Glasnik SED 22 (1982) 2
50
A LETTER FROM LONDON
Could / say wmething about the bulletin? I may not be in the position to make comments on it since I cannot read Slovene, but I feel rather obliged to say about the English summary. Although the Royal Anthropological institute receives the bulletin regularly, I'm afraid there must be very jew reading or coming across it and I'm surely one of these exceptional readers. Let me be honest about it and I do hope you won't mind. I hope these comments will help for future publications . ..
. . . Apart from the fact that reading Slovene is beyond my own capacity, it is very frustrating to read the summary in English It is feeble and does not have' any stimulating theoretical/analytical suggestions.
I'm not particularly interested in reading what Slovene ethnologists have been doing or repetitive suggestions on cooperation between ethnology and and other sciences (there are matters of course), but I would like to read what Slovene ethnologists actually work and think and in what way they analyze their own ethnographic materials. I therefore wonder why the editors did not provide a good brief translation of Slavko Kremensek's "Način življenja - etnološka kategorija z gospodarskim in političnim pomenom.'' Tins sort of summary is what I want to read and the same must be true for the other readers in the English - speaking world, I believe.
May I perhaps suggest a good example of the English summary? „Sociologija — časopis za sociologija, socialna psihologija i socialnu antropologi ju" is in fad far better in providing summaries of their articles in English.
Well, I might have been too critical about your bulletins, hut I want to help to make them more worthwhile even though I sound so arrogant.
Koko CLARK, LONDON
/
J
Glasnik SED 22 (1982) 2
55
prebrali smo...
V reviji Most (61/62, II. semester. Trst 1981, str. 13—31) objavlja Rajko Ložar iz ZDA razpravo—polemiko z naslovom k teoriji o Skandinavskem izvoru Slovencev, v kateri je večkrat omenjena tudi slovenska etnologija, oz. kaj je slovenska etnologija naredila, kdo so bili važnejši Predstavniki stroke itd. Medtem, ko Ložar najde veliko dobrih besed za starejšo slovensko etnologijo, pa je do novejše etnologije docela negativno opredeljen, jo odklanja in ji po svoje opredeljuje naloge. To med drugimi razberemo tudi iz opombe na strani 16, kjer pravi:
„Mimogrede omenjeno Sta danes dve stvari, ki naj bi iih Slovenci, ki se zanimajo za etnogenezo našega naroda in za etnologijo storili: 1. se naučili vsega Etnologa na Pamet in 2. tisti številni etnografi v domovini, ki Pravzaprav ne vedo kaj početi, naj bi organizirali sistematično znanstveno ekskurzijo ali potujoči simpozij v ^akarpatje ter na novo, s sredstvi 20. stoletja, dognali vse 0 Potu naših prednikov v našo domovino: geološko, botanično, zoološko, klimatično, itinerer — kje so Pravzaprav ali obšli ali prešli preko Karpatov, v kakih Prahistoričnih kulturah so bili Slovenci začasni stanovi, od kje so jemali besede za svoje razširjeno besedi-kar se vse Še danes da ugotoviti na podlagi natančnejšega Študija govorov v tistih krajih in podobno, ^ko bodo to Storili, jim ne bo treba študirati kanalov in Cest, asanacijskih naprav v slovenskih občinah, revščine bivališč in tudi ne takih reči, ki spadajo pod poglavje ••Human Relations" kot je na primer naslednji izrek neke katere svoji hčeri: „Olgica, zdaj pa te glej, s kom boš 9°vorila, ko imamo novo spalnico." Take stvari naj Prepuste slavnima ameriškima kolumnistkama Ann Landers in Abigaiii van Buren, ki bosta to mojstrsko [«¡li, ker take človeške neumnosti niso zadeva etnologije, *akor bi hotel to dokazati neki prerok „nove etnologije" v Mubljani,"
Or,
mnenje k tej pripombi smo naprosili avtorico 'fličine spalnice. Avtorica (ne Olgica), nam je poslala *fatek odgovor:
Razumljivo je, da nekdo, ki živi daleč od doma, v družbeni, generacijski in strokovni osamljenosti, ne more razumeti tega, kar se dogaja doma. Razmišljanje o Pradomovini in preziranje sodobnega domačega dogaja-n,a. vse to je odziv na oddaljenost in osamljenost. Pri raz¡Skovanju slovenskega izseljenstva smo isti pojav ^Pazili pri različnih posameznikih, ki živijo v tujini in c®jo potrjevanje lastne identitete v čim bolj odmaknjeni ^Jeklosti.
