Gospodarski Glasnik za Štajersko. List gospodarstvo in cimrio kimetijstvo. Izdaja oes. kr. kmetijska družba na štajerskem* List relja na leto 4 krone. Udje družbe prispevajo na leto 2 kroni. U4Je dob* list castonj. Varlilna: Vabilo. — Draginja živil in kmetijstvo. — Iz razprav osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe za Štajersko. — Perutninarski list: Razstava mlade perutnine prvega Štajerskega perutninarskega druStva v Gradcu (2. in 3. novembra 1907). — Gospodarske drobtine. — Zborovanja podružnic in krajnih društev. — Iz podružnic in krajnih društev. — Tržna poročila. — Zadruga: Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Oznanila. Št. 3721. C. kr. kmetijska družba za Štajersko. V abilo na 85. občni zbor c. kr. kmetijske družbe za Štajersko -------- ki se vrši dne 23. in 24. marca 1908 v stanovski hiši (Landhaus) v Gradcu. Začetek dne 23. marca ob štirih popoldne. Dnevni red za 23. marec I&08: 1. Otvoritev zborovanja po predsednika. 2. Naznanitev zastopnikov tujih korporacij. 3. Naznanitev odposlancev podružnic. 4. Volitev dveh overovateljev. 5. Predlogi revizijskega odbora glede a) proračuna za leto 1908.; b) računskega zaključka za leto 1907.; c) upravnega poročila za leto 1907. 6. Volitev revizijskega odseka za prihodnje leto. 7. Predlogi osrednjega odbora in podružnic. Dnevni red za 24. marec 1908: 1. Volitev novega osrednjega odbora. 2. Nadaljevanje razprav o predlogih podružnic. 3. Prisodba nagrad in odlikovanj društve-nikom, ki so si stekli posebne zasluge za kmetijstvo. § 25., točka 7., odstavek 2., družbinih pravil določuje, da se morajo staviti predlogi za odlikovanja, kakor sploh vsi predlogi, o katerih se naj razpravlja na občnem zboru, najpozneje štiri tedne pred zborovanjem, ker bi se sicer na iste oziralo šele na prihodnjem drugem občnem zboru. Vse stavljene predloge je treba obširno utemeljevati. Pri nasvetih za odlikovanja se mora strogo ozirati na določbe § 44. družbinih pravil. V Gradcu, dne 17. decembra 1907. Od osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe za Štajersko; Predsednik: Generalni tajnik: Grof Edmund Attems I. r. Franc Juvan I. r, Draginja živil in kmetijstvo. Z ozirom na gonjo zoper naše kmetijstvo, ki jo uprizarjajo socijalni demo-kratje v parlamentu in zunaj in večkrat še celo z pomočjo zelo dvomljivih sredstev, je pač naša dolžnost, da se na tem mestu pečamo s tem vprašanjem. Nasprotniki našega kmetijstva se pri agitaciji poslužujejo dejstva, da so živila po mestih v zadnjem času postala mnogo dražja in pravijo, da so tega krivi kmetje. Naša dolžnost je sedaj, da pokažemo na kratko, da je ta trditev popolnoma neutemeljena in da je popolnoma krivo, če se dela agrarce odgovorne za to draginjo. Najprej moramo resinbi na ljubo pritrditi, da je v mestu pri nekaterih živilih res velika draginja. To velja posebe o mesu, ki je tako drago, da dela marsikateri družini skrbi, če se hoče živeti ob mesu. Na prvi pogled se bo mogoče marsikomu čudno zdelo, da v agrarnem listu kaj takega konštatiramo, a mi nimamo nikakega vzroka, da bi kaj takega zakrivali, ker je ravno to dejstvo najboljše orožje v našem boju zoper nasprotnike. Primerjati nam je samo treba položaj na trgu in ceno živine, če se hočemo prepričati, da nima producent pri teh cenah nikake krivde. Ze mesece opazujemo, da pada na vseh avstrijskih sejmih živini cena, posebno zelo pa je padla cena po štajerskih sejmih. Na Dunaju je padla cena pri 100 kg žive teže že od lani precej. Znižala pa se je po uradnih podatkih pri čeških pitanih volih za 10 K galiških „ „ „ 14 „ bikih..............„ 14 „ kravah.............„ 18 „ pri 100 kg žive teže, pri klavni živini pa pri ovcah za 10 K teletih „ 30 „ svinjah „ 10 „ pri 100 kg žive teže. Ce odtegnemo od žive teže približno tretjino, potem dobimo približno klavno težo. Torej dobi mesar pri 100 kg češke vole za I3V3 %-gališce „ „ 18% „ bike .... 18% „ krave ... 24 „ ceneje. In vendar morajo ljudje mesarju meso ravno tako drago plačevati kakor doslej. Lahko bi dokazali, da so na Štajerskem razmere še bolj žalostne, ali tega nam ni treba, ker to tako vsakdo sam ve. Kako moremo pri takih razmerah imenovati producenta, ki dobi komaj svoje stroške povrnjene, oderuha in kon-zumente šuliti proti njemu? To se more goditi samo tam, kjer tičijo za tako gonjo drugi, demagoški vzroki. Ce hočemo po mestih draginjo mesa odpraviti, potem morajo mestne občine bolj skrbno skrbeti za aprovizacijo (oskrbovanje z živili), kakor delajo danes. Danes se ne zgodi skoro nič zoper umazano špekulačijo. Ce bi se meja odprla, se ne bi na vsem tem prav nič spremenilo, razmere bi se celo poslabšale, ker bi okužila tuja živina našo domačo, tako da bi na zadnje naša živina popolnoma propadla, kar bi ves položaj še bolj poslabšalo. Edino rešitev vidimo v tem, da se podpira domača živinoreja, da se zavaruje pred kugami in da skrbijo mestne občine za pametno gospodarsko politiko. Razmere pri žitu niso mnogo drugačne. Tudi tukaj trdijo nasprotniki pri svoji agitaciji, da je visoke cene pri žitu kriva varstvena carina in da bi cena padla, če bi se carina odpravila. Ti agitatorji pa ne omenijo niti z besedico, da je bila cena žitu v štiridesetih do sedemdesetih letih mnogo večja ko danes, da pa je bil takrat tudi kruh mnogo večji. Nadalje moramo omeniti, da se je žito podražilo tudi drugod po svetu, ne le samo pri nas, ampak tudi v inozemstvu, kakor nam kaže sledeča tabela. V oktobru 1907 je poskočila v razmerju z oktobrom 1906 cena rži v Odesi.............za 66°/0 Budapešti . . . „ 6 5'4 % Dunaju ... „ 61-6 „ Bremenu (ruska) . „ 5L5 „ Berlinu . . . . „ 29 8 „ Pri pšenici je poskočila cena v Odesi.............za 62,8% Budapešti ... „ 62’6 „ Dunaju . . . „ 52-8 „ Buenos Airesu . . „ 45'4 „ Novem Jorku . . „ 37‘9 r Chicagu . . . . „ 37-7 „ Berlinu . ... „ 28T „ Iz tega vidimo, da bi odprava carine bila brez vsakega smisla; pač pa bi dobil špekulacijski kapital več prostora, ker bi trgovina postala prosta. Lahko bi oškodoval naše gospodarstvo, ker bi onemogočil pri nas pridelovanje žita in nas glede žita storil popolnoma odvisne od tujine. Seveda je pravilno, če se trdi, da so po mestih peki znižali težo kruha. Ali k temu jih ni prisilila momentano zvišana cena žita, ampak vedne stavke njihovih delavcev in zvišanje upravnih stroškov, ki je s tem v zvezi. Kakor je izračunal list mlinarjev, so se vsled zadnjih dveh stavk pekovskih pomočnikov zvišali upravni stroški pekov na Dunaju a tudi po vseh drugih večjih mestih v zadnjih štirih letih za 4.000 — 6.000 K-Ker se je iz istega vzroka podražil tudi premog, potem je pač smešno, Če se soci-jalni demokratje pritožujejo, da je postal kruh manjši, saj so bili ravno oni krivi, da se je to zgodilo. S svojim vednim hujskanjem so naredili, da imajo njihovi delodajavci večje stroške in sedaj morajo to sami poplačati. In naravnost brezumnost bi bile, če bi moral biti producent odgovoren za to in če bi on moral za to trpeti. Tudi glede mleka očitajo socijalni demokratje. S popolno pravico je lahko trdil poslanec knez Auersperg pri debati o tej stvari v državnem zboru, da dobi mlekar v hlevu večkrat za liter mleka le 6—7 krajcarjev, da celo samo 5 krajcarjev. Ni treba, da bi bil človek