sicer nam pobije vse luči. Mo» goče bi ti igral namesto njega? Publika je itak trapasta in ne bo nič opazila...«
Dejal sem: »Jaz, meščan, na noben način ne morem nastopiti. Rajši me nikar ne pro» site za to!«
Ivsn je odgovoril: »Pomagaj nam iz za» gate, bratec! Vsaj za eno dejanje! Mogoče se bo falot ta čas streznil. Nikar mi ne uni» či tek težko priborjenih sadov!«
In dosegel je mož končno svoje. Nastopil sem. Nastopil sem v suknjiču in hlačah, kot je stalo v igri. Moja lastna obleka. Sa» mo brada ni bila moja. Tako sem stopil pred občinstvo.
Publikum, četudi trapast, me' je takoj spoznal.
»O,« so vpili. »Vasja bo igral! Le nič Strahu nikar!«
Rekel sem: »Strahu jaz nimam, meščani;
umetnik je namreč tako pijan, da ne more priti pred rampo. Bruha!«
Igra se je pričela. Igram trgovca. Kričim, bijem z nogami po razbojnikih. Tedaj začu» tim, da mi eden izmed amaterjev stvarno sega v žep. Zapnem si suknjič tesneje, ho» čem se malko oddaljiti od umetnikov.
Posreči se mi. Prebijem se skoznje, vpi» lim enega po čeljusti, bogme!
»Ne hodite mi blizu, pasjeglavci, svetu» jem vam, pri Bogu!«
Oni pa silijo, kot stoji pač v igri, vse bli» že in bliže k meni. Izvlečejo mi iz žepa de» narnico in lotili so se že ure.
Jaz rjovem, a ne več z mojim naravnim glasom: »Na pomoč, meščani! Zares me bo» do oropali!«
Divje odobravanje. Občinstvo, trapasto kakor že je, ploska, kriči, vse začudeno: »Dobro, dobro, Vasja! Uidi jim rajši, daj jim po črepinjah, hudičem!«
»Ne pomaga nič, bratje!«
In zopet udarim enega po goltancu. Te» daj zapazim, da teče enemu izmed amater» jev iz nosa kri, ostali pa baš zaradi tega šele tedaj pridejo v element.
»Bratje,« kričim, »kaj se to pravi? Zakaj moram toliko trpeti?«
Tedaj pomoli izza kulis režiser svoj nos.
»Bravo, Vasja1,« reče, »ti igraš čudovito. Le tako dalje.«
In uvidim, da je vse moje kričanje za» man. Kajti naj rjovem, kolikor hočem, ve» dno se imenitno strinja s prizorom.
Padem na kolena.
»Bratec,« prosim, »režiser Ivan Pavlovič, ne morem več! Spustite zastor. Uropali mi bodo zadnji prihranek!«
Mnogo teaterskih strokovnjakov je tedaj zapazilo, da teh besed v igri ni in stopili so izza kulis. Tudi sufler — hvala mu! — je zlezel iz svoje omare.
Dejal je: »Zdi se mi, meščani, da so tr» govcu zares iztrgali denarnico!« Spustili so zagrinjalo. V zajemalki so mi prinesli vode in pil sem jo.
»Bratec,« sem dejal, »režiser Ivan Pavlo» vič, kaj naj se to pravi ? Med igro mi je ne» kdo izmaknil denarnico!«
Tedaj so preiskali amaterje. Toda denar» ja niso več našli. Prazno denarnico je ne» kdo vrgel med kulise, denar pa je izginil, kot bi ga bil odpihnil.
In ljudje še govore o umetnosti — jas vem, kaj to pomeni, jaz sem sam igral!,..
Hugh in čakal, kakšen obraz bo naredil ta mož, ko se bo čutil neopazovanega. Zdaj je zvedel vse.
Drugo jutro so ugotovili, da je bil avto» mobil tekom noči ukraden iz garaže. G. Wood je bobnel in rjovel ter po napadu rekel svojemu vozniku: »Tega naj smatram za voznika, ki kar pusti, da mu za hrbtom ukradejo avtomobil ? Tepec!«
»Potem sva midva oba,« je odvrnil voz» nik razmeroma brez vljudnosti. »Toda me» ni zadeva kljub temu ne ugaja. Če ne tiči za tem oni suhi mož od včeraj ?«
Po daljšem posvetovanju s svojim vozni» kom je Mr. Wood poklical policijo. Predvi» devala sta, da bo prišel kak uradnik. A kmalu nato se je prikazal g. Hugh.
.»Midva sva se pač že videla,« je menil g. Wood malo presenečen.
»Pač,« je odvrnil g. Hugh. »Ravno vče» raj sem imel službo na pristanišču. Moja služba je namreč zelo vsestranska in na» porna. Za kaj pa gre, prosim?«
»Ponujam pet tisoč dolarjev za. plačilo, ker ste zopet sestavili moj avtomobil.«
»Hm, za pet tisoč dolarjev dobite dva taka.«
»In, če bi jih deset mogel dobiti, bi ven»
dar zopet želel svojega.«
»Storili bomo vse, kar je mogoče, čeprav ne vem, če bo kaj uspeha iz našega ra» čunčka.«
»Takooooo — ? Tedaj mirno dodajte vso» ti eno ničlo. Tudi ni potreba, da vaš šef, policijski prefekt o tem kaj zve. Vi samo vtaknite plačilo v žep in nihče vas ne bo zavidal. Saj se vendar razumemo ?«
»Zelo. Vsekakor ste se pocenili!«
»Kako?«
»V Rangunu vam je bil Buddha vreden še dvesto tisoč. In zdaj, popolnoma med na» mi: Vaš avtomobil imam jaz. Nadaljnje prizadevanje z vaše strani je brez smisla, jaz sem nepodkupljiv. Da je kip v avtomo» bilu, ste mi ravnokar izdali. Dam vam de» set minut za premislek, da mi poveste, kje za vraga tiči ta Buddha v vašem vozu. Po» tem ostanete svoboden človek, ki s prihod» njo ladjo odpotuje ter se nikdar več ne vrne v Indijo. Drugače pa vas zaprem skupno z vašim slavnim voznikom in vaju držim zaprta toliko časa, da najdemo Bud» dho. Kaj lahko potem pričakujete od so» dišča, je poglavje zase, ki pa me nič ne briga!«
G. Wood je nekaj minut tiho sedel, str» mel temno predse ter se močno potil. Nato je postavil vprašanje: »častna beseda, da ostanem svoboden, če —---------?«
»Častna beseda!«
»Dobro,« je vzdihnil g. Wood, »prema» gali ste me. Kip ste pri razstavljanju avto» mobila Sami držali v rokah, kot mi je voz» nik Ivan pripovedoval. Buddha je namreč čisto spredaj in še vedno tam sedi. Namreč kot kip na hladilniku. Ivan ga je samo po» kroma!.«
»Kakšen idiot sem jaz,« je stokal g. Hugh in se udarjal ob čelo.
»Nasprotno,« ga je tolažil milijonar. Vi ste najprebrisanejši od vseh stražnikov, ki sem jih sploh kda j srečal. Vse priznanje.
Celo v.aišemu šefu, policijskemu prefektu bom z nekaj vrsticami čestital. Mogoče vas poviša.«
»To pa komaj verjamem,« je menil g. Hugh in trudno zamahnil z roko, »kajti moj šef, policijski prefekt, sem na žalost jaz sam.«
(Iz nemščine priredil M. S.)
„pMkkt iodi tisti dmt..
(ZGLED IZ ŽIVLJENJA)
Součenci so vprašali Antona>, kam bo šel na počitnice. Anton, mlad gimnazijec, tega še sam ni vedel. Pred 10 dnevi je bil napisal dvoje pisem, enega očetu in enega materi, ki je živela ločeno od očeta. In z drhtečim srcem je pričakoval odgovora.
Predstojnik konvikta ga. je med opoldan» skim oddihom poklical k sebi in mu izročil očetovo pismo. Anton ga je tresočih rok sprejel in ga v tihem kotu vrta prebral:
»Ljubi Anton! Tvoje pismo me je jako razveselilo. Videl sem, da si ostal priden dijak. Bodi prepričan, da ne bom pozabil na darilo. V tem pismu dobiš 200 šilingov, da si boš mogel v počitnicah kaj privoščiti.
Toda, jako mi je žal, da med počitnioami ne boš mogel biti pri meni. če bi bil jaz sam, bi si ničesar drugega ne želel, ko da prideš k meni. A jaz ne morem ravnati, kot bi hotel. Mojo novo ženo bi jezilo, če bi ti prišel. Tvoja hrupna mladost bi ji bila nad» ležna, posebno še, ker doslej še ni bilo pri» like, da bi se bil seznanil z njo.
Kdaj kasneje boš pa že mogel biti pri nas na počitnicah. Dotlej bom že svo.A že» no pripravil na to, da boš tudi ti nekaj časa pri nas. Za zdaj pa nočem o tem z njo go» voriti.
Tvoj oče ...«
Ubogi deček je bil ves solzan. Tako rad bi bil vsaj nekaj dni pri očetu na počitni» cah! Vendar je imel še eno tolažbo. Ali ne bo mogel biti pri materi ? Saj jo je v pismu tako prisrčno prosil dovoljenja, da bi smel priti k njej, ki jo je imel tako iskre» no rad!
Čez dva dni je dobil tudi njen odgovor:
.»Moj ljubi Anton; Tvoje pisemce me je v srce zabolelo. A tvoji prošnji ne morem, ustreči. Preveč sem daleč od tebe, da Jai ti mogel priti k meni. In pa — na poročnem potovanju sem prav zdaj. Saj boš razumel, da po ločitvi od tvojega očeta, nisem mogla ostati sama; storila sem isto, kot tvoj oče.
Obljubim ti, da te bom kmalu seznanila s svojim možem. On je jako prijazen, in po njegovih besedah sodeč, bi te rad spoznal. Kdaj pozneje boš pri nama na počitnicah. Bodi priden, da boš imel lepo spričevalo!
Objema in poljubljajte
tvoja ljubeča mati.«
Ko je deček prebral to pismo, se je raz» jokal ko sirota brez staršev, ki stoji pri od» prtem grobu svojih roditeljev ...