življenje in delovanje v osamljenosti in oddaljenosti pa 1 samo težavno, ampak je lahko tudi udobno, saj si hko privoščiš znanstveno kompiliranje, ograjevanje in re*iran|e nove in stare domovine. Ob tem je zelo možno, a ^olumnistke, bolj kot ozko strokovno zamaknjeni avt vidi¡° Inanstveno relevantne pojave in škoda je, da °rici nista ustrezneje citirani, saj bi bilo zanimivo, °*nati njuno pisanje. Human relations so namreč predmet etnologije, celo 1 kot vprašanja zbiralnega gospodarstva in etriogeneze, arh ° 'n	bodo reševali predvsem zgodovinarji in
pologi s svojimi specialnimi znanji in seveda s sodelo-
anjem etnologov. Slovenci nismo prenehali biti predmet ščih ''e	v občinah, v bogatih in revnih bivali-
fr 'godijo jn vozijo se po cestah, jedo kuhan kostanj in nch frie$r spet pijejo ječmenovo kavo in poznajo
^ca-colo itd.
veseljem bomo šli še v Zakarpatje, a ta ekskurzija bo ne a a počakati, ker je doma preveč dela. Tu si namreč ne0K°[iemo privoščiti sladokusne strokovne izbirčnosti, Aktivnosti in pisanja v slogu bulvarskega tiska (npr.:
„V primeru z Norvežani je naš človek prišel na pic-nic. Šele kasneje se je Norvežan povzpel na visoka mesta, ki so nosila krasne plače in je tudi tam vtisnil pečat svojega dela ameriški civilizaciji, medtem ko ga Slovenec ni" ali spogledovanja z bralci v stilu „whatever is more appealing to your taste.")
MOJCA RAVNIK
pismo
PISMO IZ LONDONA
Del pisma Koko Clark objavljamo v angleški prilogi, a ga zaradi zanimive vsebine predstavljamo tudi slovenskim bralcem:
„Smem povedati nekaj o Glasniku? Morda tega ne bi smela, ker ne znam slovensko, čutim pa se obvezano, da povem svoje mnenje o angleški prilogi. Čeprav je Kraljevi antropološki inštitut naročen na Glasnik, se bojim, da ga bere zelo malo ljudi, in jaz sem gotovo ena od teh izjem. Odkrita bom In upam, da mi ne boste tega zameriti. Upam tudi, da bodo moje pripombe pomagale pri urejanju bodočih številk.
Ne glede na dejstvo, da ne znam slovenščine, sem ob prebiranju angleških prilog razočarana. So neizrazite in ne vsebujejo spodbudnih teoretično—analitičnih predlogov . , .
... Ne zanima me preveč, kaj so slovenski etnologi počeli prej, in ne zanimajo me ponavljajoči se predlogi za sodelovanje etnologije z drugimi vedami (čeprav so tu seveda tudi izjeme). Namesto tega bi rada izvedela, kaj slovenski etnologi počnejo in mislijo sedaj in na kakšen način analizirajo svoje etnološko gradivo. Zato me čudi, da uredniški odbor ni poskrbel za dober, zgoščen prevod članka Slavka Kremenška z naslovom „Način življenja — etnološka kategorija z gospodarskim in političnim pomenom." Brati bi Želela take članke in menim, da to velja tudi za druge angleško govoreče bralce.
Smem mogoče navesti dober primer angleške priloge? Časopis „Sociologija — časopis za sociologiju, socialnu psihologiju i socialnu antropologi ju" ima veliko boljše angleške povzetke svojih člankov.
Morda sem bila preveč kritična do vašega Glasnika, a rada bi pomagala pri njegovih izboljšavah, pa čeprav moje pripombe včasih zvenijo zelo arogantno."
KOKO CLARK, LONDON
Opomba uredništva: Arogantne in deloma osebne kritike iz pisma nismo objavili, z veseljem pa smo objavili konstruktivno kritiko, ki bo gotovo pomagala k izboljšanju angleSke priloge in Glasnika v celoti. Veseli smo vsake konkretne pobude, tudi ¡z tujine, seveda pa bi bili i« bolj veseli pripomb iz domaČih logov.