225 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023), 225–247 l ara g odeC s orŠak – n ina l edinek – n iki b iz Jak – a lenka r ot v rhoveC didaktično gradivo na portalu Franček Cobiss : 1.02 https ://doi .org /10.3986/Jz.29.2.09 V članku je predstavljeno didaktično gradivo na jezikovnem portalu Franček; predstavi- tev je osredotočena na jezikovne naloge dveh tipov: naloge na spletni strani Črkozmed, ki jih lahko uporabnik (učitelj) sam ustvarja in pri katerih se primeri samodejno generirajo iz podatkovnih baz Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ter že vnaprej sestavljene naloge v obliki delovnih listov v Vajah. Prikazan je proces avtomatizacije priprave učnega gradiva in njegovo povezovanje v celovito slovnično-slovarsko strukturo portala Franček. Poleg predstavitve obstoječega stanja so v članku našteti tudi predlogi za izboljšanje in nadgradnjo didaktičnega gradiva na portalu. Ključne besede: pedagoški jezikovni portal, jezikovne naloge, jezikovna zmožnost, pe- dagoška slovnica, povezovanje jezikovnih podatkov Teaching Material on the Franček Language Portal The article presents the teaching material on the Franček language portal, focusing on two types of language exercises: exercises on the Črkozmed website, which can be created by the user (i.e., teacher) and where the examples are automatically generated from various databases of the ZRC SAZU Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language, and pre-composed exer - cises in the form of worksheets in the section Vaje. The process of automating the preparation of the teaching material and integrating it into the overall grammar and vocabulary structure of the Franček portal is presented. In addition to presenting the current state of the art, the article also lists suggestions for improving and expanding the teaching material on the portal. Keywords: pedagogical language portal, language exercises, language ability, pedagogi- cal grammar, linking language data 1 uvod Slovenska jezikovna infrastruktura, namenjena specifično za pedagoško rabo, se je v večji meri začela razvijati šele pred nekaj leti oz. v zadnjem desetletju. Pred Lara Godec Soršak  Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta  lara.sorsak@pef.uni-lj.si  https://orcid.org/0000-0002-2266-898X Nina Ledinek  ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana  nina.ledinek@zrc-sazu.si  https://orcid.org/0000-0003-1068-3856 Niki Bizjak  bizjak.niki@gmail.com  https://orcid.org/0000-0002-2266-898X Alenka Rot Vrhovec  Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta  Alenka.RotVrhovec@pef.uni-lj.si  https://orcid.org/0009-0006-0601-7526 Prispevek je nastal v okviru programa P6-0038, ki ga financira ARIS. Spoznanja, ki jih pred- stavljamo v prispevku, smo nadalje uporabili tudi v projektu Empirična podlaga za digitalno podprt razvoj pisne jezikovne zmožnosti (J7-3159), ki ga prav tako financira ARIS. 226 L. Godec Soršak – N. Ledinek – N. Bizjak – A. Rot Vrhovec  Didaktično gradivo na portalu ... tem časom specializiranih jezikovnih priročnikov, portalov in drugih virov, name- njenih učencem in dijakom, pravzaprav nismo imeli. Manj kot v mnogih drugih jezikih je bilo tudi virov, primarno namenjenih odraslim govorcem, ki bi jih bilo mogoče prilagoditi za pedagoško rabo. Da bi premostili infrastrukturni manko, so učitelji pri pouku slovenskega jezika učence v rabo jezikovnih priročnikov uvajali z rabo priročnikov za odrasle govorce, npr. slovenskega pravopisa in splošnega razlagalnega slovarja slovenščine, a neprilagojenost priročnikov mladim uporab- nikom se je v učnem procesu pogosto izkazala za (pre)veliko oviro. Stanje na področju opremljenosti slovenščine s pedagoškimi jezikovnimi viri se je v zadnjih letih izboljšalo. Eden pomembnejših novih pedagoških jezikovnih virov je jezikovni portal Franček, na katerem se smiselno povezujejo slovarske, slovnične in jezikovnosvetovalne vsebine; poleg tega sta na Frančku na voljo še didaktično gradivo in opis sodobnih didaktičnih metod. V prispevku se osredotočamo na prikaz dveh tipov didaktičnega gradiva na portalu Franček in predstavljamo didaktične vidike njegovega oblikovanja. Opo- zarjamo na pomembno vlogo, ki jo ima pri razvijanju jezikovne zmožnosti učen- cev raba pedagoških slovarjev. Prispevek prikazuje tudi proces avtomatizacije pri- prave didaktičnega gradiva in način njegovega povezovanja v strukturo celovitega pedagoškega slovarsko-slovničnega portala Franček, obenem pa prinaša predloge za nadgradnjo oblikovanega didaktičnega gradiva. 2 jezikovni portal Franček Franček 1 je prvi pedagoški slovarsko-slovnični portal za slovenščino. Med leto- ma 2017 in 2021 je bil oblikovan na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (v nadaljevanju: ISJFR) v okviru projekta Spletni portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezi- ka (v nadaljevanju: projekt Franček). Interaktivni jezikovni portal Franček, ki je zasnovan kot organsko povezana celota različnih jezikovnih orodij, ima izvirno zasnovo (Ahačič idr. 2021; Perdih 2021; Perdih idr. 2021; Ledinek – Ahačič – Petric 2022; Ježovnik – Kenda-Jež – Škofic 2020) in je prosto dostopen. Nastal je v sodelovanju s strokovnjaki za jezikoslovje, didaktiko slovenskega jezika in je- zikovne tehnologije ter z osnovno- in srednješolskimi učitelji slovenščine. Glavni namen portala Franček je razvijati jezikovno in metajezikovno zmožnost učencev, jih uvajati v rabo različnih tipov slovarskih priročnikov, jih seznanjati s slovnič- nimi in drugimi jezikovnimi viri ter jih s tem vzgajati v kompetentne jezikovne uporabnike, ki bodo tudi kot odrasli govorci za reševanje jezikovnih dilem pose- gali po relevantnih jezikovnih virih. Temeljna motivacija za oblikovanje portala 1 Dostopno na: https://www.xn--franek-l2a.si/. 