Duhovniku pa, ki ga, je skušal potolažiti, je kriknil: »O, da bi bil umrl! Oče in mati se mene sramujeta in me ne priznata. V nadlogo sem jima, nobenega doma nimam več.« In divje je planil kvišku in zavpil: »Preklet bodi tisti dan, ko sta se oče in mati ločila, prekleta ura, ki me je napra» vila za siroto!«
uiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiniiimiiiimiiiminiiiiniiimimHnHiim
ia doka vaifa
Umetnost
Ko pride mož iz službe^ njegova žena ravno poje ob klavirju. Mož hiti hitro zapi« rat okna,, rekoč:
»Da ne bodo ljudje mislili, da te prete» pam.«
Težavno delo
»Kaj pa toliko pišete? Saj se kar potite!«
»Žena bi rada predavala o pravicah žepe, pa ji moram predavanje jaz sestaviti!«
Medprijateljicami
Pisateljica: »Prav vesela sem, da sem se poročila! Mož mi je res velika podpora!«
Prijateljica:	»Tako?! — Ali kuha ali
piše?«
Pri slikarju
»Rada bi se dala slikati, toda usta mi morate napraviti manjša.«
»Gospa, če želite, vas za isti denar na* pravim popolnoma brez ust.«
Ni čuda
Miha: »To je pa res čudno, kakor stopiš pred sodnijo, pa si obsojen. Zadnjič so te spet zašili.«
Luka: »To sfe ti zdi čudno? Ko pa je to« liko paragrafov zoper enega samega človeka!«
Dokaz
Sodnik: »Vi torej trdite, da vas je tale mož okradel. Ali spoznate katerega tehle predmetov za svojega?«
Tožnik: »Da, tale robec.«
Sodnik: »To ni nikakršen dokaz; tak robec imam tudi jaz.«
Tožnik: »Že mogoče, gospod sodnik, saj sta mi bila dva ukradena!«
Skrajna previdnost
Gospa Lisjakova je skrajno previdna ženska. Kadar gre z doma, vedno prej namoči vžigalice v vodi, da ne bi otroci kaj za» žgali.«
Ugovor
Ravnatelj kaznilnice (staremu vlomilcu, ki ga odpušča):» ... in da bi kmalu postali koristen član človeške družbe!«
Kaznjenec: »Kaj pravite? Koristen član človeške družbe da bi postal? Mar nisem? Zaradi mene so postavili štiri nove tovarne za železne blagajne!«
Pošten cigan
Razoršek je zasačil cigana, prav ko je vlovil kuro na njegovem dvorišču. »Kaj p» delaš?« je zakričal nanj na vse grlo.
»Nič hudega, očka!« mu je odvrnil. »Ku» ro nameravam kupiti, pa sem jo potehtal, da bi vedel, koliko je vredna.«
Izgovor
Sodnik: »Zakaj niste zločinca takoj pri» javili sodišču?«
Tožitelj: »Zato, ker še ni bila razpisana nagrada.«
V gostilni
Krčmarica: »No, kako vam je ugajala večerja?«
Gost: »Odkrito vam povem, da sem se že .večkrat bolj najedel.«
Krčmarica: »O tem ne dvomim. Toda prt nas se kaj takega gotovo ni zgodilo.«

Kati
.a nase gospodarje |
Z novo ureditvijo cen kmetijskim pridel= kom dobi kmet za svoje pridelke toliko ali celo nekaj več, kot pa so njegovi pridelo= valni stroški.
Ker ni za enkrat verjetno, da bi cene kmetijskim pridelkom še zvišali, mora kme-. tovalec povečati dohodke s tem, da poizku* ša zmanjšati pridelovalne stroške.
Eden glavnih predpogojev znižanja pri= delovalnih stroškov pa je uporaba primer= nih kmetijskih strojev. Šele uporaba st.ro= jev omogoča kmetu, da rabi za isto delo manj delavcev in da to delo še hitreje in boljše opravi kot pa preje s številnimi de= lavci. Vse te prednosti stroja so že davno spoznali in izkoristili v drugih poklicih. Za= to je skrajni čas, da tudi kmet začne_ čun= bolj tehnično, to je s stroji izpopolnjevati svoje kmetijsko gospodarstvo.
Brez večje uporabe kmetijskih strojev in izpopolnjenega kmetijskega orodja si _ ni mogoče zamisliti izboljšanja in moderniza» cije našega kmetijstva.
Predvsem moramo poizkušati čim več dela opraviti s stroji pri onih kmetijskih pridelkih, ki zahtevajo zlasti mnogo ročne= ga dela; tu pridejo vpoštev predvsem oko= pavine in med njimi v prvi vrsti krompir.
Njivske površine, zasajene s krompir= jem. so pri nas nazadovale v preteklih de= setih letih skoraj za polovico. To je eden glavnih vzrokov naše slabe prehrane.
Krompir ni samo važen del ljudske pre= hrane, krompir je tudi zelo važna krma in važna surovina za razne industrijske ohra= te, kakor na pr. za proizvodnjo alkohola, škroba itd.
Krompir daje na isti površini, to je re= cimo na en hektar, največ hranilnih enot, največ kalorij.
Ako pridelamo na hektar 150 centov krompirja, je to 12.5 milijonov kalorij. Pše= niča daje na hektar 15 centov in to je 5 milijonov kalorij. Krompir pa deluje ugod» no tudi na njivsko tlo, ker je zemlja za njim zrahljana in manj plevelna, da. tudi druge rastline boljše uspevajo in dajejo večje pridelke.
Pravilno pridelovanje krompirja more to= rej prinašati kmetu velike dohodke.
Krompir pri nas skoraj povsod dobro uspeva, tako v ravnini kot tudi v planin= skih krsijih. Le enega velikega sovražnika ima krompir in to je krompirjev hrošč.
Danes ima krompir — lahko rečemo — razmeroma dobro ceno: 40 šilingov za 100 kg. To je skoraj še enkratna cena do= sedanje cene in osemkratna cena one iz leta 1938. Ako je bilo od enega nektarja krompirjeve površine lansko leto, pri pri= delku 150 centov na hektar, dohodka 3.150 šilingov, je letos ta dohodek pri istem pri* delku 6000 šilingov.
Žito je pri pridelku 15 centov na hektar dalo lansko leto, pri povprečni ceni 48 ši* lingov za 100 kg, 720 šilingov dohodkov; letos znaša ta dohodek, pri ceni povprečno SO šilingov za 100 kg, 1200 šilingov. Ako upoštevamo pri žitu še pridelke slame, do* bimo približno znesek 1500 šilingov.
Četudi pri krompirju še odbijemo okrog 800 šilingov za drobni in gnili krampir, še vedno ostane znesek 5200 šilingov nasproti znesku 1500 šilingov pri žitu. Razlika je 3700 šilingov v dobro pridelovanja krom» pirja. Pridelovanje krompirja se torej iz* plača.
Le nekaj pri tem računu nismo upošte* vali, kar pa je bistvenega', zato izrednega pomena: ročno delo pri pridelovanju žita zahteva povprečno 120 do 150 moških de* lovnih ur, pri pridelovanju krompirja pa 520 do 530 moških delovnih ur. Potreba ročnega dela je torej pri pridelovanju krompirja približno štirikrat tolika kot pri žitu in to je eden glavnih razlogov, da je danes mnogo manj njivske površine .msa* jene s krompirjem kot pa pred 10 leti.
Zato je tudi pri največji propagandi in reklami skoraj nemogoče računati s tem, da bi se znatno povečale krompirjeve povr» šine, ker navadne kmetske družine eno* stavno ne zmorejo dela. Delavcev pa da* nes ne moremo dobiti in tudi ne moremo računati v doglednem času na znatno zbolj* šanje pri pomanjkanju kmetijskih de* lavcev.
Nov kmetijski stroj
Iskati moramo zato drugih potov in ta je edino'pri zboljšanju strojev, ki so potrebni pri pridelovanju krompirja.
Pri popolnem ročnem delu je bilo po» trebno za obdelovanje (sajenje, okopava* h je in osipanje) enega hektarja krompir* jeve njive 370 moških delovnih ur. Pri upo» rabi konjske vprege, matkerja in pluga ali osipalnika se zniža to število potrebnih de*
lavnih ur na 123 konjskih (vprežnih) de* lovnih ur in 206 moških delovnih ur.
V zadnjem času pa je izdelala domača industrija kmetijskih strojev nov kmetijski stroj, s katerim je mogoče •zelo znatno zni* žati pridelovalne stroške za krompir. Za obdelovanje enega hektarja krompirišča je potrebno pri uporabi tega stroja le 39 konjskih ur in 59 moških delovnih ur.
Ako postavimo, da je bilo potrebno pri popolnoma ročnem delu za obdelovanje ene' ga hektarja krompirjeve njive 100 delov* nih enot, rabimo pri dosedanjem načinu obdelovanja s konjsko vprego 56 delovnih enot, pri porabi najnovejšega stroja pa Samo 16 delovnih enot.
Ako primerjamo ta najnovejši način ob* delovanja krompirjevih nasadov ^z doseda» njim načinom (samo ročnega načina obde* lovanja sploh ne primerjamo), prihranimo pri najnovejšem načinu 60 vprežnih :n 105 moških delovnih ur. To pa so že zelo po» membne številke.
To se pravi, da potrebujemo pri najpo* vejšem načinu obdelovanja le eno četrtino onega časa kot doslej.
Z uporabo novega kmetijskega stroja za obdelovanje krompirišča moremo zato znatno povečati pridelovanje krompirja, ne da bi bilo zato potrebno več dela.
Da bi se novi način obdelovanja krom* pirjevih njiv z novim strojeni čim bolj razširil, je odobrilo kmetijsko ministrstvo pri* spevke pri nakupu tega stroja. Pri tem se zniža nabavna cena tega stroja od doseda» nje nabavne cene, ki je 2000 šilingov, na 960 šilingov. K temu pridejo še prevozni stroški.
Točnejša določila, kako je mogoče ta pri* spevek dobiti, izda kmetijska zbornica in vse potrebne podatke dajejo okrajne kme» tijske zbornice.
Ugodnost nakupa po tej znižani ceni ve* Ija le do 31. oktobra t. 1.
Kdor hoče kupiti ta stroj po znižani ce» ni, naroči stroj pri trgovcu ali pri zadrugi in s to naročilnico nato zaprosi kmetova* lec za priznanje prispevka pri okrajni kme* tijski zbornici.
Ker je vsota za priznanje prispevka orne* jena, priporočamo, da se kmetovalci čim» prej zanimajo za nakup tega stroja, ki je tako velike važnosti pri pridelovanju krompirja.
