Posebna Izdala. PoStnlnn pSčaun v gotovini, . Posamesn* številka stane 1*25 Din. Naročnina: Za tuzenistvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno DJutro< in »Slovenski Narod« sta prinesla o žalostnem dogodku fantastična poročila. Tudi »Slovenec* se to pot ne odlikuje po oni resnicoljubnosti, ki ki mu je tako lepo pristojala, kadar mu je šlo to v njegov političen račun. Poleg neresničnega poročanja je zakrivil »Slovenec< še hijensko grd napad na mrtvega s. Zadravca, ki se ne more več braniti. V soboto ob 12. uri sozačeli izpiaz-nje vati po Ljubljani gostilne in kavarne. V tem času se je vrača) iz gostilne w> uredili k ljubljanskega > radikalnega »Narodnega dnevnika i gospod Vladimir Svetek, — o katerem bo menda vsak, kdor ga pozna, prepričan, da je /ašiel v komunistično zaroto, ko Pilat v kredo. Ko gre tako po Šelenburgovi ulici, glasno se jezeč, da mora že domov, je srečal par Orjunašev, ki mu niso bili po godu in se je zagnal med nje. Tako je prišlo do prvega prizora komunistične zarote. Policija z Orjunaši je Svetka — ki ni s tajnikom naših strokovnih organizacij Francom Svetkom v nobeni zvezi — aretirala in gnala n* policijo. Ta prizor je zvabil občinstvo od vseh strani. Med tem občinstvom so biii Orjunaši in Neorjunaši. 0 mrtvem Zadravcu izpoveduje priča Sotler, da se je sešel ž njim slučajno v Zvezdi in da sta šla skupaj domov. V posledici s temi dogodki je prišlo do prerekanja in suvanja in šele potem do strelov. ? »Jutro« in »Narode poročata, da je ustrelil Zadravca delavec. Mi nočemo tozadevno p redno ne bo uradna preiskava zaključena nič trditi. Opozarjamo pa, da so Fakina tudi komunisti ustrelili, da si je Juvan tudi sam roko zmečkal, da so v Slovenski Bistrici napadene! sami nase streljali... Tudi to so se naši Orjunaši od italijanskih fašistov dobro naučili... A Orjunaši naj bodo prepričani, da bo opravil čas svoje, da pride resnica na dan in da so krogi okrog njihovih laži dan na dan ožji. Mi ne bomo prej mirovali, dokler ne dobi pogažena pravica zadoščenja in dokier ne pridejo morilci pred roko pravice. Dejstvo je, da pri mrtvem Zadravcu niso našli orožja in nobenega znaka kake udeležbe pri zaroti. Kdor te dogodke v njih zvezi pre-motri, mora priti do popolnega uvere-nja, da ne gre tu za nobeno zaroto. — Zarote se ob tej uri in ob takih okoliščinah ue delajo. Tudi jih ne začenja gospod Vladimir Svetek. Cel žalosten dogodek je posledica kinematografske vzgoje in pisanja pokvarjenega časopisja. Med to časopisje mi ne spadamo. Tudi naše Udružeuje delavskih rediteljev, o katerem prinaša zgoraj omenjena šiuidžumalistika senzacionalna poročila, svojega članstva ni tako vzgajala. V Ljubljani smo razstavili fotografije našega zleta v Mostec. Ljubljančan jih bodo gledali iu se bodo čudom čudili, kaki ljudje hočejo pomoriti vso ljubljansko inteligenco. Komunističnih organizacij ne poznamo. Povemo pa: Kdor je v stanu zapisati brez kritike o Udruženju delavskih reditejev to. kar je napisal, kdor je v stanu poročati, da je bil tajnik strokovnih organizacij Franc Svetek aretiran in da je vodil zaroto, čeprav je šele v kavarni iz Slovenskega Naroda izvedel, da je zaprt, ta je zmožen vsakega sumničenja, vsake krivice. S kom imamo opraviti? Ali s Fili-pelliji, ali s Slierlokliolmi? Dve poti ste in ena izmed teh ni naša. Kdor ščuva v stavku, čeprav ve, da pomeni gotov poraz, ta ne gre naše poti. Kdor kliče pod orožje, čeprav ve, da stoji proti nam silna oborožena premoč, ta ne gre naše poti. Mi se bomo branili, kjer bo ogrože-valo nasilje našo čast in svobodo. Usode delavstva pa ne bomo postavljali na karto fizične sile — vsaj v tem trenotku