227 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) je bilo pomanjkanje jezikovnih virov za slovenščino, namenjenih za pedagoško rabo. Na omenjeni deficit v slovenski jezikovni infrastrukturi, ki se je v zadnjih letih sicer nekoliko zmanjšal, je bilo v strokovni literaturi že večkrat opozorjeno (Weiss 1994; 2001; Stabej idr. 2008; Rozman 2010; 2012; Rozman idr. 2010; 2015; Čebulj 2013; Godec Soršak 2015; 2019; Ahačič – Ledinek – Perdih 2015; Kosem idr. 2020). Portal Franček sestavljajo različne organsko povezane jezikovne kompo- nente. Vstopno točko portala z iskalnikom predstavlja osrednji slovarski del, v katerem so predstavljeni slovarski podatki o približno 100.000 enobesednih iztoč- nicah. Podatki na slovarskem delu portala niso navedeni glede na posamezne tipe slovarskih priročnikov, ampak so predstavljeni v vsebinsko zaokroženih zavih- kih ter organsko povezani, tako da uporabnikom ponujajo celovite informacije o pomenu besed, njihovih sinonimih, oblikoslovnih lastnostih, izgovarjavi, frazeo- logiji, etimologiji, rabi besed v narečjih in v zgodovini jezika. Zavihki slovarske informacije predstavljajo v obliki vprašanj, ki bi si jih uporabniki lahko zastavili (npr. Kaj pomeni ta beseda?), in odgovorov nanje (Perdih idr. 2021). Ključnega pomena za razvoj jezikovne zmožnosti otrok je, da na Frančku izhaja Šolski slovar slovenskega jezika (v nadaljevanju: ŠSSJ), 2 prvi znanstveno utemeljeni pedagoški slovarski priročnik za slovenščino (Petric Žižić 2020). 3 Slovnični del portala Franček predstavlja spletna stran Kje je kaj v slovnici?, 4 ki vključuje tudi didaktično gradivo in povezave na druge vire (Ledinek – Ahačič – Petric 2022) in je torej nekakšno povezovalno središče celotnega portala. Na portalu je dostopno didaktično gradivo dveh vrst. Prvi tip predstavljajo jezikovne naloge, ki so jih za usvajanje, utrjevanje in poglabljanje učne vsebine v 1. in 2. vzgojno-izo- braževalnem obdobju (v nadaljevanju: VIO) osnovne šole pripravili strokovnjaki za didaktiko slovenskega jezika. Na voljo so ob posameznih slovničnih vsebinah na spletišču Kje je kaj v slovnici?. Na podlagi zasnovanih nalog je bilo izdelano tudi inovativno orodje Črkozmed, 5 ki s pomočjo podatkov iz slovarskih podat- kovnih baz ISJFR strojno generira jezikovne naloge različnih tipov, da jih lahko učitelji natisnejo v obliki delovnih listov. 2 Temeljne konceptualne predpostavke slovarja so bile oblikovane tudi na podlagi spoznanj, predstavljenih v Godec Soršak 2015 in 2019. 3 Sestavljavci slovarjev si prizade vajo za to, da bi uporabniki te priročnike uporabljali čim eno- stavneje in učinkoviteje. Za to je potrebno predvsem dvoje: po eni strani si leksikografi prizade- vajo za sestavljanje uporabnikom prija znih slovarjev, po drugi strani pa je treba tudi uporabnike opolnomočiti za učinkovito rabo slovarja (Rundell 1999 v Béjoint 2010: 258; Svensén 2009: 459). Slednje je smiselno spodbujati v okviru izobraževalnega sistema, tj. pri pouku (Hartmann 2001; Vrbinc – Vrbinc 2006; Svensén 2009; Béjoint 2010; Tarp 2012), in portal Franček je s ŠSSJ in drugimi slovarji ter vsebinami mdr. namenjen tudi temu. 4 Dostopno na: https://kje-je-kaj-v-slovnici.xn--franek-l2a.si/domov. 5 Dostopno na: https://crkozmed.francek.si/. 228 L. Godec Soršak – N. Ledinek – N. Bizjak – A. Rot Vrhovec  Didaktično gradivo na portalu ... Tretja komponenta Frančka so jezikovnosvetovalne vsebine. Na voljo so v Jezikovni svetovalnici za učitelje, 6 ki je integrirana v portal, že omenjene vse- bine pa dopolnjujeta opis sodobnih didaktičnih metod in igra za pametne telefone Besedoboj. 7 Vsebina in njen prikaz sta na portalu Franček prilagojena trem starostnim skupinam uporabnikov (učencem od 1. do 5. razreda in od 6. do 9. razreda osnovne šole ter srednješolcem) glede na njihove vsebinske potrebe ter različno stopnjo jezikovnega in metajezikovnega znanja. Portal skuša uporabnike dodatno motivi- rati z igrifikacijo, ki omogoča sistem napredovanja in nagrajevanja s spodbudami v obliki točk, ter s povezovanjem v skupnost. 3 izhodišča za zasnovo didaktičnega gradiv a na portalu Franček Z zavedanjem, da učenci z učinkovito rabo slovarjev širijo in poglabljajo svoje besedišče (Randall b. d.) ter razvijajo sporazumevalno zmožnost, 8 je nastalo di- daktično gradivo, primerno za učence od 1. do 6. razreda OŠ. Gradivo je prosto dostopno na portalu Franček. 9 Učencem omogoča spoznavanje šolskega slovarja/ zgradbe slovarskega sestavka in spodbuja rabo slovarja, z njim usvajajo, utrjujejo in poglabljajo jezikovno znanje (predvsem poimenovalno, skladenjsko, pravopis- no in pravorečno zmožnost). Spodbuja tudi samoučenje ter razvijanje posamezni- kove notranje motivacije in odnosa do jezika. Raba slovarja (pri pouku) se najtesneje povezuje z razvijanjem poimenovalne zmožnosti, 10 sicer pa se lahko slovar uporablja tudi pri razvijanju slovnične, pravo- rečne in pravopisne zmožnosti, tj. jezikovne zmožnosti v celoti, oz. širše – pri raz - vijanju sporazumevalne zmožnosti. Tako smo pri snovanju didaktičnega gradiva na 6 Dostopno na: https://svetovalnica.xn--franek-l2a.si/domov. 7 Dostopno na: https://play.google.com/store/apps/details?id=si.francek.besedoboj&hl=sl&gl=US. 8 Razvijanje sporazumevalne zmožnosti v slovenskem (knjižnem) jeziku je po učnem načrtu za slovenščino eden izmed temeljnih ciljev jezikovnega pouka (Program osnovna šola 2018). Spo- razumevalna zmož nost je »zmožnost kritičnega sprejemanja besedil raznih vrst ter zmožnost tvorjenja ustreznih, razumljivih, pravil nih in učinkovitih besedil raznih vrst« (Bešter Turk 2011: 121); v širšem pomenu je to »zmožn ost sporazumevanja v danem besednem jeziku« (Križaj Ortar 2006: 70). J. Vogel (2015) poudarja razvijanje kritične sporazumevalne zmožnosti pri jezikovnem pouku. Gradniki sporazumevalne zmožnosti so naslednji (Križaj – Bešter Turk 2018): (a) motivira nost za sporazumev anje; (b) stvarno ali enciklopedično znanje; (c) jezikovna zmožnost z naslednjimi sestavinami: slovarska ali poimenovalna zmožnost; slovnična ali skla- denjska zmožnost; pravopisna zmožnost; pravorečna zmožnost; (č) pragmatična ali slogovna zmožnost; (d) metajezikovna zmožnost; in (e) zmožnost razumevanja nebesednih prvin. 9 Predlog, da so didaktično gradivo oz. jezikovne naloge del spletnega portala s šolskim slovar- jem, so oblikovali že T. Rozman idr. (2015) in L. Godec Soršak (2019; 2022). 