Oddaja jajc
Prehranbeni direktorij pri ministrstvu za prehrano je sklenil, da morajo kmetovalci oddati predpisani kontingent jajc v celoti najkasneje do 30. septembra t. 1.
Kdor ne hi oddal do tega dne vseh jajc po predpisu, bo kaznovan. Plačati bo moral za vsako neoddano jajce najmanj 2 šilinga.
Opozarjamo na to odredbo in priporoča*-mo, da vsi pravočasno oddajo predpisani kontigent jajc.
Oddaja krušnega žita
V gospodarskem letu 1947/48, ki jc kon* čalo 30. junija t. 1., je bilo določeno, da sme» jo kmetovalci, ki ne bi mogli oddati pred* pisano količino krušnega žita, oddati name* sto krušnega žita koruzo ali krompir ali pa tudi oves in še nekatere druge pridelke. Do* ločeno je bilo tudi, koliko teh nadomestnih pridelkov je treba oddati za 100 kg kru» snega žita.
Možnost te nadomestne oddaje je veljala le za preteklo gospodarsko leto. Za tekoče gospodarsko leto 1948;49 ta določila ne ve» Ijajo, ker ministrstvo za kmetijstvo še ni izdalo tozadevnih odredbe. Na to opozarja» mo kmetovalce, da se ne hi zanašali, da bo* do namesto krušnega žita mogli oddati dru* ge pridelke kot nadomestilo Za krušna žita.
Lepljivi pasovi
Do sedaj je bilo potrebno pritrditi leplji* ve pasove na debla šadnega drevja z vrvi* co, kar je bilo precej zamudno delo.
Po dolgoletnih prizadevanjih in poizku» sih pa se je posrečilo to pritrjevanje leplji» vih pasov zelo poenostaviti.
Nadaljnja prednost novega načina pritr» jevanja lepljivih pasov s posebnimi spon* kami je še v tem, da ne nastane pod vrvico praznina oziroma odprtina, skozi katero hi prišli razni Sadni škodljivci na drevo.
Zato priporočamo sadjarjem, da že leto* šnjo jesen poizkušajo pritrditi lepljive pa* sove na sadno drevje s sponkami, ki jih do* bijo v trgovinah ali pri zadrugah.
Letošnja
Izgledi sadnega pridelka v letošnji jeseni so v nekaterih okoliših tudi na Koroškem razmeroma dobri. Vendar pa najbrž ne ho mogoče, da bi mogli dobiti letos potrošniki primerno količino sadja od pridelka v lastni deželi.
Ker pa je ssidna letina letos na Stajer* skem in na Zgornjem Avstrijskem zelo do* bra, ho tam sadja preveč in ga bosta ti dve deželi oddali predvsem v večje potro* šne okoliše. Ako ho razdelitev sadnega pri* delka pravilna, bodo mogli letos vsi potro» šniki dobiti primerno količino sadja in to tudi po zmerni ceni.
To bo koristno ne samo za potrošnika, ampak tudi za proizvajalca Sadja,, torej za kmeta. Saj bi se previsoke cene tako ne mogle držati, ker po teh cenah ne bi bilo odjemalcev. Razen tega bo pa večja ponud* ba sadja vplivala na to, da se bo sadje spet plačevalo po kakovosti, po kvaliteti.
Saj je bil skozi deset let napredni sadjar pravzaprav kaznovan, ker je vestno skrbel za svoje sadno drevje in ker je skrbel, da je pridelal res le prvovrstno sadje. Bil je kaznovan, ker za to kakovostno prvovrstno sadje pri prodaji ali prisilni oddaji ni dobil nič več kot pa so dobili za slabo sadje oni, ki niso prav nič skrbeli za svoje sadono* snike.
Na najboljšem je bil zadnja leta še sko* raj oni, ki je vrgel svoj sadni pridelek v sod, iz katerega je nato točil sadni mošt ali pa žganje.
Ako bi bila in ko bo letos prodaja sadja spet prosta, bodo nastopile spet zdrave raz* mere v sadni trgovini in za dobro oskrbo* vanje sadja, bo tudi sadjar poplačan z višjo ceno za boljše sadje.
Sicer se letos na kakovosti sadja na dre» vju ne da več mnogo spremeniti, vendar pa je pri obiranju sadja to še mogoče. Obira» nje sadja z roko in z obirači ter polaganje sadja v košare in zaboje, to vse je predpo» goj za kakovostno prvovrstno sadje, ki ostane nato tudi dolgo zdravo notri v zimo in tja v rano vigred.
Tudi čas obiranja vpliva na kakovost sa.= dja. Ako obiramo pozne zimske sorte že se» daj, je to brezvestnost, ki je še tem večja, ako nato tako sadje tudi takoj prodajamo. Saj škodujemo samim sebi, v bodoče ne bo nikdo več kupoval takega nezrelega sadja in enkrat oškodovani kupec si bo drugič
dobro premislil, pri kom in kako bo kupS.
Čim dalje časa je sadje na drevesu, tem
šeni hiteti preveč s prodajo in jeseni pre» plaviti sadni trg. Tako gre le mnogo sadja v izgubo.
Nevarnost svobodne trgovine je pri do» brem pridelku sadja ta, da nastane pri pro» dajalcih prevelika konkurenca, kar vpliva na prevelik padec cen. To tudi ni v konst potrošnika, ki dobi v takem slučaju nava» dno sicer sadje poceni, toda navadno tudi slabo sadje. Nikakor pa to seveda ni v ko» rist sadjarja', ki mora nato večkrat dati Sadje pod proizvodno ceno.
O ceni za zimsko sadje je še težko kaj gotovega povedati. Ni pa seveda mogoče, da bi sadjarji zahtevali ceno 2.50 šilinga za kilogram jabolk, ako so danes jabolka na dunajskem trgu že po 1.50 šilinga za kilo» gram. Tudi pa ni potrebno prodajati ja» bolka po pol šilinga za kilogram, kakor je bilo po nekaterih krajih na Štajerskem za? radi prevelike ponudbe. Saj pri tem nato zasluži spet samo trgovec, oziroma preku» pčevalec, proizvajalec in potrošnik nimata nič od te nizke cene.
Najbolj pravilno bi seveda bilo, da bi vs» odvisno sadje prevzela velika zadružna sa» dna skladišča, ki pa jih žal pri nas še nima» mo. Tudi bi bilo najbolj pravilno, da, bi vso trgovino s sadjem polagoma prevzele pra» vilno urejene in organizirane zadruge, kar pri nas danes žal tudi še ni. Le tako bi imel sadjar v bodoče zagotovljen ne le odjem vsega svojega sadnega pridelka, zagotovlje» no bi imel tudi odgovarjajočo ceno.
V preteklih letih to vse seveda ni bilo potrebno, saj je sadjar mogel prodati za do» bro ceno vsako količino sadja brez vsakega ozira na kakovost tega sadja.
Letos bo sicer še mogoče brez nadaljnjega prodati vso količino sadja po primerni ceni. Vendar pa bi tudi že letos moral skrbeti dober sadjar, da nima sadja na razpolago le v jeseni pred zimo. Imeti bi moral dobro sadje tudi naprodaj v pozni jeseni in pozi» mi pa tja do vigredi.
Zato pa naj bi si vsak sadjar uredil La» koj primerno kletne prostore za shrsnjeva» nje sadja. Stroški pri tej ureditvi bodo zelo malenkostni in se bodo večkratno izplačali z višjo ceno, ki jo bo dobil sadjar pri po» znejši prodaji za svoj sadni pridelek.
trajnejše je.
Nobenega pomena in smisla tudi nima je
Kakršna setev - taka žetev
Leto je hitro okoli, komaj se ozremo, že je spet treba skrbeti za prihodnje leto, je» senska setev je pred nami.
Umnemu kmetovalcu, ki kmetuje po do» ločenem preudarku, v jeseni ne bo treba mnogo premišljevati, kaj in kje bo sejal in kako bo gnojil. Umni kmetovalec ima ure» jen plodored, ker ve, da pravilen plodored mnogo pomaga pri^ povečanju pridelkov. Seveda ta plodored ni povsod enak, prila» goden mora biti krajevnim in podnebnim razmeram, zlasti pa mora še upoštevati potrebe kmetijskega gospodarstva.
Priprava njiv za setev in gnojenje mora biti izvršeno pravočasno. Saj zahteva n. pr. rž dobro uležano zemljo, za kar je potre» bno vsaj 14 dni. Pa tudi pšenica mnogo bo» Ije uspeva v uležani zemlji, četudi to za pšenico ni neobhodno potrebno.
Ako sejemo ozimnino po krompirju, ki ni bil preveč zapleveljen, ni niti potrebno ponovno orati, ampak le prevlečemo njivo večkrat z brano in njiva je pripravljena za setev.
Prvi predpogoj dobrega uspevanja in do» bre rasti ozimin je torej pravilno kolobar» jenje ali pravilni plodored, nato pravilno in zadostno gnojenje, končno in predvsem pa pravilna obdelava zemlje.
Drugi predpogoj dobre rasti ozimin in predpogoj dobre žetve je dobro seme.
Seme lahko pridelamo sami, lahko ga ku= pimo pri zadrugi ali pa ga zamenjamo pri sosedu.
Ako je bila letošnja žetev dobra*, zadovo» Ijiva tako po kakovosti kakor tudi po ko» ličini, ako žito ni bilo napadeno po kaki rastlinski bolezni ali pa vsaj ne v večjem obsegu, ako žito ni preveč poleglo, je tako žito navadno tudi razmeroma dobro seme. Zlasti je to treba upoštevati v planinskih krajih, kjer večkrat nižinsko seme slabo uspeva in daje zato slabe pridelke.
Nekateri kmetje izbirajo vsako leto naj» lepše in najboljše žitno klasje na njivi, to zrnje nato v jeseni vsejejo in naslednje leto imajo že dosti zelo dobrega domačega se» mena za lastno potrebo.
Za setev vzamemo le popolnoma dozore» lo, lepo polno zrnje. Po mlačvi mora ostati vsako žito nekaj časa razgrnjeno plitvo v suhem in zračnem prostoru. To velja še prav posebej za semensko žito, ki mera biti popolnoma suho.
Ako žito po mlačvi takoj spravimo v ži> tne lesene predale v visokem sloju ali v vreče, se more žito, kakor pravimo, »žadu» šitk. To se pozna po zatohlem duhu in ta» ko žito je navadno tudi mnogo izgubilo na svoji kaljivosti.