strokovno izobražen, a že lahko uvidi, da se pri takih cenah mlekarstvo ne more držati. Posebno v bližini mest so poskočile delavske plače zelo visoko, k temu še pride draginja raznih umetnih krmil, tako da je naravnost brezvestno, če se dela kmeta odgovornega za to ali Če se od njega zahteva, naj se posveti mlekarstvu. In težnja, da bi postala cena mleku primerna stroškom, pač ni nepravična. Hujskanje proti kmetom v zadevi draginje živil pa postane še bolj prozorno, Če pomislimo, da se je občno blagostanje v Avstriji povzdignilo, kar vidimo pri tem, da so indirektni davki vedno večji. Dokazujejo nam, da se jč več mesa in kruha, da se več pokadi in popije, da se porabi več petroleja; znana narodnogospodarska prikazen pa je, da so v časih, ko je ljudska blaginja zelo velika, tudi ljudske potrebščine zelo drage. Na vsak način pa je zelo dvomljivo, ali so nizke cene pri živilih znamenje ljudskega blagostanja. Izkušnja nas uči, da s tem ni tako. Neka arabska pripovedka pripoveduje, da je jedna najhujših kazni v peklu ta, da je v njem vse tako po ceni. En cel vol stane samo en groš. A nihče nima groša in tako morajo vsi trpeti, dasi je vse tako zelo po ceni. Ali pa naj ne bodo deležni splošne povzdige ljudske blaginje ravno oni, ki nosijo na svojih ramah skrb za vse druge stanove, kmetje? Ali je res oderuštvo, če delajo na to, da dobijo plače, ki bodo v pravem razmerju ž njihovimi stroški? Da, odgovorimo in z nami vsakdo, ki pozna pravico in ki zna to vprašanje premotrivati z narodno-gospodarskega in socijalnega stališča. Hugo Reinhofer. Iz razprav osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe na Štajerskem. Seja dne 17. decembra 1907. Začetek ob 10. uri predpoldne. Navzoči so sledeči gospodje: predsednik ekscelenca Edmund grof Attems, podpredsednika Henrik vitez pl. Ples-sing in Janez Thunhart, zastopnik visoke c. kr. namestnije in visokega deželnega odbora c. kr. dvorni svetnik Henrik vitez pl. Hammer-Purgstall in Franc grof Attems, 12 članov osrednjega odbora in glavni tajnik Juvan kot zapisnikar. Predsednik konstatira sklepčnost, otvori sejo, pozdravi navzoče in naznani, da so svojo odsotnost opravičili gospodje Člani osrednjega odbora Jožef Holzer, Edvard Janus chke, Jožef Lenko, ekscelenca dr. Ivan grof M er an, Janez Reitter, Edmund Schmid in Leo Z e d-1 a c h e r. Zapisnik zadnje seje se dd v kroženje in potem se preide na dnevni red. Najprej se določi dnevni red za 85. občni zbor c. kr. kmetijske družbe; zborovanje se določi na dan 24. in 25. marca. J. Hormandiger, posestnik žga-njarijevAndrichsfurthu na Nižjem Avstrijskem, priporoča svojo knjižico v nemškem jeziku: „Priročen svetovavec za posestnike žgan-jarij.“ Poroča član osrednjega odbora gospod dr. Hotter. Ker je knjiga zelo praktično sestavljena in opisuje posebno male kmetske žganjarije, predlaga poročevavec, naj se knjiga vsem interesentom prav toplo priporoča, posebno podružnicam Gornje Štajerske, katerim se naj istočasno vpošlje po en izvod omenjene knjižice. Se sprejme. Poročila in predlogi perutni-norejskega odseka. Poroča član osrednjega odbora gospod baron Ecker. Poročevavec poroča o delovanju odseka in izvršenih delih, razdeljevanju jajec za nasad in doseženih uspehih, o razdeljevanju plemenskih kur med podružnice in posamezna vzrejališča, o ustanovitvi novih vzrejališč. Poroča o razstavi na Dunaju, ki se je omogočila v prvi vrsti z deželno podporo, potem državno podporo in z društvenimi deleži. Nadalje poroča o razdelitvi podpore. K stvari so še govorili člani Dehne, Kappel in nato se je poročilo vzelo z odobravanjem na znanje. Nadalje priporoča sledeče predloge: 1. Glede porabe tujekrvnih živali v vzrejališČih; se sprejme. 2. Glede pisanja rodovne knjige v vzrejališČih; se sprejme. 3. Sprejemanje naznanil glede prejemanja jajec za nasad iz vzrejališč in pova-bitev kmetov, da jemljejo jajca za nasad iz vzrejališč; se sprejme. 4. Pogosto priobčevanje sestavkov o perutninarstvu v družbinem glasilu; se sprejme. 5. V družbinem glasilu naj se zopet opozarja na potovalna predavanja o pe-rutninoreji in naj se povdarja, da plača družba za to stroške; se sprejme 6. Prireditev sejma za plemensko perutnino med graškim jesenskim sejmom; vpošljejo se naj samo štajerska plemena; sklene se, da se bo to vprašanje odločilo še le tedaj, ko se bodo začela pogajanja z odborniki graškega jesenskega sejma. 7. Razglas glede razdelitve plemenske perotnine naj se objavi najpozneje 1. avgusta v družbinem glasilu, prošnje se naj sprejemajo le do 31. avgusta in potem se naj takoj rešijo; se sprejme. Poročila in predlogi živinorejskega odseka. a) Poročilo o nastavljenju subvencij-skih bikov lisate pasme. Poroča Član osrednjega odbora gospod Czeicke. Poročilo je bilo zelo obširno; iz njega posnemamo sledeče: V letu 1907. se je nastavilo skupno 49 lisastih bikov, ki so se kupili deloma od domačih živinorejcev, po večini pa na Ogrskem. Prejšnje leto (1906) se je nastavilo 39 bikov lisaste pasme. Vsi so se nastavili v šestih okrajih Vzhodnje Štajerske. Poročilo se vzame na znanje. Nadalje poroča gospod Czeick e kot odposlanec in zastopnik osrednjega odbora v kuratoriju zahoda za vnovčevanje živine na Dunaju o sklepih, ki jih je storil ta zavod v zadnji seji 28. novembra 1907. Iz poročila se vidi, da se tudi štajerski kmetje poslužujejo tega zavoda, da se misli tudi na ustanovitev takih zavodov po posameznih deželah in da bo zavod zavaroval živino proti vplačilu 20 v za glavo. Poročilo se vzame na znanje in sklene se povprašati zavod, ali je zavarovanje že v teku. b) Izjava visokemu deželnemu odboru o prošnji okrajnega zastopa v Marnbergu, naj se celi okraj proglasi kot plemenski okoliš za marijadvorsko pasmo. Poroča glavni tajnik Juvan. Predlogu odseka primerno se sklene, naprositi visoki deželni odbor, naj ugodi prošnji okrajnega zastopa v Marnbergu. Poročila in predlogi sadjerej-skega odseka. Ker je dosedanji predsednik Franc Barta vsled preobilnih poslov odložil predsedništvo, se izvoli na njegovo mesto c kr. dvorni svetnik gospod Rus s. Prejšnjemu predsedniku pa se za njegovo dolgoletno in uspešno delovanje izreče prisrčna hvala. e) Podružnica Rogatec-Slatina prosi, naj poskrbi slavni deželni odbor, da se naprosi gospod ravnatelj Anton Stiegler, da napiše kratko in lahko umevno navodilo o sajenju in nadalnjem škerenju sadnih dreves in naj se doda brezplačne vsem onim, ki naročajo sadna drevesca. Poročevavec, Član osrednjega odbora gospod Zweifler, omenja, da je za tak pouk dovolj prilike in da se mu ne zdi potrebno zaradi tega, da bi se izdala o tem posebna knjižica. Pač pa se naj naprosi visoki deželni odbor, da dži na zadnji strani naročila natisniti kratko navodilo o sajenju dreves. Se sprejme. d) Izvršitev predlogov 84. občnega zbora 1. Predlog podružnic Admont in Schladming. Osrednji odbor naj poskrbi, da se v deželnem zboru doseže postava za zatiranje miši in krtic. Poročevavec Član osrednjega odbora gospod Zweifler predlaga, naj se dela na to, da se v vseh okrajih nastavijo za to posebni lovci, ki se naj za polovico plačajo od okraja, oziroma dotične občine, polovico pa naj plača stranka. Najboljše bi bilo, če bi se dajale premije, ki bi jih lahko dobili tudi oni posestniki, ki se na lastnem posestvu pečajo z lovljenjem krtic. Predlog, ki ga podpirata še gospoda Neuper in Riemelmoser, se sprejme. 