10 To je zmožnost posameznika, da razume besede, tj. da te v njem vzbudijo predstavo določene prvine predmetnosti, in da poimenuje prvine predmetnosti (bitja, stvari), njihove lastnosti, nji- hove vrste, njihove količine, njihova dejanja/stanja in svoje miselne procese (Križaj Ortar 2006: 70; Bešter Turk 2011: 122). 229 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) portalu Franček upoštevali učni načrt za slovenščino (2018) (v nadaljevanju: UN). Izhodišče sta nam bila tamkajšnja opredelitev rabe slovarja pri pouku in načelo zasnove nalog, po katerem te spodbujajo razvijanje jezikovne zmožnosti in so v najširšem smislu povezane z rabo slovarja. Ker je ena od temeljnih komponent portala Franček šolski slovar ŠSSJ, ki je namenjen učencem od 1. do 5. razreda OŠ, je didaktično gradivo nastalo ob upošte - vanju učnih vsebin, ciljev in standardov za 1. in 2. VIO. 11 V nadaljevanju predstav- ljamo, kako je raba slovarja predvidena v UN (2018) v 2. VIO 12 (gl. p reglednico 1). Preglednica 1: Postopno vključevanje e-slovarjev in priročnikov v pouk glede na UN (2018) Zmožnost glede na cilje/standarde 2. VIO Učenci in učenke: Jezikovna zmožnost (operativni cilji) poimenovalna – v svojih besedilih in v besedilih drugih prepoznajo poimenovalne napake in neustreznosti ter jih odpravijo; pri tem si po potrebi pomagajo s slovarji v knjižni in elektronski obliki ter z raznimi jezikovnimi svetovalnicami; – uporabljajo slovarje v knjižni in elektronski obliki. skladenjska – v svojih besedilih in v besedilih drugih prepoznajo skladenjske napake in neustreznosti ter jih odpravijo; pri tem si po potrebi pomagajo s slovničnimi 13 priročniki v knjižni in elektronski obliki ter z raznimi jezikovnimi svetovalnicami; – uporabljajo slovnične priročnike v knjižni in elektronski obliki. pravorečna prepoznajo svojo in tujo neknjižno izreko ter besede izgovorijo knjižno; kadar so v zadregi, si pomagajo z ustreznimi jezikovnimi priročniki v knjižni in elektronski obliki. pravopisna – si pri pisanju po potrebi pomagajo s pravopisnimi priročniki v knjižni in elektronski obliki; – prepoznajo pravopisne napake v svojih besedilih in v besedilih drugih, jih odpravijo in utemeljijo svoje popravke; pri tem si po potrebi pomagajo s pravopisnimi priročniki in z raznimi jezikovnimi svetovalnicami. Slogovna zmožnost (operativni cilji) prepoznajo svoje in tuje slogovne neustreznosti, jih odpravijo in utemeljijo svoje izboljšave; pri tem si po potrebi pomagajo s slogovnimi priročniki v knjižni in elektronski obliki ter z raznimi jezikovnimi svetovalnicami. Jezikovna zmožnost (standardi znanja) poimenovalna se znajdejo v knjižnem in elektronskem slovarskem priročniku (5. in 6. razred). skladenjska / pravorečna / pravopisna znajo uporabljati pravopisne priročnike v knjižni in elektronski obliki (5. in 6. razred). Slogovna zmožnost (standardi znanja) / 11 Vsebine prve različice portala so deloma odvisne od projektne prijave, zato so npr. učna gradiva oblikovana zlasti za 1. in 2. VIO. Predvideno pa je, da se portal in njegova vsebina nadgrajujeta 12 Raba slovarja v 1. VIO ni nikjer eksplicitno omenjena. 13 Na portalu Franček so na spletni strani Kje je kaj v slovnici? povezave do slovničnih vsebin v šolskih slovnicah Kratkoslovnica (Ahačič 2017a) in Slovnica na kvadrat (Ah ačič 2017b). 230 L. Godec Soršak – N. Ledinek – N. Bizjak – A. Rot Vrhovec  Didaktično gradivo na portalu ... V UN je torej glede razvijanja poimenovalne zmožnosti predvideno, da se učenci že v 2. VIO znajdejo v slovarju v knjižni in elektronski obliki (temeljni stan- dard), 14 možnost, da se začnejo jezikovni priročniki uporabljati že prej, pa ni izključena. V didaktičnih priporočilih, v katerih so navedeni predlogi za načr- tovanje pouka slovenščine v vseh treh VIO, da bodo doseženi cilji in standardi znanja, je za jezikovni pouk priporočeno (Program osnovna šola 2018: 64–67):  da je za dobro motivacijo za delo v manjših skupinah ali dvojicah smiselna občasna uporaba tablic ali pametnih telefonov mdr. za iskanje po jezikov- nih priročnikih;  da naj bo pri razvijanju poimenovalne zmožnosti težišče mdr. na postopni uporabi slovarjev v knjižni in elektronski obliki;  da naj bo pri razvijanju pravopisne zmožnosti težišče mdr. na samostojni uporabi pravopisnih priročnikov v knjižni in elektronski obliki;  da naj se učence spodbuja k iskanju odgovorov na pravopisna, oblikovna, tvorbna in druga vprašanja v raznih jezikovnih priročnikih, tudi elektron- skih. Učitelji, ki poučujejo v nižjih razredih, se lahko torej avtonomno odločijo za »predčasno« postopno uvedbo rabe spletnega slovarja. To pomeni, da je naj- prej učitelj tisti, ki s konkretno rabo slovarja (tj. tako, da demonstrira – raba »se odvija« pred očmi učencev) ozavešča učence o uporabnosti slovarjev in priročnikov ter glede na zmožnost učencev presodi, kdaj je primerno narediti naslednji korak, tj. da učenci ali posamezniki ob njegovem vodenju ali pomoči uporabljajo e-slovar, in kdaj so lahko pri njegovi rabi samostojni. 4 didaktično gradivo na portalu Franček K rabi slovarja in k razvijanju jezikovne zmožnosti pripomore tudi didaktično gradivo na portalu Franček. Naloge so dveh vrst: ene so samodejno generirane z orodjem Črkozmed, ki je dostopno prek povezav na portalu, druge so sestavljene vnaprej v obliki delovnih listov in so prosto dostopne v rubriki Vaje. 14 Da učenci znajo take priročnike uporabljati (minimalni standard), pa je cilj v 3. VIO. 231 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) Slika 1: Dostop do didaktičnega gradiva na portalu Franček 4.1 Naloge v orodju Črkozmed Do Črkozmeda pride uporabnik posredno, in sicer tako, da klikne na Kje je kaj v slovnici? in izbere določeno temo, npr. Glasovi. Na zaslonu v razdelku Povezave in gradiva se pojavi Črkozmed. Prijavljeni uporabnik 15 lahko v njem sam ustvarja delovne liste. Pri ustvarjanju delovnega lista lahko izbira med 15 vrstami nalog, tj. iskanje vsiljivca glede na spol, besedno vrsto, slovnično število, tematsko polje, glas; razvrščanje besed v preglednico glede na slovnično število, spol, besedno vrsto; vstavljanje ustrezne oblike besede (samostalnikov, glagolov, pridevnikov) v poved; določanje števila pomenov besed na podlagi ŠSSJ; iskanje besed za poime- novanje oseb ženskega/moškega spola (gl. sliko 2). 