Kdor vzame žito za seme od lastnega pri» delka, za tega naj bi bilo samo po sebi um» Ijivo, da je treba to žito pred uporabo n: j» preje dobro prečistiti in nato razkužiti.
Pri čiščenju semena se izločijo manjvre» dna zrna, iz katerih se morejo razviti le slabotne in bolne rastline. S čiščenjem se» mena pa se izločijo tudi plevelna zrna. V neočiščenem žitnem semenu je večkrat do deset odstotkov plevela'. Ni čudno, da je nato prihodnje leto njiva tako zapieveljena, da jo nikakor ali pa le zelo težko moremo očistiti plevela.
Kakor je velikega pomena čiščenje žitne* ga semena, ravno tako je važno tudi rszku» ženje semenskega žita. S tem odstranimo nevarnost glivičnih bolezni, ki v tako veliki meri napadajo žitne rastline. Razkuživa moremo kupiti pri trgovcu ali še boljše pri zadrugi. Čistiti in razkužiti moramo seveda tudi ono seme, ki smo ga dobili z zamenja» vo lastnega pridelka.
V splošnem je priporočljivo, da spreme» nimo seme vsaki dve ali vsaka tri leta; v nekaterih neugodnih legah (močvirnata in barska tla) pa tudi vsako leto. Res je, da imamo pri tem vedno stroške, toda ti Se ve* dno izplačajo, ker so pridelki večji.
Najbolj zanesljivo dobimo dobro seme seveda pri zadrugah. Letos ho mogoče do* biti seme le proti oddaji enake količine kru* šnega žita ali pa proti oddaji krušne naka= znice.
Ta predpis o oddaji enake količine kru» šnega žita za semensko žito ni nič pose* bnega. Saj bi kmet moral drugače posejati svoje žito, ki ga sedaj odda za dobro žitno seme.
Od kakovosti semena je torej predvsem odvisen pridelek prihodnjega leta. Na to ne bi smeli kmetovalci nikdar pozabiti, ko pri* pravljajo seme za jesensko setev.
Dobrega semena pa tudi manj porabimo za setev, kot pa bi bilo potrebno slabega se* mena, ki ima polno primesi plevela in je tudi slabo kaljivo. Že samo zato se vedno izplača skrbeti za dobro seme; ako pa mi» slimo še na prihodnjo žetev, bomo gotovo vedno skrbeli za čim boljše seme.
č sveti Hemi
Reka Krka je ena večjih na Koroškem. Ime so ji dali Kelti. Po njej se imenujeta dolina in naselbina, ležeča daleč od večjega prometa, a slavna, sloveča po veličastni cerkvi in svetnici, ki je v tem kraju usta» «ovila škofijo. Škofija se imenuje Krška, čeprav je danes' njeno središče v Celovcu in bi se mogla imenovati Celovška. V zgo» dovini najdemo prvič krško ime leta 864. Leta 1043 pa je ustanovila grofica Hema iz Brež — Selišč (Friesach — Zeltschach) sa= monstan benediktink. Leta 1072. so na pod» lagi velikih samostanskih posestev ustano» vili Krško škofijo.
Iz življenja svete Heme nimamo veliko zgodovinskih podatkov. V zakristiji krške cerkve hranijo njen zlat prstan, ki je sko» Van iz domačega zlat^ ter njen klobuk. Glavni spomin na sveto Hemo pa je njen grob v cerkveni kripti v Krki. V isti kripti še danes stoji star Marijin oltarček, pri ka= tereni so po Hemini oporoki podeljevali svobodo slovenskim podanikom. Veličastna stolna cerkev v Krki, ki je vse prevelika za malo naselbino, je mogočen spomenik, ki se dviga nad grobom svetnice. Tihota in osa» melost svetišča sta nad vse primerni za to veliko cerkev, v katero prihajajo neštevilne množice vernikov, zlasti Slovencev, da po» časte Mater slovenskega naroda.
V	starih časih je bilo češčenje svete He= me med Slovenci močno razširjeno. Legen» da pripoveduje o mnogih čudežih, ki so se godili po priprošnji svetnice. Z reformacijo ee je ohladilo versko življenje in s tem tudi češčenje sv. Heme. To je bilo posebno pri» zadeto s prestavitvijo škofijskega sedeža iz Krke v Celovec.
V	naši dobi se je življenje v Krki obno» vilo. Učenjaki, kakor dr. Jasch m dr. Schnerih, so se lotili študija starih listin, iz katerih so črpali podatke o življenju sv. Heme. Po posredovanju škofa Kahn=a so prišli v Krko Redemptorist!, med katerimi si je pater Loew pridobil največ zaslug za proglasitev grofice Heme za svetnico. P:sa= teljica Vieser je posvetila svetnici zname» nito povest »Hema Krška«, ki je mnogo pripomogla k vse številnejšim obiskom groba svete Heme.
Sv. Hema je bila rojena v drugi polovici desetega stoletja. Legenda pove letnico 083 in trdi, da je dočakala 63. leto. Morda sta ti dve letnici pravilni. V starih časih je bila namreč zgodovina ljudem bolj sveta kot da» nes in pisatelji si niso upali lagati. Njen oče je bil grof v Brežah in Seliščah. Za zgo» dovino sv. Heme je zelo pomembna listina iz leta 1130, ki jo je dal napisati cesar Lothar. V njej beremo: »Potrjujemo last» ninsko pravico do navedenih posestev, ki so jih naši predniki podarili osebam plemeni» tega rodu in sicer: Uvaltunu (Vladuh — Valtunc), Zwentbochu (Svetopolku), grofi» ci Imi, grofu Viljemu in njegovemu sinu Viljemu, katero je po smrti lastnikov po» dedovala gospa Hema, ter jih podarila kot ustanovo Krški cerkvi,« Imeni Valtunc in Svetopolk sta očividno slovenski. Slovcn» ski narod danes nima več svojih plemičev, tedaj pa jih je imel. Krška posest je bila izredno velika. Pripadale so ji Breže, mesto v kar najživahnejšem prometu, Trušnje in Djekše. Kakor v današnji dobi, so bili tudi tedaj rudniki vir bogastva. Hema pa jih ie imela na Koroškem in na Kranjskem. Ko je Hema dorasla, se je poročila z Viljemom, grofom Savinjskim. Valtuni — Vladuh, ki ga omenja listina iz leta 1130, je bržkone Viljemov praded, kot je Zwetibold — Sve» topolk praded Hemin. Torej sta bila oba, Hema in Viljem, potomca starih slovenskih rodbin. V tisti dobi so se ločili tudi plemiči v slovanskorodne in nemške. Nemški vitez se s Slovanko ni vezal zakonsko, in Slovan »e ni smel vezati z Nemko. Plema in Viljem sta brez dvojbe slovanskopravna plemiča. Mogočnim družinam je v tistih časih cesar» ska vlada ukazovala, kako se morajo poro» čati, zato je zelo verjetno, da so za Hemo izbrali ženina v cesarski pisarni. Zgoraj omenjena cesarska listina omenja le enega Pleminega sina, zato trde tudi zgodovinarji, da je bil to Hemin edini sin. Nasproti temu pa govori ljudsko izročilo oko dveh Hemi» nih sinovih, Viljemu in Hartvigu.
Ob oltarju svete Heme v Krki
Hemina listina za oproščenje sužnjev za ceno pol talenta in dvanajst denarjev do» loča, da se sužnji oprostijo ob Marijinem oltarju, ki stoji zdaj v severo»vzhodnem ko» tu kripte. Najstarejša listina pa, ki poroča o tem oproščevanju, je iz leta 1304. V ar» hivu stolnega kapitlja v Krki je cela vrsta izvirnih listin, ki govorijo o oprostitvah •— manumissio. Nekaj teh listin govori o opro» stitvah, ki so se vršile ob Marijinem oltar» ju, kot je določila sveta Hema, druge listi» ne pa poročajo, da so sužnje oproščali tudi ob oltarju svete Heme. V eni teh listin be= remo: »Frau Adelheyd von Fraunstein hat auf St. Hemma Altar die Margreth Gesa» rin geben jährlich zu Zinsen 3 Taler, anno 1301.« -- Gospa Adelaida Frauenstein (pri Št. Vidu), je na oltarju svete Heme opro*
Krška stolnica
Sprehod po eni najznameniiejših cerkva srednje Evrope
Veličastno pročelje z dvema zvonikoma se dviga pred teboj, in ko se približaš pre» krasnemu portalu v romanskem slogu, ti pogled zaplava v dolgo, izredno visoko no» tranjščino cerkve. Nenavaden občutek pre» vzame človeka, ko stopi med vrata. Zunaj si še in vendar že v cerkvi. Portali v ro= manskem slogu so že tako zgrajeni, da člo» veka naravnost vabijo. Ta, pred katerim stojimo, je star toliko kot cerkev, zgradili so ga pred več kot 700 leti. Pogled v no»
Krška stolnica z apsidami
tranjščino stolnice pa nehote najprej obsta» ne na velikih svetlordečkastih stebrih, ki se vrste vzdolž glavne ladje. Veliki kamni izvirajo iz rimske dobe in so ostanki staro» rimskega ali keltskega templja. Na nekem takem kamnu je videti še tri črke » .. ona«, kar je del vklesanega n.«niša »Epona«. Epona pa je bila nekdanja keltska V'g'nja.
J.in glavna apoida iz Teta 1140—ISOit .
stila Jerico Čežarjevo, ki plačuje za to vsa» ko leto tri tolarje.
Jerica je mogla po tej oprostitvi stopiti kot redovnica v Samostan ali se poročiti s svobodnim možem ter si kupiti zemljišče. Knjižnica graškega vseučilišča hrani še dan» današnji staro povest o sveti Hemi, ki po» roča: »Živela je neka zelo plemenita gro» fica, Hema po imenu, vzvišenega in svete» ga kralja Henrika sorodnika, ki je v vsej obilici kazala podedovani sloves plemenitih staršev na duhu in telesu. Lepota čednosti je spremljala in množila lepoto osebe. Pie» meniti duh je prešinjal dostojanstvo narave in plemenitost srca je množila lepoto člo» veške postave. Starši so jo dali postavno v zakon plemenitemu grofu Viljemu (posta» vno, to se pravi prisilno — po takratnem običaju dvora). Po nekaj letih zakona se je mož z ženinim privoljenjem podal na ro» manje na grobove svetnikov in se ni več vrnil. Mož je moral ro-mati — najbrže je prehudo postopal z uporniki in ni dobil od domačih duhovnikov odveze. Ko je odšel mož in sta ji bila odvzeta oba sina še v mladeniški dobi, je sprejela službo Kristu* sa, ki ga je postavila za dediča vseh svojih posestev, verujoč njegovim besedam: Kdor zaradi^ mene zapusti, kar je na svetu ljubil, bo^našel stokratno povračilo in bo posedal večno življenje.«
(Iz knjige »Svetki Hema«. V Podgorc)-.