2. Predlog podružnic Maribor ob Dravi in St. 11 j v Slov. gor. Osrednji odbor naj porabi ves svoj vpliv v to, da se spremeni postava o žganju, posebno v tem oziru, da se pristojbina ne plača takoj po žganju, ampak še le pri pro daji žganjice. Davek na žganje sadja in jagodnih sadežev naj se po možnosti zniža na ono višino, na kateri je prej bil. Poročevavec, član osrednjega odbora gospod dr. Hotter obžaluje, da so bila vsa dosedanja prizadevanja zaman in da je vlada dala le neznatne olajšave. Zdi se mu potrebno, da se zahteve, ki so se že večkrat stavile, stavijo še enkrat in priporoča sledeče predloge odseka: 1. Stare pravice po dvornem komornem dekretu iz leta 1838. 2. Alpske dežele naj imajo, kakor Tirolska, Predarelska in Dalmacija pravico na 112 1. 3. Domače žganjarije naj se izločijo iz postave o žganju, za te se naj vstvari posebna postava. 4. Odpravi se naj po postavi določeno prisilno obvestilo pri -spremembah v stanu voditelja žganjarne, oziroma naj se rok podaljša na 14 dni. Naznanilo se naj lahko opravi z dopisnico. 5. Podaljša naj se rok za močnate tvarine. 6. Izposluje naj se pravica, da se smejo sadje in jagode, pridelane na domačem zemljišču, davka prosto žgati, oziroma naj se zniža davek pri žganju lastnega sadja, jagod, tolkle in vina, ostankov pri stiskanju in drožih na prejšnjo višino. Predlogi se sprejmejo, opusti pa se par dostavkov obeh podružnic, ki so v nasprotju z dvornim komornim dekretom. 3. Predlog podružnice Kumberg. Osrednji odbor naj dela na to, da se bodo v deželnih drevesnicah v večjem številu gojili mošanclji, po katerih se zelo povprašuje in ki so za Vzhodnjo Štajersko zelo važni. Sklene se predlogu ugoditi. O tem je poročal gospod član O. O.* Zweifler. 4. Predlog podružnice Rogatec-Slatina. Naj se uvede obvezno pokonče-vanje krvne uši, ki dela na Spod. Štaj. toliko škode. Poroča član O. O. gospod Zweifler. Ker še tako strogi policijski predpisi malo izdajo, priporoča poročevavec, naj se podružnica dogovori z občinami, društvi in zadrugami glede oskrbovanja s pokonče-valnimi sredstvi in naj skrbi za drevesne paznike. Nato se še prečita odlok c. kr. * Da si prihranimo prostora, bomo v prihodnje na ta način krajšali besedo „Osrednji odbor“. Op. prest. finančnega ministrstva, ki pravi, da se ne more zvišati izdelovanje bakrene galice v Brixleggu. Poročila in predlogi agrarno-političnega odseka. Izvršitev predlogov 84. občnega zbora. a) Predlog podružnice v Mariboru ob D. Osrednji odbor naj odda eni sekciji c. kr. kmetijske družbe vprašanje dobav za vojsko; pri tej sekciji bi se potem kmetje pritoževali, tudi bi naj ta sekcija zasledovala eventuelne zlorabe, če treba, do najvišje instance. Poročevavec član 0.0. gosp. Klammer predlaga, naj se pri visokem c. kr. poljedelskem ministrstvu in drugih pristojnih ministrstvih pojasnijo razmere in naj se odločno prosi primernih reforem. Se sprejme. b) Predlog podružnice v Admontu. O. O. naj dela na to, da se, kadar se od štajerske dežele dajejo lovi v najem, zavežejo najemniki lova, da bodo onim, ki imajo s er vit ut e, povrnili škodo, ki trpijo na paši vsled tega, da se redi preveč divjačine in da bodo pašnike pred divjačino zavarovali s plotovi. Poročevavec Član 0.0. gosp. Neuper predlaga, naj se temu predlogu v polnem obsegu ugodi. Deželni kulturni poročevavec Franc grof Attems omenja, da ni čul nikakih pritožeb v tej stvari. Nato se sprejme predlog odseka. c) Predlog podružnice Lipnica. Centrala se prosi, naj dela z vsemi močmi na to, da se kmalu ustanovi hipotekarna banka. Poročevavec glavni tajnik Juvan priporoča, naj se predlog odseka sprejme in naj se počaka konec akcije, ki se je lani započela v deželnem zboru. Se sprejme. d) Predlog podružnice Maribor in Velika-Nedelja. 0.0. naj zastavi ves svoj vpliv, da se zemljiški davek spremeni v prid gospodarskim obratom. Poroča član O. O. gospod Czeicke. Na predlog poročevavca sklene O. O., da se bo v tej stvari zvezal z dunajsko centralo za varovanje gospodarskih interesov in da bo od tam uvedel enotno akcijo. Se sprejfne. e) Predlog podružnice v Ljutomeru. Osrednjemu odboru se naroči, naj dela na to, naj se uvede postava, po kateri bi bili prisiljeni trgovci in prekupci, ki tržijo po Štajerskem z manjvrednim ogrskim blagom, kakor jajca, perutnino, svinje, jagnjeta, sadje, vino, ki ga označujejo kot štajersko, povedati, odkod ga imajo. Predlog se sprejme. Nato poda O. O. še par izjav in reši nekaj internih zadev. Nato označi predsednik zapisnik zadnje seje, proti kateremu se ni priglasil noben ugovor, za odobren, določi prihodnjo sejo na 14. januarja in sklene obravnave. o|^PerutninarsK» list. j|7 Razstava mlade perotnine I, štajerskega perotninarskega društva v Gradcu (2. in 3. novembra 1907). Med različnimi naredbami, ki so se izdale in uvedle za povzdigo naše domače perotninoreje, zavzemajo primerne razstave perotnine zelo odlično mesto. Ce se pokaže, kaj se je pri reji doseglo in če se to nagradi, ima vsak perotninar priliko, da primerja svojo perotnino z razstavljeno in nagrajeno, kar je za njega vsekakor zelo zanimivo in poučno. Posebno pa se z razstavljanjem vzornih plemen budi in oživlja čut za tako važno plemensko izbero. Posebno poučna pa je taka razstava, če se nam v nji pokažejo uspehi zelo kratkega a vztrajnega in intenzivnega perotninarskega delovanja. In to je bilo ravno pri tej razstavi mlade štajerske perotnine. S te strani moramo razstavi, ki jo je priredilo letos I. štajersko pe-rotninarsko društvo, prisojati največjo važnost. y Ce pomislimo, da so bila pred 5 leti vsa razstavljena plemena staroštajerske kokoši na precej primitivni stopinji plemenskega razvoja in če primerjamo danes razstavljeno, lepo kokoš s tedanjo, potem si pač moramo z zadovoljstvom priznati, da se v tako kratkem Času in z razmerno skromnimi sredstvi še nikjer drugje niso dosegli niti približno enaki uspehi. S tem pa nikakor nemislimo reči, da smo dosegli že vrhunec razvoja; ne, zato je treba še nadaljnega, intenzivnega, dolgoletnega perotninarskega dela. Staroštajerska kokoš je bila zastopana s 74 plemeni. Ta pasma, ki je za gorate kraje posebno primerna, je od zadnje razstave sem neprimerno napredovala. Daši so se našle še vedno male, bolj fazanom podobne kokoši, vendar se vidi, da je pleme postalo večje, kar je že lep uspeh. To pleme je sedaj že dovoljno izraženo po svojih znamenjih in tudi zelo razširjeno, tako da se sedaj lahko začne delovanje s pustnimi gnezdi in na ta namen doseže vsaj 140 jajec na leto. Ker mora to pleme nesti jajca in dajati meso. se ne sme skušati doseči večje število jajec, da se meso ne poslabi. Razen tega se naj pazi na to, da ne bo nobeno jajce, ki je določeno za valjenje, lažje ko 56 g in da se za pleme izberejo težje kokoši. Tudi pri naših domačih mesnih kokoših iz sulmskega dola se opazi lep napredek. Marsikatera kokoš že ima lepo zaokrožene, pravilne telesne oblike in drobne kosti, kar je popolnoma pravilno. Vsega skupaj je bilo sulmodolske kokoši razstavljenih 47 plemen. Razvine so poslale 8 zelo dobrih plemen. Celjska kokoš je bila v veliki množini razstavljena, zelo dobre