15 Ustvarjanje delovnih listov v Črkozmedu je primarno namenjeno učitelju, lahko pa to počne tudi (bolj vešči in jezikovno zmožnejši) učenec. 232 L. Godec Soršak – N. Ledinek – N. Bizjak – A. Rot Vrhovec  Didaktično gradivo na portalu ... Slika 2: Izbiranje nalog v Črkozmedu Ob izbiri vrste naloge se samodejno izpiše navodilo naloge, a to lahko uporabnik poljubno spremeni. Sam tudi določi, koliko primerov naj naloga vključuje, lahko jih poljubno dodaja ali briše (gl. sliko 3). Primeri se samodejno generirajo iz raz- ličnih slovarskih podatkovnih baz ISJFR. Če je le mogoče, so iz ŠSSJ, sicer pa iz SSKJ2 in iz SP 2001. Primeri, pri katerih je treba dopolnjevati povedi, temeljijo na zgledih iz ŠSSJ. Zaželeno je, da učitelj ustreznost primerov presodi glede na ko- gnitivne in jezikovne zmožnosti učencev ter posamezne po potrebi izloči iz nalog. Ustvarjeni delovni list lahko uporabnik nato v obliki pdf-dokumenta prenese na računalnik in ga natisne. 233 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) Slika 3: Primer ustvarjanja delovnega lista v Črkozmedu Naloge v Črkozmedu so povezane z razvijanjem jezikovne (slovnične in poime- novalne) in metajezikovne zmožnosti. Naloga Določi število pomenov poleg raz- vijanja poimenovalne in metajezikovne zmožnosti učenca seznanja tudi z zgradbo slovarskega sestavka v ŠSSJ na Frančku. Vse naloge so zaprtega tipa in nižje ta- ksonomske stopnje (znanje, razumevanje). Ker priprava Črkozmeda v okviru pro- jekta Franček prvotno ni bila predvidena, 16 smo se lahko njegovemu oblikovanju 16 Zasnovo prve različice portala Franček (v času pisanja članka, aprila 2023, je na voljo druga različica portala) in obsega njenih komponent so v veliki meri opredeljevala določila prijave projekta, v okviru katerega je bil portal Franček oblikovan. 234 L. Godec Soršak – N. Ledinek – N. Bizjak – A. Rot Vrhovec  Didaktično gradivo na portalu ... posvetili v manjši meri, kot bi želeli. Ko bo to mogoče, bi bila smiselna njegova nadgradnja v smislu, da bi se ob nalogah samodejno generirale tudi rešitve. Ker te še niso dostopne, naj bi rešene naloge učencem zaenkrat pregledovali učitelji. Dru- ga stopnja nadgradnje bi bila možnost reševanja nalog v digitalnem okolju, ki je za učence bolj motivacijsko, zanimivejše in privlačnejše (Pintar 2023); 17 vključeva- nje digitalne tehnologije lahko poleg tega pozitivno vpliva tudi na učno uspešnost učencev, saj so v središču učnega procesa in imajo s tem v njem aktivnejšo vlogo (Haleem idr. 2022). 4.2 Delovni listi v rubriki Vaje Do njih uporabnik dostopa posredno, s klikom na posamezno vsebino na spletni strani Kje je kaj v slovnici?, 18 pri čemer se pokažejo samo tisti delovni listi, ki vsebujejo naloge, povezane z določenim slovničnim poglavjem. Pri sestavljanju nalog smo upoštevali predvsem namen, sestavine jezikovne zmožnosti v povezavi z UN, razred, tip naloge in taksonomsko stopnjo. Didaktično gradivo v Vajah glede na namen zajema raznovrstne naloge: 19  za razumevanje slovarskega sestavka v ŠSSJ;  za razvijanje poimenovalne zmožnosti: učenci in učenke izberejo/dopolnijo/ napišejo pomen besede in obratno; poimenujejo dele predmeta, rastline in človeka, poimenujejo družinske člane; v slovarskih sestavkih poiščejo šte- vilo pomenov dane besede; razvrščajo enopomenke in večpomenke; dolo- čajo pomensko razmerje dveh besed; besedam določijo/napišejo so-, proti-, nad-, podpomenke, poimenovanje za osebe ženskega/moškega spola, npr. za poimenovanje oseb, ki opravljajo določen poklic; tvorijo smiselne besed- ne zveze; razvrščajo besede glede na to, ali so manjšalnice ali ne, tvorijo manjšalnice; navajajo/izberejo knjižne besede iz tematskega polja; ob danem korenu navajajo knjižne besede iz iste besedne družine; tvorijo pridevniške izpeljanke iz samostalnikov (za svojino); dopolnjujejo pregovore …;  za razvijanje pravopisne zmožnosti: učenci in učenke izberejo/napišejo/pre- verijo zapis besed (še posebej t. i. besed nagajivk, tj. besed, za katere je znano, da jim povzročajo težave pri zapisu, kot npr. besede s sklopom lj, nj, besede s polglasnikom, besede z zvenečim nezvočnikom neposredno pred nezvenečim nezvočnikom ali na koncu besede); utrjujejo rabo predloga z/s in k/h; določa- 17 Tezo, da je za učence delo v računalniški učilnici in z digitalnimi didaktičnimi igrami zanimi- vejše ter da so učenci vseh starostnih obdobij praviloma bolj motivirani, potrjuje več avtorjev (Rugelj 2015; Štrbenk 2018; Rot Vrhovec 2020). 18 Prijava ni potrebna, dostop pa poteka na naslednji način: na spletni strani portala Franček klik- nemo na povezavo do Kje je kaj v slovnici? (na začetnem zaslonu je to levo spodaj), izberemo določeno slovnično vsebino, npr. Glasovi, nato rubriko Vaje (desno spodaj na zaslonu, naslov je obarvan modro), izberemo razred in na koncu delovni list z nalogami. 19 Zaželeno je, da bi se nabor nalog na portalu Franček širil. 235 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) jo/razvrščajo lastna in občna imena; preverijo/popravijo pisanje besed skupaj in narazen; utrjujejo rabo velike začetnice v osebnih, zemljepisnih in stvarnih lastnih imenih; utrjujejo pisanje imen jezikov;  za razvijanje pravorečne zmožnosti: učenci in učenke v besedah prepoznava- jo ozki/široki e/o;  za razvijanje slovnične zmožnosti: učenci in učenke si pri reševanju naloge pomagajo s podatki v slovarskem sestavku, npr. o števnosti samostalnikov, o oblikah glagola v sedanjiku, pretekliku in prihodnjiku …; v povedih prepo- znavajo istočasna in neistočasna dejanja; dopolnjujejo povedi z ustrezno obli- ko števnika in samostalnika, izbirajo ustrezne oblike glagolov in dopolnjujejo povedi; dejanja urejajo v smiselno zaporedje in pri tem uporabljajo ustrezne prislove;  za razvijanje slogovne zmožnosti: učenci in učenke razvrščajo govorna deja- nja, prepoznavajo neknjižne besede;  za razvijanje metajezikovne zmožnosti: učenci in učenke prepoznavajo sa- mostalnike in pridevnike ter edninske in množinske samostalnike; razvrščajo pridevnike glede na pomenske skupine; samostalnikom določajo slovnično število; samostalnikom določajo spol oz. jih razvrščajo po spolu; prepoznava- jo samoglasnike in soglasnike. Poleg omenjenih so v Vajah tudi naloge za 1. VIO, npr. naloge za slušno razlo- čevanje (npr. iskanje rim) in razčlenjevanje (določanje prvega ali zadnjega glasu v besedi), 20 naloge za utrjevanje črk, pomnjenje abecednega reda in za razvijanje branja z razumevanjem. 