Cerkev ima tri ladje, od katerih se gla» vna proti velikemu oltarju dvigne. Pred prezbiterijem nam ostane pogled na veliki kiparski skupini:	Jezusa v grob polože.
Umetnina je iz svinčene zlitine.
Pojdimo najprej po levi ladji proti oltar» ju. Če te spremlja prijazeu samostanski oče, te bo opozoril na to, da je krška stol» niča ona cerkev, ki ima najlepše romanske freske v Evropi. In prav na naši levici opa» zimo tako podobo. Lepo je ohranjena in razločna, na desni strani pa je videti, kakor da bi prehajala v neko drugo, mnogo manj vidno in že dokaj zabrisano. Vodnik ti po» ve, da je tukaj neznan mojster na spodaj ležečo romansko fresko naslikal drugo v gotskem stilu.
Zunaj sije sonce, med temi častitljivimi zidovi pa veje hlad. Z mirno roko nam vo= dnik pokaže na steni tri lesene reliefe.
»Iz 15. stoletja izvirajo, iz dobe, ko je med ljudstvom bila še živa hvaležnost do ustanoviteljice tega božjega hrama, svete Heme.«
Reliefi predstavljajo prizore iz življenja te svetnice in kažejo učinek njenih dobrih del med zdravja in pomoči potrebnimi. Pre» tror’-'ira sta zlasti dva reliefu v desni la»
Glavna vrata
dji. Na prvem je s prestresljivo naravno» stjo in preprostostjo upodobljena skupina bolnikov, ki se obračajo k sv. Hemi za po» moč. Slepci so tu, ki ne morejo spregledati, hromi, ki ne morejo shoditi, ženske, ki ne morejo poroditi. Vse nesreče in nadloge kmečkega človeka so tukaj v polni resnic» nosti. Na drugem reliefu pa vidimo iste ne» srečneže ozdravljene. Sv. Hema jim je iz» prosila zdravje.
Poglejmo med lestenci proti stropu. V vrtoglavi višini so na stropu med gotskimi okrasnimi linijami prelepi majhni omamen» ti. Le izkušeno oko bi moglo ugotoviti, da šo izklesani iz kamena.
V skrivnostnem mraku se v ozadju dviga velikanski glavni oltar. Iz hladne poltemo, ki jo sekajo le redki svetlobni žarki, odbi» jajoč se na marmornih stebrih ob straneh, izstopajo pozlačene barve in silhuete (sen» čni obrisi) nabožnih postav. Ta glavni ol= tar, katerega so različni umetniki skozi stoletja dopolnjevali in izpopolnjevali, predstavlja kot glaven motiv Marijino vne» bovzetje ter kronanje, medtem ko spodaj na zemlji apostoli molijo ob odprtem Jezu» sovem grobu.
Grob svete Heme
Nekaj kamenitih stopnic navzdol — in znajdemo se v prostorni, široki kripti. Pr» vo, kar nas preseneti, je svojstvena arhi»
Kripta, dovršena 1174. leta
tektonika. Ravno sto vitkih stebričev v dvanajstih vrstah se dviga proti nizkemu stropu. Njih obočne linije spominjajo ne* navadno na mavrsko umetnost. Grob sv.
Heme leži na desni južni strani. Velik sar« kofag (grobnico) nosijo trije romanski stebri s človeškimi glavami in izvira iz leta 1174. Na obeh straneh pod njim sta dve odprtini, skozi katere so kleče šle noseče žene, da bi si izprosile srečen porod. Spodaj je namreč grob sv. Heme, nad katerim so zgradili cerkev.
V kotu ob cerkvenem zidu je takoimeno« vani Hemin kamen, gmota iz zelenega ser» pentina s sedalom, na katerem je po izro»
Kip vere na oltarju sv. Heme
Čilu sedela sv. Hema ter izplačevala Zaslu» žek delavcem, ki so pomagali pri gradnji cerkve. Pozneje so kamen ohranili kot sve» tinjo in ljudje so sedali nanj, pričakujoč, da bi se jim izpolnile razne želje.
V levem južnem kotu kripte pa je star Marijin oltarček, pred katerim so nekdaj slovenskim kmetom podeljevali svobodo.
Škofovska kapela
Po strmih kamenitih stopnicah se skozi stolp povzpnemo v dokaj velik štirioglat prostor in ta štirioglata dvoranica predsta» vlja pravo središče in pravi zaklad umetno» sti. Vse štiri stene so pokrite z nenavadno dobro ohranjenimi freskami iz leta 1220. Ker jih je nekaj deset let kasneje požar poškodoval, so jih nanovo prepleskati. Ce* loten vtis teh umetnin je nepopisljiv. Se» verna stena predstavlja raj v nebesih. V sredi je križ, alegorije na obokih pa ločijo štiri reke paradiža. Južna stena predstavlja raj na zemlji. Adam in Eva stojita ob dre»
Bivša škofovska kapela iz 13. stoletja
vesu skušnjave, okrog katerega se ovija kača. Ima jabolko v rokah. Na obeh stran» skih stenah predstavljajo freske razne ale» gorije.
Prav vsak kvadratni centimeter te čudo« vite kapele prinaša nove posebnosti, nova dragocenosti. Celo ploščice na tleh učinku» jejo s svojimi raznovrstnimi ornamenti.
In ko se poslavljamo od cerkve, nam po» gled ostane še na majhnih znakih v debe» lem kamenju: kamnoseška znamenja. Na stotine je bilo kamnosekov in kamnarjev, ki so gradili to veličastno zgradbo.
In- ko smo spet zunaj, na preprostem po» kopališču pred cerkvijo, se nam zdi, da smo preživeli dolga stoletja, da smo za nekaj ča» sa doživeli veličino borbe in trpljenja dav« nih rodov in nenehno človeško hrepenenj« do lepega.in dobresra:	stara, častitljiva
umetnost je temu dokaz.	F. F.
ŠKOCIJAN
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
Zopet smo imeli dve poroki. V Šmihelu je začel družinsko življenje Robačev Janko. Za ženo si je izbral Trehtarejevo Lenčko iz črgovič. Na Bistrici pa se je odločil za zakonsko življenje Kilnov Štefej. Za zakon* eko družico si je izbral Šumikovo Lonco iz Dvora. Obema paroma čestitamo in jima želimo veliko blagoslova božjega v novem življenju.
Žegnanja smo letos v naši fari kar dobro opravili, šlo je vse brez prevelikega zuna* njega hrupa in veseljačenja. Ljudje so se pranganj in cerkvenih pobožnosti udeleže* vali v nepričakovano velikem številu. Vide* ti je, da je naše ljudstvo v jedru le še nave* zano na cerkev in ima rado take cerkvene slavnosti. Treba bo misliti na to, kako bi naše ljudi še bolj versko poglobili in jih prepričali o potrebi vsestranskega verskega življenja in če bi se to posrečilo, se nam ni treba bati za naše ljudstvo.
Pripravljamo se že na največji župnijski praznik, ki je vsako leto na 28. septembra, ko obhajamo celodnevno češčenje. Že sedaj vabimo ljudi iz okolice Šmihela, da se če* ščenja udeležijo. Na ta dan ne bo kakšne zunanje zabave in veselja, pa naredimo Je* zusu to veselje, da nas bo mogel ob tej pri* liki notranje osrečiti in razveseliti. Zlasti mladina naj bi ta dan pokazala, da je tudi za to veselje im ne samo za trenutno zuna* njo zabavo in veseljačenje.
Nismo se veliko zmotili, ko smo pred kratkim poročali, da se nam vzbujajo pomi* sleki, da bo elektrika najbrže tudi to jesen zaspala in zamrznila čez zimo. Bliža se nam jesen in z njo dolge noči, elektrike pa še vedno ni. Obupali pa le še ne bomo, saj po* časi vse na vrsto pride. Verjetno ima tista »firma«, ki petrolej proizvaja, prste vmes.
LEŠE
Letošnje leto je za naš kraj kaj slabo leto in dosti slabše od lanskega. S pridel* kom smo se slabo odrezali in naše kašče bodo prezimovale bolj prazne. Upali smo, da bo krompir bolj obrodil, toda zaradi ne* prestanega dežja smo se tudi pri krompirju pod nosom obrisali. Žito je bilo zelo slabo, to pa zaradi tega, ker je poleglo. Najbolj je odpovedala rž. Tako slabega pridelka rži ne pomnimo že dolga dolga leta. V dolini je bila veliko boljša. Popolnoma odpovedala so jabolka in prihodnjo zimo ne bomo pili mošta. Lansko leto smo imeli sadja dovolj. Sadje bomo morali pač nekje kupiti, kdor bo hotel čez zimo mošt piti. Edino, s či= mer se lahko pohvalimo, je, da smo nakosili mnogo krme. Tudi to je nekaj, smo vsaj brez skrbi, kako bomo krmili živino do pri* hodnje košnje. Kajti leto je dolgo in živina nič ne vpraša, kje boš vzel, če ti zmanjka. Ko bomo pospravili še ajdo, bomo videli, kako bomo pretolkli zimo. če bi ostalo ta* ko lepo vreme, kakor je bilo nekaj dni, po* tem bo ajda že nekaj dala. Sicer pa od te* ga presnetega vremena nimamo kaj več pričakovati, ker se že nagibamo v jesen.
Letošnja sezona za tujski promet je bila sicer kratka, toda kolikor je je bilo, so jo letoviščarji dobro izrabili. Vsak, ki je le količkaj mogel, si je privoščil počitnice ob lepem Klopinjskem jezeru, ki ni znano sa* mo pri nas na Koroškem, ampak tudi malo delj. Od letoviščarjev je bilo precej Dunaj*
Ceste, ki so vodile v stari rimski dobi na Magdalensko goro, so bile gotovo boljše od današnjih, ker sicer ne bi gora imela tako slavna preteklosti. Tisti pa, ki so prema* gali težave potov, so bili nagrajeni, ko so prišli na vrh gore in malo nižje, kjer se se* daj vršijo zanimiva izkopavanja, ki so ne* nadoma dvignila zaveso, ki je zakrivala okrog 2000 let skrivnosti takratnega rim* skega življenja.