kakovosti, kar se tiče velikosti in jajec (poprečno 160 na leto), dobra za meso in jajca, lepo izražena, česar pri tem plemenu nismo našli pogosto. Med razstavljenimi tujkami se je našlo tudi par jako lepih, posebno križanih ple- a men Dorking = staroštajersko in celjsko — nasavsko. Razstavljeni Houdani pa niso delali nobenega ugodnega vpliva, posebno pa je okolnost, da je eno pleme z nalezljivim nahodom (difterijo?) pri ugodnem vremenu tako zelo shujšalo, kaže degeneracijo. Povodna perotnina je bila v velikem številu zastopana; žal, da ni bilo nobenih gosij iz Južne Štajerske, Hrvaške ali Ogrske, ki so boljše, dasi niso tako velike ko Emdenske, italijanske ali pommerske. Upamo pa, da jih bomo videli na prihodnji razstavi, ker prekašajo v marsičem tuje, umetno vzgojene in vzrejene, navadno zelo povečane gosi. Izmed rac so bile razstavljene pasme Peking, indijska in Aylesbury v zelo lepih, vzornih eksemplarih. Zelo zanimive so bile križanke našega vsestranskega perotninarja gospodaO.Mal-degkema med divjo in Rouensko raco, posebno pa njegovo popolnoma novo pleme „Falkenhofer - Schwarzkopf" , ki ima gotovo zelo lepo bodočnost. Posebno zanimive so tudi bile modre, velikanske pure, ki so bile zelo velike in zelo lepe. Pitana perotnina je bila zastopana z 22 kopuni, med katerimi so bili zelo lepi sulmodolski in staroštajerSki; da se je videl — zelo poučen — razloček, so bili med njimi tudi štirje nerezani kopuni. Velezanimivo razstavo so obiskali ekscelenca gospod namestnik grof Clary, deželni glavar grof Attems, gospod dvorni svetnik Hammer-Purgstall — ki so razstavo neumorno podpirali in pridno obiskovali — gospod dvorni svetnik dr. Karl Rus s, gospod profesor pl. Jarič iz Zagreba, ki se je nalašč pripeljal na razstavo in veliko število odličnih perotninarjev, tako da je društvo lahko z moralnim uspehom razstave popolnoma zadovoljno. Razsodišče je prisodilo sledečim razstavljavcem nagrade, oziroma odlikovanja: 1. Srebrno državno kolajno: Mariji Weill za staroštajersko, Arminu Ar-beiterju za sulmodolsko, Mariji Luche-s c h i t z za sulmodosko, kopališču Steiner-hof za razvanjsko. — 2. Bronasto državno kolajno: Francu Gaischu za modre Houdane, Avgustu Pischu, bele Minorke, G. pl. Heyrovsky, Emdenske gosi, Gizeli Koch, pekinške race. — 3. Srebrno družbino kolajno: Rudolfu D eh n e, za sulmodolsko, Gizeli pl. Adamovich, za razvanjske, Mariji Puch, za Dorking, dr. Karlu Russ, celjske. — 4. Bronasto družbino kolajno: Rudolf Dehne, za sulmodolsko, kopališče Steinerhof, za križanke med Dorking = staroštajerskimi. — 5. Srebrno društveno kolajno: Rupertu E d e r e r, za staroštajerske, Franca Seiler j a naslednikom, za sulmodolske, Gizeli Koch, za staroštajerske, Mariji Suitner, za gosi. — 6. Bronasto društveno kolajno: G. pl. Heyrovsky minorka, Francu Gaisch, Lang-shans, Georgu Mach, za staroštajersko, Jožef Gmoser, sulmodolske. — Razredna darila so dobili: Prva darila: Rih. Eder, staroštajerske, Steinerhof, Dorkings, Franc Gaisch, Minorka, dr. Karl Russ, celjska, Marija Luche- s chit z. Razen tega se je razdelilo še 5 drugih in 2 tretji darili. Dvanajst razstavljavcev je dobilo Častne nagrade v denarju. Perotninarski napredek, ki se je pri tej razstavi tako jasno pokazal, dokazuje tudi, da vede pot, po kateri hodi danes štajerska perotninoreja, sicer počasi a sigurno k cilju: „Izboljšava domače pe-rotninoreje iz same sebe z enotnim materijalom“. Tudi kaže, da je popolnoma opravičeno geslo, s katerim sklepamo današnje poročilo: „Ven s tujci iz naše domače perotninoreje“. Armin Arbeiter. Gospodarske drobtine. (Notranjec.) Kompost mora biti vedno vlažen. Po potrebi ga je zato treba zalivati z gnojnico. Da se gnojnica ob straneh ne odceja, napravimo v vrh kupa jamo. Krog njega izkopljemo jarek za deževnico. Gnoj ne sme ležati v luži. V takem gnoju se napravlja čisti dušik, ki vhaja nevidno. Tudi presuh gnoj ni dober. Da ga ohranimo vlažnega, ga polivamo z gnojnico. Ob vročih dnevih je treba gnoj vsak dan z gnojnico polivati. Če je gnojišče dobro narejeno, se gnojnica, koje gnoj ne popije, odceja v gnoj-nično jamo. Zborovanja podružnic in krajnih društev. Konjice. Vabilo na redni obči zbor konjiške podružnice c. kr. kmetijske družbe za Štajersko, ki se vrši v nedeljo, 9. februarja 1908, popoldne ob 3. uri v nemški šoli. Dnevni red: 1. Računsko poročilo za leto 1907. 2. Poročilo ra- čunskih preglednikov. 3. Razgovor in pojasnila k novim družbinim pravilom. 4. Volitev jednega odposlanca. 5. Slučajni predlogi. Seidl er, načelnik. Iz podružnic in krajnih društev. Sv. Jurij V Slov. gor. Dne 22. decembra je priredila tukajšna podružnica c. kr. kmetijske družbe za Štajersko svoj letni občni zbor. Podružnica obstoji dve leti. Članov je imela 63, v tem letu je pridobila še novih. Da se člani zanimajo za podružnico, je razvidno iz tega, da so prišli večinoma vsi poslušat g. potovalnega učitelja M. Jelo v ška, ki je umljivo in stvarno govoril o živino- kakor tudi svinje-reji, ter tudi povdarjal pomen gospodarskih zadrug in zvez. Omenjal je umetno gnojenje, tudi gospodinjam je dal navodila glede perutninarstva. Zborovanje je bilo zanimivo, zlasti pri poučnih razgovorih. Novoizvoljeni odbor (načelnik poslanec g. Roškar) je takoj v prvi seji naročil več gospodarskih predmetov, dočim je že lansko leto družba poslala več škropilnic za vinograde. Misel zadružništva prodira vedno globo-keje tudi med našimi kmetovavci. Janez Kr a v tič. Št. lij V slov. gor. 5. januarja 1908. P. n. člani kmetijske podružnice so na-prošeni, naj kakor hitro je mogoče, vplačajo Članarino 3 K za tekoče leto. Pošljejo jo lahko po pošti naravnost podružnič- nemu blagajniku Janezu Baumannu v Št. liju, ali pa jo tudi lahko vplačajo pri enem zaupnih mož, ki so nastavljeni po posameznih farah in občinah. Ti so: za St. Jakob gospod Matija P e ki ar, za Jarenino gospod Jožef Slekovec, za Št. Ilj, gospod J. Baumann, za Svičino gospod Alojz Menhardt, za Št. Jurij na Pesnici gospod Alojz Dobaj, za Gornjo Št. Kungoto gospod Jožef Mayer, za Spodnjo St. Kungoto gospod Aleksander Hojnik. Baumann 1 r. Repnik 1. r. blagajnik. načelnik. Rogaška Slatina. V nedeljo 15. dec. se je vršil pri nas prav dobro obiskani občni zbor naše priznano delavne kmetijske podružnice. Po prisrčnem pozdravu generalnega tajnika Juvana in vseh došlih udov po predsedniku dobi generalni tajnik k prvi točki dnevnega reda besedo. V več kot eno uro trajajočem lahko razumljivem govoru je ta izvrstni strokovnjak in buditelj agrarne misli med kmečkim ljudstvom, razpravljal delavsko vprašanje na deželi. Dokazal nam je, da je kmet k temu veliko kriv, da nimamo več dovolj poslov in delavcev, da se le-ti vedno bolj izseljujejo v velika mesta in v inozemstvo, ker kmet ni korakal s časom in v svojem gospodarstvu in torej ni mogel delavcu to ugodno plačilo dati, katero se mu nudi pri industriji. Poleg lepega plačila pač še vleče mladega delavca, mlado delavko še samostojno neobvezno življenje v zvezi z različnimi poželjivostmi po vesolji in zabavi, ne pomisleč da ga starost zato po navadi čaka — revščina. V veliko večji meri pa je kriva vlada teh žalostnih prikazni. Naša država oziroma postavo-daja, ona ni le sokriva, da ni kmetič na svojem gospodarstvu s