21 Pri izbiri posamezne teme na spletni strani Kje je kaj v slovnici? se ob kliku na določen razred prikažejo samo delovni listi z nalogami, povezanimi z jezikovnimi vsebinami, ki se obravnavajo v tem razredu. Npr., ker morajo učenci razlikovati med lastnimi in občnimi imeni šele od 4. razreda dalje, se delovni listi s takimi nalogami prikažejo za 4., 5. in 6. razred, ne pa za nižje razrede. Zaradi lažjega preverjanja pravilnosti rešitev so naloge zaprtega tipa (po- vezovalne, izbirne, dopolnjevalne, popravljalne, izločevalne, urejevalne naloge) in nižje zahtevnostne ravni. Namenjene so predvsem ponavljanju in utrjevanju znanja, lahko pa se uporabijo tudi kot motivacija. Obenem so spodbuda učitelju, da pripravi še naloge zahtevnejše ravni. Pomembna vrednost nalog sta možnost takojšnje povratne informacije, tudi pri samostojnem reševanju, ker so ob vsa- kem delovnem listu objavljene rešitve, in delo v tempu, ki si ga posameznik določa sproti. 20 Pri tovrstnih nalogah je upoštevano tudi dejstvo, da v 1. razredu vsi učenci še ne znajo brati, zato nekatere naloge vsebujejo slike, tem pa sledijo delovni listi z zapisanimi nalogami. 21 S tem so povezane naloge o tvorjenju smiselnih besednih zvez in za smiselno dopolnjevanje povedi, ki je možno le, če učenec bere z razumevanjem. 236 L. Godec Soršak – N. Ledinek – N. Bizjak – A. Rot Vrhovec  Didaktično gradivo na portalu ... 5 uporabnost didaktičnega gradiv a na portalu Franček Didaktično gradivo na portalu Franček je sredstvo/didaktični pripomoček za do- sego temeljnih učnih ciljev. Pomembno je tako za učitelja oz. poučevanje kot za učence oz. učenje. Učitelj lahko naloge uporablja v vseh delih učne ure: kot uvo- dno motivacijo, lahko jih vključuje v osrednjem delu učne ure, npr. pri obravnavi novega besedila ali nove učne vsebine, ali v zaključnem delu, tj. pri novih nalogah oz. utrjevanju znanja. Prav tako jih lahko uporablja pri različnih učnih oblikah: frontalno, pri delu v skupinah, v dvojicah ali individualno. 22 Z njihovo rabo lahko popestri in obogati tudi dopolnilni in dodatni pouk slovenščine ter ure dodatne strokovne pomoči, npr. pri učenju slovenščine kot drugega jezika. Raba didaktičnega gradiva omogoča individualizacijo (npr. individualni tempo reševanja nalog, izbiranje nalog) in diferenciacijo učenja pri pouku (izbira nalog glede na stopnjo zahtevnosti), pa tudi pri domačih zadolžitvah, npr. pri opravljanju domače naloge, ker se lahko upoštevajo različne zmožnosti in potrebe učencev. Pomembno vlogo pri motiviranju učencev za učenje ima t. i. navdušujoče poučevanje, ki spodbuja samostojno učenje tudi v prostem času, po lastni volji, ko ni učiteljevega neposrednega vpliva (Lamb – Wedell 2015). Iz tega lahko skle- pamo, da bi učiteljevo navduševanje učencev za rabo spletnega portala Franček oz. didaktičnega gradiva na njem pri pouku učence spodbudilo tudi k samostojni rabi portala doma. 6 možnosti za izboljša vo didaktičnega gradiv a in nove raziska ve Ker je bila priprava didaktičnega gradiva le ena od številnih projektnih dejavno- sti, obstajajo v zvezi s tem še nekateri izzivi, ki jih zaradi obsežnosti aktivnosti, predvidenih v projektni prijavi, ter zaradi časovnih in finančnih omejitev ni bilo mogoče izvesti v okviru projekta. Nekateri izmed teh izzivov, povezani z didak- tičnim gradivom, so:  enostavnejša dostopnost gradiva, npr. brez prijave v Črkozmed ali brez posred nega dostopa prek slovničnih vsebin;  dostopnost gradiva po več merilih, npr. prikaz vseh delovnih listov v Vajah glede na razred ali glede na sestavino jezikovne/sporazumevalne zmožnosti in druge metapodatke;  nadgradnja oz. dopolnjevanje gradiva z novimi nalogami (različnih vsebin, za različne razrede in različnih zahtevnostnih ravni); 22 Večina učencev rada dela v sodelovalnih skupinah oz. skupaj s svojimi vrstniki (Khazaie – Mesbah 2014; Rot Vrhovec 2020). Počutijo se varneje in bolj sproščeno, ker drug drugemu pomagajo. 237 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023)  izboljšana oblikovna zasnova gradiva;  pretvorba v digitalne naloge. Kljub temu je že bila izvedena prva faza dela, ki nadgradnjo omogoča, tj. doku- mentiranje nalog z različnimi metapodatki. Smiselno bi bilo raziskati, kako pogosto in v katerem delu učne ure učitelji in učenci uporabljajo didaktično gradivo na portalu Franček ter ali učitelji spodbu- jajo rabo gradiva tudi doma. Prav tako bi bilo dobro pridobiti povratno informacijo učiteljev o tem, ali naloge pri učencih dejansko razvijajo njihovo jezikovno zmož- nost in jih spodbujajo k učinkoviti rabi (šolskega) slovarja. 7 avtomatizacija oblikov anja didaktičnega gradiv a in njegovo povezov anje z drugimi komponentami portala Franček V prejšnjem razdelku smo predstavili didaktične vidike oblikovanja didaktičnega gradiva in možne izboljšave, v tehnološkem smislu pa smo se ob pripravi didaktič- nega gradiva na portalu Franček ukvarjali zlasti z dvema segmentoma dilem. Za- stavili smo si vprašanje, (1) ali in kako je proces oblikovanja didaktičnega gradiva mogoče avtomatizirati; hkrati smo razmišljali, (2) kako didaktično gradivo integri- rati v strukturo celovitega slovarsko-slovničnega portala Franček na način, da bo zagotovljena čim večja povezanost med različnimi gradivi, ki se ukvarjajo z istimi ali sorodnimi slovničnimi pojavi, da bodo uporabniki med različnimi vsebinami na portalu lahko učinkovito prehajali (prim. Ledinek – Ahačič – Petric 2022). 