O Magdalenski gori se more reči, da je ena najlepših razglednih točk na Koroš* kem. Lepa in zanimiva je cerkvica v roman* skem slogu z gotskim oltarjem in z zelo značilnimi oboki. Vsako opoldne naznanja iz zvonika zvon okolici, da je prišel čas odmora in čas obeda. In ta zvon zvoni ne* navadno čisto in glasno na tem osamljenem mestu.
Ko se človek spusti malo niže, tedaj v resnici pozabi na vse težave pota. Objame te mir, čisto drugačen kakor pred 2000 leti, ko je tukaj valovilo bujno življenje.
Avstrijsko arheološko društvo, s sede* žem na Dunaju, je poslalo semkaj odpravo, ki vrši izkopavanja; vodijo jo znani av* strijski učenjaki: prof. Praschnikar, Egger, dr. Vetters in zasebni docent von Kenner.
Vsi ti znanstveni delavci živijo tam pod popolnoma enostavnimi pogoji, hrano ku* hajo sami zase in za svoje delavce, ki jih je okrog 30. Prenašajo hlad pod šotori, kadar dežuje, in vročino, kadar sije sonce. Toda kljub tem težavam so polni navdušenja za svoje delo in so neizrečno srečni, kadar iz* kopljejo najmanjši predmet, ki je tam ležal dolga stoletja.
Magdalenska gora je že dolgo znana kot kraj, kjer je bilo nekoč staro rimsko me* sto. Tamkajšnji kmetje so od časa do časa izkopali stare rimske vaze, nože in podobno. Nekoč so izkopali celo krasen kip grškega mladeniča, ki so ga takrat poslali v Salz* bürg kot darilo škofu, sedaj pa je v dunaj* skem muzeju.
Že leta 1907—1908 je bilo sklenjeno, da bodo začeli odkopavati bolj sistematično in na znanstveni podlagi in so že začeli s pred* pripravami. Toda dogodki naslednjih let so preprečili te začetne načrte. Sedaj, po 40. letih so zopet začeli s tem načrtom.
Znanstveniki mislijo, da je bilo na tem kraju za časa rimskega cesarja Avgusta
čamov. To so bili največ privatniki, mnogo pa jih je bilo tudi na dopustu na račun ra* znih bolniških blagajn. Gostje so se na splošno dobro počutili in letos je bilo mo* gočte že malo več nuditi letoviščarjem, ka* kor pa lansko leto, ko nisi nikjer nič dobil. Dnevna oskrba se je vrtila okrog 20 šilin* gov. Sedaj je pa sezone konec in letoviščar* ji so že redki gostje. Ostali so še otroci, ki pa bodo tudi kmalu odšli in tako bo ob jezeru zopet vse mirno in tiho do prihodnje sezone, ki ho, upamo lepša od letošnje. Od tega bodo imeli dobiček letoviščarji in last* niki obratov.
rimsko svetišče, posvečeno bogu Marsu, bo* gu vojne. Svetišče se je imenovalo Mars* Latobius. Latobi so se imenovali takratni tamkajšnji prebivalci. Znanstveniki tudi sklepajo, da je pred rimskim svetiščem sta* lo na tem kraju keltsko svetišče in mesto.
Ime rimskega mesta še ni znano. Toda že sedaj se vidi, da je bilo mesto središče kul* ture in bogastva te dobe. Ijla podlagi izko* pavanj se vidi, kako so ljudje v tem času dobro živeli in -da ni ničesar novega pod soncem. Odkrili so veliko dvorano, kjer sa bile najbrže seje občinskih svetovalcev. Tla dvorane so iz krasnih mozaikov. Pod po* dom pa je bilo centralno ogrevanje s toplim zrakom tako, da občinske dčete ni zeblo, kadar so imeli važne seje. Na levi strani so odkrili neke vrste knjižnico z nišami (vdol* bina v zidu), v katerih so bili,gotovo pa* pirusi, kipi bogov in kipi pomembnih oseb. Na desni strani je bil lokal, ki bi ga lahko imenovali bar, ker so tam našli ostanka amfor (t. j. vrčev), ki so služile za pitje. Prav tako nenavadni so ostanki ostrig in rakov, ki so bili v Sredozemskem in Adri* j an skem morju. To pomeni, da je bil pro* met v tem času dobro organiziran tako, da so prebivalci na Koroškem lahko dobili sveže ostrige iz Ogleja.
V neki grobnici, kjer je bila pokopana mati z otrokom, so našli žensko brošo in glavnik ter otroško igračo v obliki ptičice iz terakota (posebne vrste gline), ki nosi še sledove lepih barv, s katerimi je bila obar* vana.
Našli so mnogo amfor, vaz, nožev in dru* gih majhnih predmetov. Mnogo vaz nosi ime izdelovalca, kakor na primer: Simoni* des, kar dokazuje, da je bil izdelovalec Grk. Vaze so zelo lepe in krasno izdelane ter so italijanskega, grškega ali krajevnega izvora, z lepimi okraski.
Za prihodnje leto upajo, da bodo odkrili še eno dvorano in ves mozaični pod. Znan* stveniki polagajo mnogo upanja v izkopa* Vanja prihodnje leto, o katerih pripravlja* jo poročilo in hi po njihovem mišljenju vzbudilo zanimanje vsega znanstvenega sveta. Tudi sedaj se zanima mnogo ljudi za ta izkopavanja. Skoraj vsak dan pride kak* šen časnikar ali znanstvenik, ki z zanima* njem preizkuje te znamenite starinske iz* kopanine.	C.
Mamia pieteklotl ^/HagAaLcnSike g&zz
MAUSER KARELt
ü i ip L i m
141E m E1
ROMAN
(Nadaljevanje)
27.
Žanova iz Zabrekov je prosila, da bi obi* skal moža. Dela je toliko, mož pa sam do* ma. Dolgčas mu je. Rad bi se kaj razgo* voril.
»Pa še naši kakšno recite,« moleduje Je» lenčeva. »Naj ne sili z glavo skoz zid. Ve* ste, saj na koru poje. Saj rada uboga, v tem pa si ne da blizu.«
Klemen obema obljubi. Posebno Žanovi.
Ženske se poslove in kramljaje odidejo po cesti. Klemen skoz okno gleda za njimi.
Reve so ženske v teh hribih. Zgarane, da jih je žalost pogledati. Dedci imajo od ko* šev upognjena ramena.
Zgarani ljudje, toda dobri.
Po vseh vaseh govore le o novem kapla* nu. Zal gospod, pridigajo pa. tako, da jih je veselje poslušati. In prijazni. Z vsakim se menijo.
Govorice so krožile in čistile Klemenu pot. Vsi so ga že poznali, čeprav ga še vi* deli niso. Nekatere vasi so močno oddalje* ne od farne cerkve. Stari ne pridejo vsako nedeljo. Do Podblice je dobro poldrugo uro hoda, do Ostrega vrha nič manj.
Klemen si počasi ogleduje kraj.
Fara sama je še dosti na ravnem. Po* družinice so pa daleč in skoraj vse v hribu. In veliko jih je. Bukovica, Sv. Miklavž, Sv. Mohor, Lajše, ki ji gospoduje sv. Jedert, Sv. Križ, Prtovč in Jamnik.
Župnik ga je pošteno ostrašil.
»Pozimi je neizrečeno hudo. Snega do ko» len in še čez. Pa ti pride spovedovanje, kakšna zaobljubljena maša in to in ono. Hvala Bogu, da hribovci ne mrjo preveč. Kadar pa prosijo za popotnico, je treba hi* teti. Vedno odlašajo, tako da sem se vse* lej bal, da bom prepozen. K dvema sem prišel prekasno, pa sta bili dobri duši. Ta pota so mi vzela največ zdravja. Nabral sem si revmatizma in prehlada, da sem že ves trhel. Na težko mesto so vas postavili škof. Dobro, da ste močni in zdravi.«
Potlej so se župnik nasmehnili.
»Tudi Marjeta je muhasta. Jaz ji nočem nič reči. Sestra mi je. Kaj bi pravil. Kakor mislite, tako delajte. Mislim pa, da sta se srečala dva gorjanca. Ne vem, kdo bo mo* čnejši.«
Tudi Klemen se je nasmejal. Nič ni hotel reči naravnost.
»Včasih mi rada zavre kri, ne bom rekel.«
Slutil pa je, da vseskozi ne bo šlo brez prepira. Kuharica je le preveč kazala svojo moč po farovžu.
Koj prvi dan je opazil, da je župnik za* dnji. Pri kosilu je župnik najavil gosta za sredo. Prijatelja izza šolskih let.
Marjeta je nabrala gube nad očmi.
»V sredo ga ne bo.«
Kratka je bila.
Klemen je gledal v župnika. Nervozno je mečkal servieto.
.»Pisal sem mu že.«
»Vseeno. Piši mu, naj pride v petek. V sredo se ne bom onegavila z njim.«
»Rekel sem, da bo prišel v sredo in pri* šel bo.«
Župnik so hoteli obdržati ugled vpričo novega kaplana.
»Prav, toda kuhal mu boš sam.«
In je odnesla posodo z mize.
»Takole je pri nas,« so vzdihnili gospod Nace.
Klemen ni nič rekel. Le videl je, kako so po kosilu sedli gospod župnik k pisanju in sporočili prijatelju, naj pride v petek. Ne* predvidene ovire pač.
Klemen je v mislih kar čakal, da se spra* vi še nadenj. Odločil se je, da se njeni go* spodovalnosti upre takoj v začetku. Kuha* rici ni bil željan biti -pokoren, čudil se je župnikovi plašnosti.
Dober mesec po prihodu sta se že spo* rekla. V soboto večer se je Klemen precej pozno vrnil s fantovskega sestanka. Ko je šel po hodniku , je v temi zadel ob neko posodo.
Zjutraj ga je Marjeta že uščipnila.
.»Sinoči ste precej štorkljah, gospod ka= plan.«
»Ko nimam še peruti, da bi letal, Mar* jeta,« ji je vrnil Klemen.
Koj je zrasla.
»Prisekani ste.«
»Sva pač gornjanca,« jo je udaril z be= sedo.
Samo zapihala je in zginila.
Župnik je mel roke.
»Zdaj je našla sebi enakega. Gospod škof so prav zadeli z vami.«
Oba sta se smejala.