časom korakal, ker mu vlada ni pravočasno nudila si pridobiti potrebno znanosti itd., ona je namreč še v veliko večji meri odgovorna za to, ker ni dosedaj postav vpeljala katere se v naši sosedni Nemčiji tako izborno obnesejo. Ako ravno Nemčija v industriji čudovito naglo napreduje, nima Nemčija takega pomankanja kmečkih poslov in delavcev, da v zadnjem času je sploh pri kmetijstvu dovolj ljudi. Največjega pomena za stalnost kmečkih poslov na Nemškem so pač sledeče postave: splošno zavarovanje za starost in onemoglost skozi kojo je vsak hlapec, vsaka dekla, vsak delavec za starost in onemoglost zavarovan. • Skoz postavo „Das Heimstattengesetz" so večjim kmetom in veleposestnikom podane velike ugodnosti gri grajenju hiš in lastnih domov (kakor se pri nas še tu in tam na večjih posestvih nahajajo takozvane ofarije) delavcu pa je omogočeno svoji želji po samostojnosti ustreči in se lahko primeroma mlad lastno hišno gospodarstvo ustanovi (seveda kot ofer). Z postavo „Das Rentengutsgesetz" se je določilo, da razdeli vlada svoja velika posestva in razven tega nakupi še primerna posestva in napravi z njih vse tako, da more potem novi posestnik na višini časa gospodariti, uravna vodo, drenažira in gnoji travnike, zloži posestva, napravi primerne ceste, zgradi hleve in druga potrebna poslopja, nakupi potrebne stroje, lepo plemensko živino in sploh vse kar je potrebno. Nato proda posestva delavski rodbini, katera ima kupno ceno, proti prav nizkimi odstotki obrestovati in amortizovati. Skoz te tri postave je vsacemu kmečkemu delavcu in poslu dana priložnost, danes ali jutri po svojih zmožnostih večji ali manjši lastni posestnik postati. Kot pomožna priprava se je vpeljala z velikim uspehom delavska hranilnica, katera jako blagodejno upliva na štedljivost (Sparsamkeit) in značajnost tamošnjih delavcev. Enako postopanje proti pomanjkanju poljskih delavcev in gospodarskih poslov pač v naši Avstriji v veliko škodo kmetijstva še danes ne najdemo. Skrajna sila pa je, da se ta terjatev ponavlja na vseh kmečkih shodih, da se odločno zahteva od naših poslancev, da popustijo uprizorjenje komedij, teatrov in šaljivih burk in se spravijo na resno delo. Poživljamo jih, da se udeležijo naših shodov, ker le na istih jim je priložnost dana, naše želje spoznati, naše zahteve zastopati in z nami misliti. Za-libog nam je kmečki zbor (Bauerntag) v Gradcu pokazal, da je večina naših gospodov poslancev na lastno vednost tako ponosna, da se tem gospodom pač ne zdi vredno h tistim kmetom na zbor priti, katere poslanec le za časa volitov potrebuje. Burno odobravanja in prisrčno kmečko zahvalo je žel gospod Juvan, ko je sklenil svoj jako zaminivi referat, o katerem hočemo še poročati. Izvoljena preglednika letnega računa gospod posestnik Druškovič in g. nadučitelj Sekirnik sta po pregledu računov, knjig in blagajne, stavila predlog, da ker je blagajniška knjiga, z računi v najlepšem redu, se naj gospodu blagajniku Boheim izreka priznanje, kar se zgodi. Pri sklepu računov se je pokazalo, da so gospodje odborniki blagajni za nakup orodja večjo svoto iz lastnih žepov posodili, da sta delegata gg. Sever in Drofenig na lastne stroške podružnico v Gradcu zastopala in da se niti vinar ni vporabil za kako neumnost, pač pa so odborniki pri različnih prireditvah imeli precej stroškov. Poročilo o delovanju podružnice v tem letu je prebral gospod predsednik Aug. Sever. Iz istega posnamemo, da je podružnica v tem letu pridobila precej udov in izgubila skozi smrt gospoda Loschnigg. V teku tega leta je priredila podružnica 10 zborovanj, na katerih so različni strokovnjaki govorili. Razun 2 zborovanj so bile vse prireditve jako dobre obiskane. K točki 4. je bil kmetovalec Drofenig enoglasno kot zastopnik podružnice na občnem zboru v Gradcu izvoljen. Izvoljeni se zahvali za to veliko zaupanje, izjavi, da sprejme izvolitev in da hoče kakor v prejšnih letih stroške tega potovanja v prid podružnične blagajne sam prevzeti. K točki 5. se oglasi gospod inžener Miglitsch in izjavi, da je gosp. mornarski komisar Aug. Sever odločno izrazil, mesto načelnika radi njegove bolezni nikakor več prevzeti, in predlaga kot načelnika g. direktorja Josef Simony, kateri se z velikem navdušenjem takoj enoglasno izvoli. Ob enem pa g. inžener predlaga sledeče gg. v odbor izvoliti: g. mornarski komisar A. Sever (blagajničar), kmetovalec Drofenig (namestnik načelnika), gg. Druškovič, Poto-tschnigg, Sporu in Boheim kot od- bornike. Kmetovalec Drofenig predlaga, da se odbor še za posebne slučaje pomnoži z 2 — 3 zaupnimi možmi in sicer g. P ir k er v Kostrivnici, nadučitelj Sekirnik v Gaberji in kmet Vesovišek pri sv. Florjanu, kar se sprejme. Novoizvoljeni načelnik g. Simony in njegov namestnik Drofenig se v imenu celega odbora zahvalita za skoz enoglasno izvolitev izkazano zaupanje in prosi prvi odbor in drugi vse ude za sodelovanje. Gospod zaupnik, nadučitelj Sekirnik predlaga, da naj se v bodoče tudi večkrat v Rogatcu in tamošnji okolici poučna zborovanja obdrži, kar se obljubi. K zadnji točki stavi kmetovalec Drofenig 12 raznih predlogov, kateri so odločeni deloma tudi pri glavnem zboru v razpravo priti; isti se en bloc sprejmejo. Gospod direktor Simony se mu kot novi načelnik za njegov trud pri sestavljanju teh predlogov zahvali, nakar Drofenig obljubi ne le te ampak tudi vse v prid kmetijstva posebno še spodnještajerskega stavljene predloge v Gradcu z vsemi močmi podpirati. Dosedajni načelnik g. Aug. Sever se v imenu starega odbora poslovi, vošči novemu odboru veliko uspeha pri bodočem delu ter zaključi letošnji občni shod ob 5. uri zvečer. Dal Bog, da bi novi odbor v bodoče istotako plodonosno deloval in da bi se podružnica v prid štajerske stanovske organizacije razvijala. (Po „Štajercu".) Tržna poročila. ■TIa rr Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, \ Avstrije in Ogrske. <3 a * Mesto S X/3 Oh >N 05 I 1 m I o H M Proso 1 1 K v * v K v \K v K v K V Celje .. 50 12 10 50 8 - 8 J 8 20 8 50 Ormož . 50 12 50 10 50 10 — 9 50! 7 80 7 — Gradec 50 — — — -J . — — -1 — — — — Ljubno . 50 14 — 13 25 9 — 9 —1 8 70 — — Maribor 50 12 50 11 75 9 25 9 -1 .J 8 50 8 50 Ptuj . 50 - - — • — — — — — — — Inomost. 50 — — — — — — — — — Celovec 50 — — — — — — — Ljubljana 50 — — Pešt .. 50 — — 1 jj — — — — Solnograd 50 12 15 11 40 9 20 9 — 9 20 — — Dunaj 50 12 50 11 61 9 80 8 67 8 27! - Line ... 50 Mesto Ajda Bob Seno sladko Seno kislo Ržena slama ! slama | | 1 J S K V K V 1 K V [ K v K V K i« Celje ... 50 10 - 9 3 mmm 2 50 2 80 2 50 Ormož 50 10 11 — 5 —■ 4 80 4 — 3 50 Gradec 50 — — — — — — — — — — — Ljubno . 50 — — — — 3 80 3 45 3 90 3 20 Maribor. 50 9 — 9 50 3 75 — — 3 2 90 Ptuj ... *0 Graško tržno poročilo. Sejm s krmo in slamo od 13. jan. do 19. januarja 1908. Pripeljalo se je 91 vozov z 802 me terskimi stoti sena in 41 vozov z 365 meterskimi stoti slame; sejm je bil slabeje obiskan kakor pretečeni teden. Cene so bile naslednje: Seno, kislo od A 7.— do A 8.20, sladko od K 7.20 do A 8 40; ržena slama od A 7.20 do A 8—; pšenična slama od A 7.— do A 7.80, ječm na slama od A —.— do A -.—; ovsena slame od A -.— do A ; ježna slama od A -.