7.1 Avtomatizacija oblikovanja didaktičnega gradiva Ob pregledu osnutkov didaktičnega gradiva se je pokazalo, da je mogoče pripravo nekaterih nalog avtomatizirati. Ugotovitev je bila pomembna, saj so strokovnjaki za didaktiko jezika poročali, da je ena od časovno najbolj obremenjujočih faz pri pripravi preudarno oblikovanega didaktičnega gradiva iskanje ustreznih gradiv- skih primerov za konkretne naloge. To hkrati pomeni, da je oblikovanje jezikovnih nalog tudi za učitelje, ki poučujejo v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ena od zah- tevnejših delovnih nalog, zato smo iskali načine, da tovrstne omejitve, kolikor je bilo to v okviru projekta Franček mogoče, presežemo. Kot smo omenili, avtoma- tizacija priprave didaktičnega gradiva v projektni prijavi ni bila predvidena, zato smo lahko strojnemu oblikovanju didaktičnega gradiva namenili le omejen obseg časa in finančnih sredstev. O možnostih avtomatizacije priprave didaktičnega gradiva na podlagi vse- binsko zanesljivih jezikovnih podatkov iz slovarskih podatkovnih baz ISFRJ smo pri projektu Franček razmišljali predvsem v metodološkem smislu (torej v smislu iskanja pilotnih tehnoloških rešitev, ki jih bo mogoče v večji meri realizirati v pri- hodnosti), manjši poudarek je bil na obsegu avtomatsko generiranega didaktičnega 238 L. Godec Soršak – N. Ledinek – N. Bizjak – A. Rot Vrhovec  Didaktično gradivo na portalu ... gradiva. Pri pripravi strojno oblikovanega didaktičnega gradiva so sodelovali stro- kovnjaki za didaktiko slovenskega jezika, jezikovne tehnologije in leksikografijo. V prvi fazi priprave na avtomatizacijo oblikovanja učnega gradiva smo prib- ližno 70 različnih delovnih različic nalog, ki razvijajo raznolike vidike učenčeve jezikovne zmožnosti, natančno pregledali ter razmislili, ali in kako je oblikovanje jezikovne naloge mogoče avtomatizirati. Nato smo vsaki od nalog pripisali štiri tipe metapodatkov:  kateri starostni oz. zahtevnostni stopnji je jezikovna naloga namenjena;  ali je gradivske podatke, potrebne za pripravo naloge, mogoče pridobiti nepo- sredno v slovarskih podatkovnih bazah ISJFR oziroma ali je iz podatkovnih baz pridobljene podatke treba še izbrati, predelati ali kako drugače predpripraviti;  katere slovarske baze ISJFR (potencialno pa tudi druge odprto dostopne leksi- kalnopomenske podatkovne baze) je za avtomatizacijo nalog mogoče izkoriščati;  v katerih strukturnih elementih podatkovnih baz 23 so potrebni podatki navedeni. Primer naloge skupaj z dodanimi metapodatki je naveden spodaj. Postavi besede v ustrezno obliko in dopolni povedi. Iz česa izdeluje ______________ (kipar) kipe? (Rešitev: kipar) Načrt za hišo sta nam izdelali znani _________________ (arhitektka). (Rešitev: arhitektki) V galeriji so razstavljene slike več ___________________ (slikar). (Rešitev: slikarjev) Dedna snov se prenaša s staršev na _________________ (potomec). (Rešitev: potomce) Koliko ________________ (sorodnik) je prišlo na poroko? (Rešitev: sorodnikov) Brala sem o ____________________ (znanstvenik), ki sta raziskovala kraške jame. (Rešitev: znanstvenikih) Jana in Eva sta _______________ (potomka) družine Brlak. (Rešitev: potomki) Kaj bomo zaužili in uporabili, izbiramo __________________ (potrošnik). (Rešitev: potrošniki) Metapodatki:  Zahtevnostna stopnja: 1., 2. VIO OŠ.  Dostopnost: ustrezne podatke je mogoče dobiti neposredno iz podatkovne baze.  Podatki: baza ŠSSJ.  Relevanten element slovarske baze: . Posamezne naloge so bile posredno že v izhodišču opremljene še z enim meta- podatkom, bile so namreč umeščene v širše sklope nalog glede na učno vsebino, npr. besede s širšim pomenom ali nadpomenke; besede z ožjim pomenom ali pod- pomenke; besede nagajivke; glasovi (samoglasniki in soglasniki); poimenovanje oseb; število samostalnika; slovarski sestavek … Ob vsaki nalogi smo poleg tega dodatno navedli, ali obstajajo kakšne usmeritve ali omejitve glede uporabe podat- kov iz ustreznih elementov slovarske baze, ali je treba biti pri pripravi podatkov na kaj posebej pozoren ipd. Navedene informacije so bile pomembne za strokov- 23 Slovarske podatkovne baze ISJFR so večinoma oblikovane kot strukturirane in razširljive ra- čunalniško berljive podatkovne baze, zapisane v označevalnem jeziku XML. Različni tipi slo- varskih podatkov so zabeleženi v elementih oz. atributih slovarske podatkovne baze. 239 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) njaka za računalništvo, ki je iz slovarskih podatkovnih baz pridobival podatke za podatkovne baze, iz katerih se neposredno črpajo podatki za generirano didaktično gradivo, seveda pa tudi kot vodilo za leksikografe, ki so gradivo izbirali in pregle- dovali. Navajamo primer komentarja, ki sodi k zgoraj navedeni nalogi, v opombi 24 pa še odziv računalničarja in odgovor leksikografa. Potencialna težava so možne pravilne rešitve, na katere nismo pomislili. Pri pridobivanju zgle- dov bi se bilo poleg tega dobro omejiti na zglede z besednimi oblikami, s katerimi imajo učenci pogosto težave. Omejen nabor takih zgledov bi bilo smiselno dodatno pregledati. Zahtevnost oblikovanja strojno generiranega didaktičnega gradiva je v prvi vrsti odvisna od zahtevnosti priprave gradivskih podatkov zanj, zato smo naloge po dokumentiranju z metapodatki razdelili v tri skupine. V prvo skupino smo uvrstili naloge, za strojno generiranje katerih je mogoče neposredno izkoriščati podatke iz inštitutskih slovarskih baz (gre npr. za naloge, pri katerih je treba opredeliti števi- lo pomenov besede v slovarskem sestavku, identificirati edninske ali množinske samostalnike, določiti spol samostalnika, besedno vrsto leksema, prepoznati ali se- staviti večbesedne leksikalne enote ipd.). Drugo skupino, ki je bila daleč najobse- žnejša, so sestavljale naloge, za katere je gradivske podatke sicer mogoče pridobiti v slovarskih podatkovnih bazah, vendar jih je treba še izbrati ali ročno preveriti (primer je naloga, pri kateri mora učenec tvoriti poimenovanje za osebo ženskega spola na podlagi poimenovanja za osebo moškega spola, npr. prodajalec – proda- jalka; na podlagi podatkov v SP 2001 in z iskanjem po razlagalnih tipih v SSKJ in SSKJ2 je podatke za nalogo mogoče razmeroma enostavno pridobiti, vendar smo za generiranje nalog rezultate ročno pregledali in upoštevali le tiste lekseme, za katere smo predvidevali, da jih