ue. — Pravijo, da demokracija in državljanske svobodščine niso nič in da je levolucionamo dejanje za delavstvo vse. Mi pa tega mnenja nismo. Mi se prav dobro zavedamo, da »o izredni časi, ko je revolucionarno dejanje neizmerno več, Ico glasovnica in delo v strokovnih in političnih organizacijah. Mislimo pa, da nismo več v teli časih. Praviloma mora delavstvo demokracijo in državljanske svoboščine čuvati. Ono mora negovati in razviti svoje sile v pravcu, ki daje v danili razmerah vpliv državna oblast. To je naša pot, pot socialne demokracije. Oborožene avanture, revolucionarne vaje, vera v nasilje, podcenjevanje državljanskih svobodščin — spadajo na drugo pot, ki naši nasprotuje. Te avanture lahko vodijo v takih razmerah, kakor jih sedaj preživljamo, res do Ija, da bodo državljanske svobodščine za delavstvo omejene in da se bo vpliv kapitalizma, posedujočih slojev in vsake vrste reakcije na državno oblast do nezaslišane mere pojačal. Ce bi se to zgodilo, — potem bomo videli, da je demokracija vendar le nekaj. In da je težko grešil, kdor jo je opljuval iu vrgel v jarek, ter si vzel s svojim nastopanjem pravico, da se govori za demokracijo. Delavstvo se je dolga leta trdo bojevalo. — In danes imamo demokracije, vzemimo le demokracije na zapa-dti, — ki dajejo delavstvu brez dvoma velik upliv na državo. V naši državi ima voliti delavska politika med dvemi poti. Ali prepusti vso sedanjost in ves njen vpliv v državi kapitalizmu in bur-žuaziji in si izpodkoplje tudi vsa pota, ki vodijo v sedanji državi do politične moči, — zato pa ekaercira revolucionarne vaje, ali pa dela s sredstvi, ki so mu v danih razmerah na razpolago, za osvojitev političnih opozicij. To je ali — ali. Kdor se Ivo lovil med enim in drugim, ta bo izgubil oboje. T« bo doživel reakcijo, ue da je sploh videl revolucijo. Mi smo govjorili popolnomja jasno, ker mislimo, da je treba jasno govoriti. Italijanski fašizem ni postal velik zato, ker se je delavstvo premalo po ulicah streljalo in pretepalo. Italijansko delavstvo ima na stotine mrličev. Italijanski fašizem je postal velik zato, ker je italijansko delavstvo med revolucijo in demokracijo kolebalo. Mi tu ne smemo kolebati. Naš najučinkovitejši odpor proti fašizmu bo v tem, da te napake ne ponavljamo. Zato se moramo po svoji vesti odločiti: ali za revolucionarne vaje, ali za borbo za zakonitost in demokracijo. Srednje poti tu ni. Dvojni obrazi tu ne morejo obveljati. Proti nasilju ne more nastopati oni, ki se v njem istočasne sam vadi. Dosedaj je bilo v zgodovini veliko revolucij, ki so točno Iprišle, kjer so bile potrebne in mogoče, čeprav bo revolucionarne vaje bolj nova iznajdba. Ako kdo vkljub temu misli, da so take vaje potrebne — prosto mu. Samo to želimo, da gre streljat na prosto polje, kjer s svojimi vajami ne bo rušil delavskih hiš, domov in — organizacij. In to želimo, da ne bo v naših organizacijah, ako hodi k tistim po nasvete, ki ne hodijo naše poti. Ko smo to jasno povedali, bomo še zapisali in podčrtali, da kri ni voda. Rosno delavstvo noče pouličnih bojev, a si vedno nova izzivanja nacionalističnih fana talino v odločno prepoveduje. Mi vnovič podčrtamo stavek, ki smo ga zapisali pred kratkim v našem listu: Da se proti Orjuni v sedanjih razmerah najbolje tisti bori, kdor se umakne njenim izlivanjem čez tri gore in pusti črne junake, da bijejo po zraku. Vendar: kri ni voda! Ce se bodo izzivanja nadaljevala, ne moremo jamčiti, da se ne vračamo v srednji vek, ko si je iskal pravico vsak sam, kakor je vedel in zhhI. Izdajatelj: Oblastni odbor SSJ za Slovenijo. Odgovorni urednik: France Vidmar, Tiska tiskarna Makso Hrovatin.