— do A . Sejm z rogato živino dne 23. jan. 1907, Prignalo se je 400 volov, 220 bikov, 546 krav, 90 živih telet, pripeljalo se je — mrtvih telet, — svinj, — drobnice in — konjev. Izvoz na Nižje Avstrijsko: — volov — bikov, -•- krav, - telet; na Gornje Štajersko 82 volov, 8 bikov, 102 krav, - telet; Vor-arlberško: 54 volov, 32 bikov, 38 krav, - telet; v Nemčijo: 12 volov, - bikov, —krav, — telet; v Švico: 8 volov, 2 bikov, — krav, — telet; Solnograd: - volov, - bikov, - krav, - telet; na Ogrsko: — volov, — bikov, — krav, — telet; v Trst: 3 volov, — bikov, 151 krav, — telet; na Češko: 52 volov, 6 bikov, 6 krav, 13 telet; v Moravsko: — volov, — bikov, - krav, — telet. Cena je bila za 100 kilogramov žive teže: klavni voli, tolsti od K 74-— do A 80.— (izjemoma A 86.—), poltolsti od A 66.— do A 72.—, suhi od A 56.— do A 64. — ; voli za pitanje od A 58.— do A 66.—; klavne krave, tolste od A 52.— do A 6 2.—, pol tolste od K 44.— do K 50. — , suhe od K 30.— do K 42.— ; biki od K 48.— do K 66.—; dojne krave do 4. teleta od K 54.— do K 62.—, čez 4. tele od K 46.— do K 52.—, breje od K 46.— do K 52.—; mlada živina od K 54.— do K 70.—. Za 1 kilogram mrtve teže: telet od K —.— do —.— ; svinje od K —.— do K —.—; pitanske svinje od A —. — do A —.— Sejm klavne živine dne 24. jan. 1908, Zaklane živine: 614 telet, 2288 svinj, — komadov drobnice. Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K -.88 do K -.98; teleta la (izjemna cena) od K 1.— do K 1.06; nemške mesne svinje od K 1.16 do K 1.22; nemške pitanske svinje od A 1.10 do A 1.14; ogrske pitanske svinje la od A 1.28 do A 1.32; ogrske pitanske svinje Ha od A 1.08 do A 1.20; mesne svinje od A 1.08 od A 1.18; bošnjaške pitanske svinje.debele, od A 1.10 do A 1.14; bošnjaške pitanske svinje, suhe od A 1.04 do A 1.08; ovce od A —.70 do A —.80; kozlički in jagnjeta od A -.— do A . Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letni in živirski sejmi. Dne 9. februarja v Konjicah**; v Pil-štajnu**, okr. Kozje. Dne 10. februarja pri Sv. Juriju ob juž. žel.**, okr. Celje; v GroB-Kleinu (sejem s klavno živino), okr. Lipnica. Dne 11. februarja v Ljutomeru*; v Ormožu (svinjski sejem). Dne 12. februarja v Ptuju (sejem s ščetinarji) ; v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Mariboru*; na Gomilici**, okr. Lipnica. Dne 13. februarja na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 14. februarja v Žalcu**, okr. Celje; na Ponikvi**, okr. Šmarje pri Jelšah; v Račah*, okr. Maribor; v Sevnici; v Brežicah**. Dne 15. februarja v Brežicah (svinjski sejem); v Arvežu (sejem z drobnico). Dne 16. februarja v Podplatu**, okr. Rogatec. Dne 17. februarja v Radgoni**. Dne 18. februarja v Ormožu (svinjski sejem). Dne 19. februarja v Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Pišecah**, okr. Brežice; na Gornji Polskavi*, okr. Slovenja Bistrica. Dne 20. februarja na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 21. februarja v Teharjih**, okr. Celje; pri Sv. Filipu-Verače**, okr. Kozje; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 24. februarja v Braslovčah**, okr. Vransko; pri Sv. Duhu-Loče**, okr. Konjice. Dne 25. februarja v Ormožu (svinjski sejem); v Arvežu**; v Lipnici*. —-BStS- ZADRUGA. V Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o. p. Oradec, Franzensplatz št. 9. I. Naznanitev števila članov pri „Zvezi“ včlanjenih posojilnic. Vse naše članice prosimo, naj nam takoj naznanijo število članov z dnem 1. januarja 1908, ker rabimo to za določitev kreditne meje in za zaračunanje opravilnih deležev, letnih doneskov in za sestavo skupnega števila članov. II. Naznanitev sprememb v stanju funkcionarjev. Nadalje prosimo vse svoje Članice, naj nam takoj naznanijo vsako spremembo v stanju svojih funkcionarjev (načelnik, načelnikov namestnik, člani načelstva, knjigovodja in blagajnik, poslovodja), ker mora imeti zveza vsako spremembo v evidenci. III. Letni zaključek pri rajfajznovkah. (Dalje in konec.) IV. Popolni ali končni zaključek dnevne blagajne knjige. Kakor hitro je prišel izvleček računa od zveze, se primerjajo ž njim vpisi v dnevni blagajni knjigi; pri tem se določi, katere postojanke računskega izvlečka še niso zabeležene v blagajni knjigi. To so lahko samo: izdatki za pošto, letni in režijski doneski, davki, pristojbine in narastle obresti. Vsote izdatkov za pošto, letni in re-. žijski doneski, davki in pristojbino se v tekočem računu vpostavijo kot dohodki in v upravnih stroških kot izdatki. One posojilnice, ki izkazujejo v tekočem računu pri zvezi kako gotovino, vpišejo obresti v koloni E kot dohodke in v koloni C kot izdatke. One posojilnice pa, ki dolgujejo zvezi, vpišejo obresti kot dohodek v koloni G in kot izdatek v koloni E• v Ce je vse to vpisano, potem se blagajniška knjiga sklene. Posamezne kolone se seštejejo in določi se vsota dohodkov in izdatkov. Zadnji se zapišejo pod prve in potem se večji dohodki in večji izdatki izračunijo. Ti zneski se ne smejo več prenesti v v novo poslovno leto, ampak ostanejo do konca leta 1908 nedotaknjeni. V. Splošne določbe. Vsa predpisana dela morajo vsi knjigovodje in blagajniki izvršiti najpozneje do 31. januarja 1908; naznaniti sklepa ni treba, ker so poslovana potovanja za leto 1908. že i’azdeljena in se načrt ne more več spremeniti, da se lahko pravočasno izvršijo vse revizije. Zato naj tudi nobena posojilnica ne prosi za revizijo, ker se zveza na take prošnje ne more ozirati. Izjeme dovoli zveza le v posebnih slučajih, recimo, če izstopita blagajnik in knjigovodja iz odbora in se mora voliti nov funkcijonar. V takih slučajih pa se mora prošnja za revizijo natančno motivirati. Posojilnice naj skrbe za to, da bodo v dovoljnem številu v zalogi vse tiskovine, ki so potrebne za sklep in za revizijo. Vse one posojilnice, pri katerih se sklepčni računi iz katerega koli vzroka ne morejo izvršiti, morajo to naznaniti najpozneje do 15. januarja 1908. One posojilnice, ki izplačujejo obresti opravilnih deležev, opozarjamo na to, da se te obresti lahko izplačajo samo iz čistega dobička, ki se je dosegel v letu 1907. Torej se te obresti ne smejo prej izplačati, dokler ni občni zbor odobril, letnega računa za leto 1907.; priporoča se, da se obresti izplačajo ob rednem letnem občnem zboru. IV. Število članic Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem koncem leta 1907. A. Raiffeisenovke. I. Na Gornjem Štajerskem 69 I. Aieh, 2. Arndorf, 3. Breitenau, 4. Bretstein, 5. Bruck ob M., 6.Donners-bachau, 7. Fohnsdorf, 8. Gams pri Hieflau, 9. Grasnica, 10. Grobming, katoliška župnija, 11. Grobming, evangeljska župnija, 12. Hafendorf, 13. Hafning, 14. Halltal, 15. Kam-mern, 16. Kleinlobming, 17. Klein-sitlk, 18. Krakaudorf, 19. Krieglach, 20. Kumpitz, 21. Landl, 22. Lassing, 23. Lafinitz, 24. Mitterndorf pri Aussee, 25. Muhlen, 26. Murau, 27. Miirzhofen, 28. Neuberg ob Muri, 29. Niklasdorf, 30. Obdach, 31. Ober-wblz, 32. Oblarn, 33. Pernegg, 34. Pichl bei Aussee, 35. Pichl pri Schladmingu, 36. Pols, 37. Proleb, 38. Plirgg, 39.Pusterwald, 40. Ranten, 41, Scheifling, 42. Schoder, 43. Spielberg, 44. Sv. Jurij nad Murau, 45. Sv. Katarina na Lamming, 46. Sv. Lovrenc pri Knittelfeldu, 47. Sv. Lovrenc v Mlirztalu, 48. St. Marein v Mlirztalu, 49. St. Marein pri Knittelfeldu, 50. St. Marein pri Neumarktu, 51. Sv. Marjeta pri Knittelfeldu, 52. Sv. Martin na Salcavi, 53. Sv. Mihael ob Ljubnem, 54. Sv. Ožbald pri Oberzeiringu. 