osnovnošolci poznajo 25 ). V tretjo skupino smo umestili naloge, za katere bi bilo treba gradivske podatke v največji meri pripraviti ročno. Za avtomatizacijo procesa smo izbirali naloge iz prvih dveh skupin. Po dokumentiranju nalog z metapodatki in opredeljevanju nalog glede na stop- njo zahtevnosti priprave gradivskih podatkov zanje smo se lotili priprave orodja 24 Odziv: Se strinjam. Zanima me, ali obstaja kakšna baza, v kateri so zbrani primeri, s katerimi imajo otroci pogosto težave pri sklanjanju. Odgovor: Baza, v kateri bi bilo to povsem sistema- tično označeno, ne obstaja, obstajajo pa baze, v katerih je to deloma označeno (npr. lematska baza). Ali pa so v njih označene nestandardne oblike (za posamezni sklon in število), ki kažejo na to, da se govorci pri določeni obliki pogosto motijo – kar je na neki način istovrsten podatek (taka baza je npr. Sloleks). Pogoste napake prinaša tudi korpus Šolar, a je treba podatke za uporabo najprej interpretirati. Na težje oblike v pregibanju (oz. tudi tvorbi besed) opozarja tudi Slovenski pravopis 2001 (le da v zaglavju baza ni najbolje strukturirana). 25 Trije leksikografi so iz nabora vseh identificiranih poimenovanj za ženske osebe iz podatkovnih baz izločili tista, za katera so predvidevali, da jih učenci v 2. VIO poznajo. Za strojno gene- riranje nalog smo uporabili le tista poimenovanja, ki so jih kot dovolj poznana označili vsi trije leksikografi. 240 L. Godec Soršak – N. Ledinek – N. Bizjak – A. Rot Vrhovec  Didaktično gradivo na portalu ... za strojno generiranje nalog. Črkozmed temelji na podobni spletni storitvi Nadlo- gar, 26 ki je namenjena generiranju nalog iz matematike in njihovih rešitev. Obli- kovan je bil s pomočjo orodja Django in napisan v programskem jeziku Python. Uporabniki se lahko v Črkozmed prijavijo z uporabniškim imenom in geslom, ki ga uporabljajo za prijavo na portalu Franček. Črkozmed s portalom Franček komunicira prek API-ja. Delovni listi se hranijo v podatkovni bazi na spletnem strežniku. Za njihovo generiranje se uporablja odprtokodno orodje LaTeX, kot predloga za delovne liste pa služi javno dostopna predloga za izpite Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. 27 Programska koda, ki omogoča delo- vanje orodja Črkozmed, je prosto dostopna prek repozitorija GitHub. 28 Orodje Črkozmed predstavlja enega prvih poskusov samodejnega generira- nja jezikovnega didaktičnega gradiva za slovenski jezik. Glede na svojo pilotno naravo vključuje zlasti naloge nižje zahtevnostne ravni. V prihodnosti bi bilo smi- selno generirati tudi nekoliko zahtevnejše naloge. Ker je za učenca pomembna takojšnja povratna informacija o ustreznosti rešitev nalog, bi bilo smiselno orodje nadgraditi tako, da bi se uporabniku, če bi to želel, na podlagi podatkovnih baz samodejno generirale tudi rešitve. Idealno bi seveda bilo, če bi učenci lahko naloge reševali v digitalnem okolju. 7.2 Povezovanje didaktičnega gradiva z drugimi komponentami s lovarsko-slovničnega portala Franček Kot smo že omenili, drugi tip didaktičnega gradiva na portalu Franček predstavlja približno 110 tipološko raznovrstnih jezikovnih nalog v rubriki Vaje. Namenjene so učencem v 1. in 2. VIO in so dostopne prek strani Kje je kaj v slovnici?. Spletna stran Kje je kaj v slovnici? je ključni del pedagoškega slovarsko-slov- ničnega portala Franček. Zasnovana je bila, da bi učenci lažje usvajali jezikovno- sistemsko znanje, torej da bi slovnične vsebine, o katerih se seznanjajo pri pouku slovenskega jezika, lažje povezali v koherentno celoto. Izhodišče za slovnični opis na spletni strani sta najnovejši pedagoški slovnici za slovenski jezik, in sicer Kratkoslovnica za osnovnošolce (Ahačič 2017a) in Slovnica na kvadrat (Ahačič 2017b) za srednješolce. Spletna stran je zasnovana tako, da že vizualno, s prostor- sko ureditvijo vsebin, uporabnike opozarja, kam se kakšen jezikovni pojav umešča z vidika sistemskega opisa jezika. Vsebine so na strani hkrati prikazane hierar- hično – do vedno podrobnejšega opisa jezikovnega pojava dostopamo s klikom na posamezno naslovno temo. Slovnični pojavi so na strani opisani dvostopenj- sko. Preprostejši osnovni opis je uporabnikom na voljo v obliki kratkih paragra- fov (uvaja jih puščica v temnem krogu). Podrobnejši opis slovničnega pojava iz 26 Dostopno na: https://github.com/ul-fmf/nadlogar. 27 Dostopno na: https://github.com/ul-fmf/izpit. 28 Dostopno na: https://github.com/drobilc/nadlogar. 241 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) Kratkoslovnice ali Slovnice na kvadrat se prikaže, če kliknemo na številke na desni strani kratkega opisa. Slika 4: Osnovni slovnični opis v obliki paragrafov 242 L. Godec Soršak – N. Ledinek – N. Bizjak – A. Rot Vrhovec  Didaktično gradivo na portalu ... Slika 5: Podrobnejši opis istega slovničnega pojava iz Kratkoslovnice Ključnega pomena za didaktično vrednost portala Franček je, da je osnovni opis slovničnih vsebin na spletni strani Kje je kaj v slovnici?, torej »razdelitev« slovnič- nih pojavov na paragrafe, uporabljen tudi kot nekakšna kodirna tabela, prek katere smo v tehničnem smislu povezali različne vsebine na portalu Franček, ki se nana- šajo na isti jezikovni pojav (npr. učno gradivo, vprašanja v jezikovni svetovalnici za učitelje, kvalifikatorje in kvalifikatorska pojasnila na slovarskem delu portala, tipične slovnične napake, kot se kažejo v korpusu Šolar, ipd.). Takšno povezova- nje na portalu Franček je pomembno, saj učiteljem omogoča, da jezikovne pojave učencem predstavijo celovito in sistematično, saj lahko med različnimi vsebinami na portalu prehajajo hitro in enostavno ter slovnične pojave osvetljujejo z različnih vidikov (npr. z leksikalnega, slovničnega, pravopisnega, stilističnega ipd.), kar naj bi učencem omogočilo, da lažje razumejo, kako sta slovnični in leksikalni del jezi- ka povezana ter zakaj so jezikovni pojavi opisani v različnih priročnikih (slovarju, slovnici, pravopisu ipd.). Že usvojeno snov je zaradi vzpostavljenih povezav med poukom mogoče večkrat hitro obnoviti in jo s tem utrditi. Ko npr. učitelj učencem predstavlja strukturo slovarskega sestavka, kot