Tako se je začel boj v samem župnišču. Župnik so stali ob strani. Med kaplanom in kuharico pa je bilo napeto ozračje. Kieme« nu je bilo vseeno. Glavno, da ve, da je žu= pnik na tihem na njegovi strani. Nič sla* bega ne bo, če se kuharici pristrižejo pe* ruti. Seveda, doslej je bila navajena, da je vsakega kaplana ovila okoli prsta. Nihče se ji ni upal upreti. Bali so se je.
Klemen je to prvo težavo vzel s smehom. Ni se gnal. Na prvi duhovnijski konferen* ci se je od srca nasmejal. Kljub samoti pri» dejo tudi razigrane ure v duhovniškem ži* vljenju. Župnik Češarek so pripovedovali zgodbe iz svojega' semeniškega življenja. Kako je vlekel steklenico vina po vrvi v
(ßeiQV&ßa
OD PETKA DO PETKA
V	ponedeljek je obiskal Koroško pred* sednik avstrijske republike dr. Karl Renner. Obiskal je razne kraje na Koroškem, kjer ga je ljudstvo povsod navdušeno pozdrav* Ijalo. Najlepši sprejem je bil v Celovcu, kjer je predsednik na slavnostni seji koro* ške deželne vlade v svojem govoru pouda* ril, da Avstrija hoče in želi živeti z vsemi sosedi v miru.
V	gospodarskem oziru so oblasti postale bolj stroge glede prehrane in gospodarska zbornica opozarja vse, da ne sme nihče pro* dajati brez nakaznic nobenih stvari, ki so vezane na nakaznice. Gotovo je treba ta korak pozdraviti, vendar bi oblast morala gledati, da je to, kar je na nakaznice okli* cano, tudi pravočasno izdano. Sladkor do sedaj že dolgo ni bil na nakaznice takrat, ko so jih ljudje dobili. Jasno je, da si je vsak pomagal, da je prišel do sladkorja. Zmešnjava je bila tudi glede maščob. Dva ali tri mesece nisi dobil drugega kakor olje, naenkrat pa ga je zmanjkalo. Bodočnost bo pokazala, kakšne učinke bodo nove 'dred* be imele.
Ker smo že pri nakaznicah, naj ..omenimo še to, da imajo oblačilne nakaznice kaj ču* dne štampiljke. Štampiljka je takale: haup* stadt Klagenfurt. Jasno je, da so od stare štampiljke: Gauhauptstadt odrezali »Gau« in drugo je vse ostalo pri starem. Če že ne zaradi drugega, bi morala mestna občina zaradi svojega ugleda poskrbeti za štam* piljke, ki bi bile ne samo za oko, ampak tu* di za duha sprejemljive.
Ker pa smo pil mestni občini, naj opozo* rimo na to, da naj bi se nekdo pobrigal in dal odstraniti že ne vem koliko časa stare plakate, ki mahedrajo raz oglasnih desk kakor beraška »uniforma«. To mestu goto* vo ne daje prikupljivega lica.
Šolska vrata so se zopet odprla in nade* budna mladina, ki je preživela počitnice bolj ali manj brezskrbno, ima eno skrb več: hoditi v šolo in se pripravljati za življenje. V ponedeljek so bile šolske maše in mladi* na sedaj poživlja mestno vrvenje. Povsod jih je dosti :po cestah, cestni železnici in avtobusih. To vam je brbljanja in pripove* dovanja o preživelih počitnicah in prvih vtisih v šoli. Za starše pa pomeni začetek tudi skrb, kajti to stane zopet denar, za katerega danes ni lahko.
prvo nadstropje. Ravno mimo ekonomove* ga okna.
Vino v semenišču je bilo prepovedano. Samo na gotove čase je prišlo na mizo. Ob praznikih, kadar so škof imeli v stolnici slovesno mašo.
Češarek se vina ni nikoli branil. Zmenil se je pri »Kolovratu« za steklenico dobre črnine. Matevž, ki je služil v gostilni, jo je pozno zvečer prinesel, češarek je že čakal. Hitro je vrgel vrvico čez okno, Matevž je navezal steklenico in češarek je pričel previdno vleči.
Smola je hotela, da je ekonom skozi okno opazoval vreme. Kljub slabim očem je videl vrvico, ki se je vztrajno premikala navzgor. Segel je po Škarjah.
Steklenica se je prizibala do okna. Tedaj so ekonomove roke segle po stekleničinem vratu in prestrigle vrvico.
Preden je legel, si je privoščil kozarec Češarkove črnine. Dobra je bila. Mlasknil je z jezikom in sklenil roke na košatem trebuhu.
Češarek se je med pripovedovanjem sme* jal na vse grlo. Tudi Klemen se je mora! smejati, češarkov dobrodušni obraz Sam je bil vreden smeha.
Tako je Klemen spoznal svoje stare in mlade sobrate ter se pričel vživljati v duhovniško življenje:
Ljudje v hribih so trdnega zdravja. Kar nobenemu se ni dalo umreti. Klemen se je čudil. Sprevidenja ni bilo nobenega. Še žu* pnik so se čudili.
Prvi, ki je prosil za zadnjo popotnico, je bil Jelenc iz Zabrekev. Ležal je že dalj časa, pa je kar naprej upal, da se bo vzdignil. Pozno pod noč ga je zagrabilo, toda še se je otepal duhovnika. Roza ga ni poslušala. Sama je rinila do mežnarja v Selce. Ta je koj poklical kaplana.
»Obhajat, gospod Klemen. Jelenca grabi. Hčer je pritekla, da se mudi.«
SOBOTA, 18. septembra:
7.15	Iz svetovnega tiska.
17.10	Pregled sporeda za prihodnji teden.
NEDELJA, 19. septembra:
7,30	Jutranja glasba s plošč.
17.10	Komentar
19.30	Slovenske narodne pesmi, poje ženski duet
PONEDELJEK, 20. septembra:
7.15	Jutranja glasba.
16,00 Potovanja po svetu,
17.10	Poročila.
TOREK, 21. septembra:
7.15	Poročila in jutranja glasba.
17.10	Poročila.
SREDA, 22. septembra:
7.15	Poročila in jutranja glasba,
17.10	Poročila.
ČETRTEK, 23. septembra:
7.15	Literarna ura.
17.10	Poročila,
19.30	Zvočni tednik.
PETEK, 24. septembra:
7.15	Jutranja glasba in poročila.
17.10	Poročila.
R&die Jtmtdm - BBC
(Poročila v slovenščini in srbohrvaščini) (Oddaja vsak dan ha srednjih valovih 267 m in na kratkih valovih: 30,96 m, 25 m in 19,61 m).
7,45—8,00 poročila in koment. v srbohrv.
15.45—	16,00 por. in komentar, v srbo-hrv.
21.45—	22,15 por. in komentar, v srbo-hrv. 22,15—22,30 poročila in komentarji v slov.
Radio Ust - postala II.
(Slovenske oddaje)
Dnevne oddaje: 7,30 do 8,00; 11,30 do 14,30; 17,30 do 24,00.
Nedeljske oddaje: 7,30 do 8,30; 9,30 do 14,30; 16,30 do 24,00.
Poročila dnevno ob: 7,45; 12,45; 19,45; 23,15.
..Postaja oddaja na valu 203,6 metra.
Koncem meseca bo izšel 2. zvezek
„Praktičnega tečaja španščine“
Istočasno bo dogotovljen tudi pona= tis 1. zvezka. — Naročila sprejema: PISARNA »KARITAS«, Klagenfurt* Celovec, Völkermarkterstrasse 5/1.
Klemen je bil koj nared. S čudnim tre* petom je del v burzo hostijo in sveto olje. Tema v cerkvi ga je čudno opijanila. Me* žnar je vzel laterno in tiho sta odšla na pot. Klemen je pričel moliti rožni venec. Mežnar je odgovarjal z globokim, močnim glasom.
Do Zabrekev je uro hoda. Oddaljeni sicer pošljejo voz, kadar pride kaj takega, toda kaj bo bajtar. Še kimpeža nima,kaj šele voz. Nadlegovati pa tudi ne more sredi noči. Klemen razume.
Noč je lepa, zvezdnata. Hodita sicer hi* tro, toda v hladu je lahko hoditi. Klemenu še k miari ni. Do jutra bi tako hodil. Z Bo» gom in s svojimi mislimi. Hodil bi poča» sneje, da se ni bal. Jelenc bi znal pred nje* govim prihodom umreti.
Jelenčeva bajta je na začetku vasi, malo v bregu. Revna je, majhna okenca meži* kajo na cesto kakor pordele oči stare ženske.
Mežnar zavije s poti na stezo in odpre leso. Okenca so še svetla v bajti. Roza je bila že doma. Domala celo pot je tekla, da je prišla pravočasno.
»Mir tej hiši,« se je zatresel Klemenu glas, ko je stopil čez hišni prag.
'Na mizici, pregrajeni z belim prtom, sta goreli sveči. Klemen je odložil s prsi sladko breme in stopil v čumnato.
Jelenc je bil res pri koncu. Obrnil je po* rumenelo glavo proti kaplanu in vzdignil roko.
Prvič v življenju je Klemen videl člove* ka, ki je že stal v večnosti. Dolgi, bledi pr* sti so se oklepali odeje, velike začudene oči so hotele ujeti še zadnjo večerno tišino.
Klemen je zaprl vrata in vrgel vijoliča* sto štolo p'"*1 k ramen. Nato je sedel k po* stelji.
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1 arhitektonski pojem, tudi kavama v Celovcu; 7 v bližini, pribli* žno; 11 drugo ime za slap; 17 uhata žival; 18 »ima svojo moč«; 19 velik zločin; 20 skrajšano moško ime; 21 ptič; 23 obdelo» vati polje; 24 francoski skladatelj; 26 za* gon, hitro gibanje; 28 veznik; 29 oče; 31 vrsta gibanja; 32 slovenski pisatelj, tudi drugo ime za Italijana; 34 igralna karta; 35 pevska nota, predlog; 36 prva in enain* dvajseta črka v abecedi; 37 veznik; 39 jeza, mržnja; 40 sladkovodna riba; 42 še neupo* rabljen; 43 italijanski določni člen; 44 ka* ko? 45 vrsta jedi; 46 slikarska priprava; 47 zgodaj zjutraj; 48 označka za kemično prvino; 49 del voza; 50 vrba žalujka; 52 zimski prijatelj; 53 zamašek pri sodu; 55 vzklik ob bolečini; 56 pod, temelj; 57 ume* tnost (latinski); 59 ne more govoriti; 60 vrsta glasu; 62 številka: 64 knjiga zemlje» vidov; 67 kožni izrastek; 69 poltema; 70 droban, koščen; 72 pleme; 73 število; 75 slonov.zob: 76 majhna skala; 77 rodbinsko ime koroškega pisatelja, znanega pod mre* nom »Ziljski«; 78 modrijan m sv. pisma.