55. Sv. Peter na Kammersbergu, 56. Sv. Štefan ob Ljubnem, 57. St. Wolfgang pri Obdach u, 58. Stadl, 59. Stanz pri Kind-berg, 60. Tauplitz, 61. Teufenbach, 62. Tragofi, 63. Turnau, 64. Unter-tal, 65. Unzmarkt, 66. Veitsch, 67. W eifikirchen, 68.W eng, 69.Wbrschach. v II. Na Srednjem Štajerskem 164 1. Abstall, 2. Altenmarkt, 3. Aller- heiligen pri Wildonu, 4. Anger, 5. Prenos . 233 Prenos . . 233 Bairisch-Kolldorf, 6. Birkfeld, 7. Blu-mau, 8. Dobi, 9. Dechantskirchen, 10. Deutsch-Fei8tritz, 11. Edelstauden, 12. Eggersdorf, 13. Eichberg, 14. Eisbach, 15. Etzersdorf, 16. Fekring, 17. Feldkirchen, 18. Fischbach, 19. Gabersdorf, 20. Gomilica, 21. Gams pri Stainzu, 22. Geisttal, 23. Gers-dorf, 24. Glanz, 25. Gleinstatten, 26. Gnies, 27. Gossendorf, 28. Gossen-dorf, 29. Dorf Gleichenberg, 30. Grafendorf, 31. Gralla, 32. Grat- wein, 33. Gr. Hartmannsdorf, 34. Grofi-Stubing, 35. Grofi-Wilfersdorf, 36. Gschmaier, 37. Hainersdorf, 38. Hainsdorf, 39. Halbenrain, 40. Hasel-bach, 41. Heiligen Kreuz na Waasen, • 42. Hengsberg, 43. Hirnsdorf, 44. Hitzendorf, 45. Hochenegg pri Ilzu, 46. Hof, 47. Jagerberg, 48. Jager-nigg, 49. Ilz, 50. Kainach, 51. Kain-dorf, 52. Kapfenstein, 53. Kirchberg, 54. Kitzegg, 55. Kloch, 56. Kogl-hof, 57. Koppelreith, 58. Kranach, 59. Krottendorf, 60. Kumberg, 61. Lang, 62. Lipnica, 63. Leitersdorf, 64. Lichendorf, 65. Lieboeh, 66. Li-gist, 67. Lipsch, 68. Loipersdorf, 69.Lodersdorf, 70. Lugatz, 71. Maier-dorf, 72. Mariatrost, 73. Mauritzen, 74. Mariazell na Eichkoglu, 75. Mietsdorf, 76. Mitterdorf na Rabi, 77. Mitterlabill, 78. Modriach, 79. Mooskirchen, 80.MUhldorf, Sl.Nestel-bach, 82. Nestelberg, 83. Naintsch, 84. Neudau, 85. Neudorf, 86. Ober-haag, 87. Odt, 88. Paldau, 89. Peters-dorf, 90. Poppendorf, 91. Pollauberg, 92. Prebensdorf, 93. Prebuch, 94. Preding, 95. Puch, 96. Rabenwald, 97. Rannersdorf, 98. Ratschendorf, 99. Ratten, 100. Rettenegg, 101. Schildbach, 102. Schirmdorf, 103. Sckopfendorf, 104. Sebersdorf, 105. Seibersdorf, 106. Semriach, 107. Si-nabelkirchen, 108. Spielfeld, 109. Sv. Andrej v Sausalu, 110. Sv. Bar-tolma pri Gratweinu, 111. Sv. Jurij na Stiefingi, 112. Sv. Janž v Puščavi, 113. Sv. Janž v Saggautalu, 114. Sv. Jožef pri Stainzu, 115. St. Ka-threin v Offenecku, 116. Sv. Marjeta pri Lebringu, 117. Sv. Magdalena na Lembergu, 118. St. Marein na Pickelbachu, 119. Sv. Marjeta na Rabi, 120. Sv. Nikolaj nad Drafi-lingu, 121. Sv. Nikolaj v Sausalu, 122. Sv. Ožbald pri Plankenwartu, 123. Sv. Peter na Ottersbachu, 124. Sv. Rupert na Rabi, 125. Sv. Stefan ob Gratkornu, 126. Sv. Štefan v Rožni Dolini, 127. Sv. Štefan ob Stainzu, 128. Sv. Vid ob Gradcu, 129. Sv. Vid na Vogau, 130. Stainz, Prenos . . 233 Prenos . . 233 131. Stallhofen, 132. Stanz pri Cmu-reku, 133. Stiwoll, 134. Strallegg, 135. StraJ3 pri Spielfeldu, 136. Strafi-gang, 137. Stubenberg, 138. Tauten-dorf, 139. Tieschen, 140. Tilmitsch, 141. Trautmannsdorf, 142. Tregist, 143. Unterbuch, 144. Unterlamm, 145. Unterpurkla, 146. Unterrakitsch, 147. Unterrohr, 148. Ubersbach, 149. Wagerberg, 150. Waltersdorf, 151. Weinburg, 152. Weifienbach, 153. Weitendorf, 154. Weixelbaum, 155. Wetzawinkel, 156. Wies, 157. Windiscb - Pbllau, 158. Windisch-Ilartmannsdorf, 159. Winzendorf, 160. Wolfsberg, 161. Wblling, 162. Worth, 163. Wundscbuh, 164.Ziprein. III. Na Spodnjem Štajerskem 28 1. Dobje pri Planini, 2. Sv. Trojica v Slov. Gor., 3. Kapele, 4. Hoče, 5. Ruše, 6. Marija Devica v Puščavi, 7. Gornja Radgona, 8. Polenšak, 9. Ranca, 10. Razvine, 11. Radvanje, 12. Zdole, 13. Žusem, 14. Sv. Barbara v Halozah, 15. Sv. Barbara pri Mariboru, 16. Sv. Lenart v Slov. Gor., 17. Sv. Lovrenc v Slov. Gor., 18. Sv. Marjeta pri MoŠkanjcih, 19. Sv. Marko pri Ptuju, 20. Sv. Miklavž pri Ormožu, 21. Sv. Rok ob Sotli, 22. Sv. Rupert, 23. Sv. Vid pri Planini, 24. Žetale, 25. Bizeljsko, 26. Velenje, 27. Selnica, 28. Cven. Torej skupaj . . .261 B. Gospodarske zadruge. I. Skadiščna zadruga. . 1 1. Gospodarska zadruga Slivnica-Rače. II. Hm oljska skladiščna zadruga ................. 1 1. Prva štajerska skladiščna zadruga za hmelj v Žalcu. III. Mlekarske zadruge. . 5 1. Mlekarska zadruga v Hočah, 2. Prva štajerska mlekarska zadruga v Gradcu, 3. Mlekarska zadruga v Turnavu, 4. Štajerska mlečna zadruga v Hinterbergu pri Osojah, 5. Prodajna zadruga za surovo maslo v Trofajah. IV. Sirarske zadruge. . . 3 1. Sirarska zadruga v Grob-mingu. 2. Sirarska zadruga pri Sv. Stefanu nad Ljubnem, 3. Sirarska zadruga pri Sv. Juriju nad Judenburgom. V. Kletarske zadruge . . 4 1. Kletarska zadruga pri Št. liju v Slov. Gor., 2. Kletarska zadruga v Mariboru, 3. Vinorejska zadruga v Ptuju, 4. Kletarsko društvo v Ormožu. VI. Bikorejska zadruga . 1 1. Bikorejska zadruga v Središču. Prenos . . 15 261 Prenos . . 15 261 v VII. Živinorejske zadruge. 25 1 Pincgavska govedorejska zadruga v Muravu, 2. Murodolska živinorejska zadruga v Judenburgu, Prenos . . 40 261 Prenos . . 40 261 3. Murodolska živinorejska zadruga v Knittelfeldu, 4. Murodolska živinorejska zadruga v Admontu. (Konec Sledi.) Prenos . . . 40 261 V. Izkaz o kontokorentnem poslovanju zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem meseca decembra 1907. (Promet z denarjem in blagom). A. Posojilnice. Konto vloge Konto kredita Povračila vlog Vloge Krediti Povračila kreditov K v K v K V K v Stanje dne 30. novembra 1907 . _ 6,834.882 62 1,903.805 79 . . . Promet decembra 1907 . . 234.300 38 315.857 10 147.468 91 76.586 63 Skupaj . . . 234.300 38 7,150.739 72 2,051.274 70 76.586 63 Proč vračila 234.300 38 76.586 63 — — Stanje dne 31. decembra 1907 — - 6,916.439 34 1,974 688 07 — — B. Druge kmetijske zadruge in društva. Konto vloge Konto kredita Povračila vlog Vloge Krediti Povračila kreditov K v K v K V K V Stanje dne 30. novembra 1907 2.209 51 559.446 30 — — Promet decembra 1907 . . 1 60 — — 9.653 52 6.079 81 Skupaj . . . 1 60 2.209 51 569.099 92 6.079 81 Proč vračila — — 1 60 6.079 81 — — Stanje dne 31. decembra 1907 — — 2.207 91 563.020 11 — — Ves promet posojilnih društev zveze meseca decembra 1907 ... K 774.213*02 Ves promet ostalih gospodarskih zadrug in društev meseca decembra 1907 . ............................................. 15.735*03 Stanje vseh vlog koncem decembra 1907 .............................. 6,918.647*25 Stanje vsega kredita „ „ 1907 .......................... 2,537.708 18 Uvoz blaga v decembra 1907.......................................n 69.032*70 Izvoz „ „ „ 1907 ................................. . „ 76.013*86 Skupni promet v decembra 1907 ................... .K 145.046*56 Število pridruženih posojilnih društev koncem decembra 1907261. Število ostalih pridruženih gospodarskih zadiug in društev koncem decembra 1907: 59. Poročila blagovnega prometa zveze. Posredovanje zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem pri travinem in deteljčnem semenu. Med posredovanji zveze v korist štajerskega kmetijstva zavzema oskrbovanje deteljičinega ali travinega semena oziroma njunih mešanic za kmetovavce, ki ga oskrbuje zveza po naročilu štajerskega deželnega odbora, posebno važno mesto. Zveza lahko deteljičino seme, ki ga vpoŠljejo njeni člani, na posebnem (Ro-berjevem) stroju za čiščenje deteljičinega semena popolnoma očisti; potem ga preišče gospodarskokemična deželna preiskuševalnica in kontrolna postaja v Gradcu, ali nima predenice. Če je nima, se plombira (zapečati) in potem ga zveza prodaja. Zveza kupi vsa semena zajamčeno in jih da pred prodajo še enkrat preiskati od c. kr. kontrolne postaje za semena na Dunaju, tako, da se kmetom ni treba prav nič bati, da bi dobili manj vredno seme. Ker je kultura travnikov, oziroma detelje zelo važna in ker je v veliko korist našim kmetom, če se pospešuje, je potrebno, da porabijo kmetje to ugodno priliko pri zvezi in se obrnejo nanjo, če rabijo deteljičino ali travino seme. Predno si napravimo kak travnik, moramo vedeti, ali naj bo trajen ali začasen, ker se po tem ravna izbera semena. Pri deteljiščih moramo gledati na to, ali jih hočemo kositi 2, 4 ali 6 let. Množina semena se ravna po vrsti travnika ali deteljišča in po danih krajevnih in zemeljskih razmerah. V dobrih gnojenih tleh bomo rabili manj semena ko v slabih, slabo gnojenih. Splošno veljajo sledeče številke: Za 1 oral trajnega travnika se rabi 27—32 kg semena, za 1 ha trajnega tr'avnika se rabi 48 — 56 kg semena, za 1 oral začasnega travnika se rabi 23—26 kg semena, za 1 ha začasnega travnika se rabi 43—46 kg semena, za 1 oral deteljišča se rabi 17 —19 kg semena, za 1 ha deteljisča se rabi 30—32 kg semena, za 1 oral čiste detelje se rabi 12 kg semena, za 1 ha čisto detelje se rabi 20 hg semena. Pri naročilih naj se navede, ali se želi mešanica travinega semena in ali za trajne ali začasne travnike, ali pa mešanica z deteljo in pri tej, ali za 2, 4, 6 letno košnjo; po tem se namreč ravna izbera posameznih travinih in deteljinih semen in način mešanja. Pri travinem semenu je le 20% detel jinega, pri deteljičini mešanici pa 80% • Pri sestavljanju posameznih mešanic ravnamo zelo vestno in strokovnjaško ter je oziramo na različne načine travnikov in deteljišč in na zemljo. Ker so pri naših mešanicah najdražja deteljna semena, so naše mešanice seveda dražje ko druge. Naročila prosimo najpozneje do 31. januarja 1908, pri poznejših naročilih ne prevzemamo nobene odgovornosti glede spremenjene cene ali roka. Pri naročilih naj vsakdo napiše ime, bivališče, pošto, železniško postajo jasno in razločno. Vabimo p. n. okrajne zastope in občine, kakor tudi cenjene družbine ude, da inse-rini j o v „Gospodarskem Glasniku^. Cena je nizka. Ako se večkrat inserira in večji inse-rati, damo primeren popust. AaročiSa se naj blagovolijo vposlati naravnost druzbini pisarni. \rnos. 1 Oznanila „Sospodarskega Slasnika“ za Štajersko. i Sdtertopfl » » « « Sdelroufe najpriporočljivejše domače sredstvo. Dietetičen naraven liker, destiliran iz planinskih zelišč, dober za okus in želodec. Na lovu in potovanjih primešan k vodi zelo okrepčujoč. 1) o b i s e v vseh boljših delikatesnih in špecerijskih trgovinah. Sadni šoki, pristno čisti. Doppel-(Kremserska) in Styria- (franc.) gorčica, lesih iz pristnih vin, zanesljiva kakovost. 375a-5 Najfinejši likerji čisti destilati. Slivovka, brinjevec, droženka in štajerski konjak iz lastne žgan-jarije. Jamaika-rum, naravnost importiran, izbran. Domači Demerara, bra-ziljski in Kuba-rum izvrstne kakovosti. Naravnost uvažan kitajski in indijski čaj v veliki izberi, C. In kr. dvorni dobavnik MbcrtCcker! Gradec = Zaloga: Murplatz št. 6. = Anion £oschnigg veletržec s papirjem, Gradec, Griesgasse 4 priporoča: Debeli papir za vlaganje v sode in zaboje za jabolka. Zavojni papir za namizno sadje. Fino papirjevo volno za opremljanje in zavijanje jabolčnih jerbasov in zabojev. Bele iu barvaste zrezke svilenega papirja za nalaganje. Etikete, servijete in vrečice za sadje. Pravi pergamentni zavoj v zvitkih za prošiljanje sadja, perotnine, grozdja, sira, nadalje Hoflieimske in dunajske pase za lovljenje mrčesa, lim fn nalinian papir v zvitkih za lovljenje gosenic. 40a—24 <ž3S5> Vzorci in ceniki na razpolago. oa> Patent O Robertu GugI “ Trsna in drevesna » škropilnica * Czimeg ..... Popolnoma iz bakra in medi, sesalka se lahko stem, da odvijemo dva vijaka, v dveh minutah vzame narazen, vsak del se lahko zamenja in vedno na novo kupi. Dobi se pri imejitelju y patenta in izdelovavcu: GRADEC Jakominiplatz 20. Oznanila v „Gospodarskem Glasniku" dosežejo pri veliki izdaji največjo razširjatev. Rusko laneno seme, naravnost naročeno, je pravkar došlo. Pisarna kmetijske družbe v Gradcu, Stempfergasse 3, sprejema že sedaj naročila štajerskih odjemalcev za znižano ceno 30 vina-jev za kilogram, če se Istočasno nakaže znesek na pošti. Zavoj vračunan. Naročila se izvršujejo, kadar jih je več skupaj, torej ue z obratno pošto. Če se rabi manj ko 5 kil, je dobro, če so istočasno naroči za kakega soseda. Prosimo za natančen naslov in označbo pošte, oziroma železniške postaje. V Gradcu, 1. januarja 1908. 3G—W Od osrednjega odbora c. kr. štajerske kmetijske družbe. Najboljši živinski prašek nobena goljufija je jjarthelovo klajno apno zabranjuje, da živina ne liže in ne oboli na kosteh, hromost pri žrebetih, teletih, prasetili, krepi kosti, pospešuje tek, nošenje jajec i. t. d. Izdatek mal — dobiček desetkraten. Popis zastonj. 44—5 Michael Barthel &Co. Dunaj X/3. Trsne vezi potrebščine zoper peronosporo in za ======== kletarstvo ======= pošilja v izborni kakovosti in za brezkonknrenčne cene 54a—4 Qummluarenhous ,Zum lndianer* Murgasse 5 GradCC, Murgasse S —------— Telefon 1170. ------- Vzorci in izjemne cene dragovolje na razpolago. Gozdne rastlino jako lepe, veliko milijonov raznih vrst, ponuja c. kr. logarski mojster Rud. Hacker v Kraljevem gradcu (Koniggr&tz) iz lastnih gozdnih drevesnic in sicer: smreke, bore, mecesne, akacije, hraste, navadne in rdeče amerikanske, črne bore, Weymouths-bore, japonske mecesne, tuje, virginsko borovico, jesene, javorje, jelše, breze, breste i. t. d. Zavoj in mah zastonj, jerbase za lastno ceno. Zahtevajte cenik, ki obsega jasna navodila za nestrokovnjake. Gozdne rastline se sedaj lahko pošiljajo kot brzo blago po tovornem tarifu. 9A—5 Od zdravnikov priporočena „Franck“-ova žitna kava garantirano prosta strupa kofeina 848a~5 se dobi povsod! ^ Vinorejci J Pri prvi štajerski trsniški zadrugi, pošta Juršinci pri Ptuju se lahko že sedaj dobijo cepljene trte za dobo sajenja 1908/09 pod sledečimi pogoji: Vsak naročnik dobi pri 1000 komadih vsake vrste 10 K popusta, če izvrši naročitev do 1. marca 1908 in vpošlje 10“/0 na roko. I. štajerska trsniška zadruga kupuje tudi požlaht-njene mladike silvanca, belega burgundca in muškata — toda samo zajamčeno pristne vrste — za cepljenje v spomladi 1908. 41a—2 Subvencijski merjasci. V kolikor dovoljujejo sredstva, lahko dobe naši p. n. člani subvencijske merjasce le tedaj, če vpošljejo potom podružničinih načelstev natanko (kakor račune) izpolnjene reverze z aro SO K najpozneje do 15. februarja. Navadno se v enem kraju lahko nastavi samo en merjasec; v izjemnih slučajih, če se jih rabi več, mora načelstvo podružnice to dokazati. V Gradcu, 1. januarja 1908. Od osrednjega odbora c. kr. štajerske kmetijske družbe. Urejuje glavni tajnik Franc Juvan. — Prevaja na slovensko J. Glonar. — Zalaga c. kr. kmetijska družba štajerska. — Tiska „Leykam* v Gradcu.