Navpično: 1 strupena žuželka; 2 gr» ška črka; 3 izbrana družba; 4 veznik; 5 ve* lika lesena posoda: 6 kratica evropske de* name enote; 8 žabja noga; 9 votlina, pre*
iimiiiiimiiinmiimimnmiiiiiiiiinmiiiiniiiiiiiiHiiniiiiiiiiiniiiiiHiii
MAVIH! 0€.ILA\«l!
dor; 10 znamka avtomobilov; 11 znano mu je; 12 slavnostna poveličujoča pesem; 13 pevska nota (c); 14 klic; 15 riževo žganje; 16 komad; 17 drugo, pesniško ime za po* Ijedelca; 22 zapuščen travnik; 23 cerkvena upravna enota; 24 zapovrstjo, urejenost; 25 kot pri 67 vodoravno; 27 razbojnik; 30 zdravilna rastlina; 31 najpogostejša rastli* na; 33 želim; 34 telovadni gib; 38 naslov; 39 drugo ime za smuči; 41 sila; 42 manj kot malo; 49 lepo vedenje; 51 naplačilo; 52 domača žival; 54 poraz, propad; 56 oblika blaga; 58 znameniti gradič v Severni Ita* liji; 59 upanje; 61 vprašalnica po načinu;
62 vrsta rastline; 63 ime za neko domačo žival; 65 vrsta maščobe; 66 lesena stavba; 68 privid, sanje; 70 oblika povratno=ose* bnega zaimka; 71 vzklik; 73 dva enaka so* glasnika; 74 pijača Starih Slovanov.
v-
Pnnovilei igre „Župnik iz cvetočega vinograda”
Na željo mnogih, ki zadnjikrat niso ime» li prilike videti lepe igre »Župnik iz cveto» čega vinograda« ali pa niso za to vedeli, bo »Slovenska igralska družina« iz Celovca ponovila igro prihodnjo nedeljo dne 19. septembra 1.1. v dvorani taborišča B, Waid* mannsdorf. V igri bodo nastopili nekateri novi. igralci in bodo izboljšane slabotnejše strani zadnje uprizoritve. Med odmori bo igral Kalistrov trio; poleg tega pa so za razvedrilo na sporedu tudi nove zanimive točke. Ob tej priliki boste slišali važna ob* vestila- Karitativne pisarne, ki zanimajo posebno tiste, ki se pripravljajo na odhod v Ameriko. Čisti dohodek od prireditve je do* ločen za dobrodelne namene. Začetek igre bo točno ob 8h zvečer. Predprodaja vstop* nie v Karitativni pisarni, Celovec» Klagenfurt, Völkermarkterstrasse 5, I. nad* stropje (Sporthotel Haimlinger), vsak dan. Iskreno vabljeni! Karitativna pisarna.
PCZCRI1C!
Da ustreže potrebi po knjigi, v kateri bi bila opisana slovenska literarna zgodovina (pesniki in pisatel i), bo uprava „Koroške Kronike" izdala odgovar jajočo knjigo. Prosimo vse, ki bi se za knjigo zanimali, da nam to čimprej sporoče. Na knjigo opozarjamo predvsem profesorje in učitelje na dvojezičnih šolah. — Cena knjigi bo od 5 do 7 šilingov.
Naročila pošiljajte na naslov uprave „Koroške Kronike“, Celovec-Klagenfurt, Völkermarkter Ring 25/1.
/•/p >	- ' i	-	1	■	'
MARLJIV SLOVENEC želi sprejeti slu* žbo oskrbnika ali gospodarskega pomoč* nika na posestvu brez moškega gospo* darja. Je neoženjen, razumen in pošten. Ponudbe na upravo »Koroške Kronike«, pod značko »Marljiv«.	591
POSESTVO NA SPODNJEM KOROŠKEM (zaporno ozemlje) ki sestoji iz velike hiše v središču mesta (v majhno stanovanje se lahko takoj vseli) in približno 3 oralov ob* delane skupno ležeče zemlje, je takoj na prodaj za 90.000 šil — Ponudbe pod značko: »Takojšnji plačnik«.
Pretrgani stavki so hropeli iz bolnikovih prsi. Klemen je čutil gnilo sapo, ki je na* polnjevala čumnato.
Po obhajilu in maziljenju je bolnik ob* miroval. Stegnjen, z vijoličastobelimi roka* mi je strmel v. strop.
Jelenc je govoril z večnostjo. Po celi hiši je stala čudna tišina.
Kakor da so hišna vrata vrata v večnost in da so samo prislonjena.
Noč se je nagnila v jutro, ko se je Kle* men vračal. Nazaj grede je šel počasneje. Ogledoval je pot. Seveda, po tej poti voz sploh ne more. Le kako, ko pot visi, da se Bog usmili!
Zjutraj je Jelencu zvonilo. Izdihnil je malo po tretji uri. Smejal seje in njegove zadnje besede so bile: »Kakšen roj, Bošt* jan!«
Čebele je ljubil bolj kot ljudi.
Klemen je slonel ob oknu in poslušal zvonenje. Čudno toplo mu je bilo pri srcu.
Jelenc je že pred sodbo božjo. Lahak ra* čun je imel. Nič na svetu ni pustil, razen zvegane bajte, nekaj koza, otrok in grinta* vega laza.
Bog mu daj v miru počivati!
Tudi pokopaval je Klemen. Ljudi se je kar precej zgrnilo, črna velika krsta je zgi* nila v zemljo, Klemen je vrgel tri lopatice prsti na pokrov, pomolil za dušo rajnega in za vse, ki spe na pokopališču in z veli* kimi koraki odšel v žagrad.
Ljudje so se razšli in pustili gomilo, pod katero se je bajtar Jelenc pogovarjal z mr* tvimi.
Zvečer se je Klemen počutil trudnega. Jasno je čutil svoje poslanstvo, ki ga veže na ljudi od rojstva do smrti. Veliko notra* nje zadovoljstvo mu je bilo zadostno pla* čilo. Več si ni želel. (Dalje prihodnjič.)
DodeSifev (delna) živil za 45. dodelitveno dobo
t'i>javičeui so prejeti:	kruli			Pš mu 1.1350		Mesu		Mast			Pše n 7 d 1 o l>		Kos »ni.	*C)iua' za otroke 2 za».	dro n'Op	Ku- zme
<)clre/.ki nakaznic:	4()'i	r>00 .JT	JOol) rr	2 ‘it s	800	liu	20 <7	IM»	120	15 e	')Oj ir	a o e	501		50»	2-,C e
1 Navadni potrošniki nad 18 let	3		1. 2		4		8, S 10	|		5 17					6	7
2 Mladina od 12 *-18 let	3		1,2		4		8, 5 10	1		8 17					6	7
5 Otroci od 6-12 let	3		1, 2		4		8. 9 10			5 17	26 27					7
4 Otroci od 3-6 let	3		1. 2		4					5 17	26 27					7
5 Otroci do 3 let		1								5 17	26			25		7
6 Delni samooskrbovalci z maslom nad 18 let	103		101 102		104		108 109 110								106	
7 Mladina od 12-18 let	<03		101 102		104		10' 109 110								106	
8 Otroci od 6 -12 let	103		101 102		104		10E 109 110				126 127 126 127					
9 Otroci od 3 - 6 let	103		101 102		104											
10 Otroci do 3 let		101									126			125		
11 Delni samoosk rbovaici x mesom in mašijo nad 18 let	203		201 202		204										206	
12 HladM.a o 12	18 Iri	203		201 202		204						226 227				206		
13 Otroci o<i 6 - 12 let	203		201 202		204											
14 Otroci od 3	6 let .	203		20? 202		204						226 227 226					
15 Otroci do 8 let		201												225			
16 Delni samoosKroovalci z mesom maslom in mastjo	303		301 302		304										306	
17 Mladina ml 12 1č let	303		301 302		304						326 327				306			
18 Otroci od 6 • 12 let	303		301 302		3C4											
19 Otroci od 3 - 6 let	303		301 302		304						326 327					
Jo Otroci <1*> 3 let		301									52b			325				
21 Krušna nakaznica za popolne «amoosk rbovalce			407 408													
22 Dodatna nakaznica za delavce	603 612 615 624			602 614		601 613									605 616	
23 Dodatna nakaznica za težke delavce			7 03 712 715 724			701 710 713 722		702 714	302 ••■14 818 830				705 716		706 71? 718	
24 Dodatna nakaznica za najtežje delavce		804 819	803 815 s;o 831			801 313 817 829		905 906					805 826		806 327 328	
2> Nakaznica za noseče in doječe ma *rre							901 c02				909	910				
Nadalje šc dobite:
2800 gramov zgodnjega krompirja na odr. 11E, 23E, UJgd, 11K, 23K, UKlk.
1400 gr zgodnjega krompirja na odr. 607A, 621A, 707S, 721S, 807Sst, 821Sst.
Na odrezke, ki so označeni z E, Jgd in Klk 3, 103, 303 in se nanje dobi 400 g kruha, se lahko vzame 250 g kavnih nadomestkov.
Nadalje se bo dobilo na »45E« tedenski od rezek I—IV nakaznice za krompir 43—46 skupno 5600 g zgodnjega krompirja in na »45Klst« tedenski odrezek I—IV na» kaznice za krompir 43—46 skupno 28 00 g zgodnjega krompirja.
Mali odrezki z nad 50 g kruha, ki so označeni s črko »W« dovoljujejo nakup pše* nične moke v razmerju 100 : 75.
Rozine je treba kupiti pri onem trgovcu, p ri katerem so bile naročene suhe slive V 44. dodelitveni dobi.
Konvka kronika" Izhala v*ak petek - Ust Izdaja Britanska obveščevalna služba - Uredništvo Usta le v Celovcu, Völkermarkter Rin? 25/1 - telefon	02 - Uprava in ojlasni
” oi-MeV v Celovcu. Völkermarktet Ring 25/1. — Telefon 3651 — Mesečno naročnino te treba plačati v naprej. — Rokopisi se ne vračajo — Tiska: l>ka.r.» Xannthla“ ▼ Celovcu.