je predstavljena v zavihku Kaj po- meni ta beseda? na slovarskem delu portala, lahko ob predstavitvi besednovrstnih oznak, kvalifikatorjev, tipov stalnih besednih zvez ipd. v slovarju zaradi vzpostav- ljenih povezav le z nekaj kliki preide v pedagoški slovnični opis na strani Kje je kaj v slovnici? in z učenci v kratkem času obnovi temeljne pojme o oblikoslovju, tipologiji stalnih besednih zvez in jezikovni stilistiki, hkrati pa enostavno dostopa 243 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) še do učnega gradiva, povezanega s posameznim jezikovnim pojavom, in do dru- gih vsebin (npr. tipičnih napak, kot se kažejo v korpusu Šolar). Omenjeno prehajanje je mogoče, ker smo osnovni opis slovničnih pojavov v obliki paragrafov na strani Kje je kaj v slovnici? (klikljivi seznam slovničnih tem) upo- rabili kot osnovno taksonomijo slovničnih vsebin za celotni portal Franček. Vsakemu slovničnemu pojavu, ki je kot poseben paragraf opisan na slovničnem delu portala, smo torej pripisali unikatno oznako, v naslednjem koraku pa v tabelarni podatkovni bazi za vse vsebine na portalu Franček zabeležili, s katerimi slovničnimi vsebinami se povezujejo. Metapodatke, potrebne za povezovanje, smo dodali tudi vsakemu oblikova- nemu učnemu gradivu v rubriki Vaje. 29 V podatkovni bazi tabelarnega tipa smo posameznim jezikovnim nalogam glede na slovnične vsebine, ki jih utrjujejo, dodali podatke o unikatnih oznakah paragrafov iz enotne tipologije slovničnih vsebin na portalu Franček. Vsaki nalogi smo dodali še metapodatke o tem, za kateri razred osnovne šole je primerna, utrjevanju katerih gradnikov jezikovne zmožnosti je posvečena, dodane so tudi ključne besede oz. jezikoslovni izrazi (npr. manjšalnice, protipomenke, samostalniki, slovnično število), ki (predvsem učite- lju) povedo, s katero jezikoslovno vsebino je naloga povezana. Slika 6 prikazuje dokumentiranje učnega gradiva glede na enotno tipologijo slovničnih vsebin na portalu Franček in druge metapodatke. Slika 6: Dokumentiranje jezikovnih nalog v rubriki Vaje z metapodatki 29 Natančen opis povezovanja različnih komponent na portalu Franček z vidika osnovne taksono- mije slovničnih vsebin, tudi s tehničnega vidika, prinaša Ledinek – Ahačič – Petric 2022. 244 L. Godec Soršak – N. Ledinek – N. Bizjak – A. Rot Vrhovec  Didaktično gradivo na portalu ... Z vidika povezovanja vsebin, ki se nanašajo na isti slovnični pojav, je dobro, da so jezikovne naloge uporabnikom na voljo ob predstavitvi posameznih slovničnih vsebin na strani Kje je kaj v slovnici?. Za lažje iskanje nalog, primernih za različne starostne skupine, je na voljo tudi preprost filtrirni sistem. Uveljavljeni način iska- nja jezikovnih nalog je primeren zlasti za uporabnike, ki o jeziku že precej vedo, npr. za učitelje, nekoliko manj uporaben pa je za učence, ki bi naloge na portalu Franček želeli reševati samostojno. Za takšne uporabnike bi bilo bolj priročno, če bi lahko naloge iskali prek naprednejšega vmesnika, ki bi naloge filtriral glede na vse metapodatke, ki so na voljo v tabelarni podatkovni bazi (in morda še glede na kakšnega). Takšen vmesnik smo načrtovali že ob pripravi učnega gradiva na por- talu Franček, žal pa načrta v okviru projekta Franček zaradi časovnih in finančnih omejitev ni bilo mogoče izpeljati. Smiselno bi ga bilo oblikovati v prihodnosti, če bi se za to pokazala priložnost. 8 sklep Del portala Franček so tudi jezikovne naloge (z rešitvami) v rubrikah Črkozmed in Vaje. Zasnovane so na podlagi UN (2018). Učenci z njimi razvijajo, utrjujejo in poglabljajo predvsem svojo jezikovno (poimenovalno, slovnično, pravopisno in pravorečno), pa tudi metajezikovno in slogovno zmožnost ter rabo slovar- ja. Uporabne so pri vseh delih učne ure, pa tudi pri dodatnem in dopolnilnem pouku ter pri učenčevem delu doma. Namenjene so vsem učencem od 1. do 6. razreda, tudi tistim, ki jim je slovenščina drugi jezik. Čeprav so naloge prosto dostopne in so delovni listi v Vajah opremljeni z rešitvami, je zaželeno, da pri presoji ustreznosti nalog aktivno sodeluje učitelj in upošteva zastavljene učne cilje, učni načrt, zmožnosti učencev ter razpoložljivi čas za reševanje in samo- refleksijo. Didaktično gradivo na portalu Franček je za učitelje pomemben učni pri- pomoček, zato bi veljalo razmišljati o njegovi nadgradnji. Zaenkrat je gradivo namenjeno zlasti poučevanju v 1. in 2. VIO, dobro pa bi bilo, če bi omogočalo tudi utrjevanje učne snovi, ki se glede na UN poučuje v 3. VIO in v srednji šoli. Nabor nalog bi bilo smiselno povečati, tudi tako, da bi gradivo vključevalo več nalog in naloge višje zahtevnostne ravni. Dobro bi jih bilo nadgraditi tudi v tehnološkem in vizualnem smislu. Priprava naprednega grafičnega vmesnika, ki bi učencem omogočala reševanje nalog v digitalnem okolju, v okviru pro- jekta Franček žal ni bila mogoča. Morebitna prihodnja tovrstna nadgradnja bi pomembno obogatila slovensko pedagoško jezikovno infrastrukturo. 245 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) l iteratura Ahačič 2017a = Kozma Ahačič, Kratkoslovnica: slovenska slovnica za osnovno šolo, Ljubljana: Ro- kus Klett, 2017. Ahačič 2017b = Kozma Ahačič, Slovnica na kvadrat: slovenska slovnica za srednjo šolo, Ljubljana: Rokus Klett, 2017. Ahačič – Ledinek – Perdih 2015 = Kozma Ahačič – Nina Ledinek – Andrej Perdih, Portal Fran – nastanek in trenutno stanje, v: Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis (1. del), ur. Mojca Smolej, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015 (Obdobja 34), 57–66. Ahačič idr. 2021 = Kozma Ahačič – Janoš Ježovnik – Nina Ledinek – Andrej Perdih – Špela Petric Žižić – Duša Race, Priprava jezikovnih podatkov za pedagoški portal o slovenščini Franček, Philological Studies 19.1 (2021), 203–224. Béjoint 2010 = Henri Béjoint, The lexicography of English: from origins to present, Oxford: Oxford University Press, 2010. Bešter Turk 2011 = Marja Bešter Turk, Sporazumevalna zmožnost – eden izmed temeljnih ciljev pouka slovenščine, Jezik in slovstvo 56.3–4 (2011), 111–130. Čebulj 2013 = Monika Čebulj, Raba slovarja v 1. in 2. triletju osnovne šole, diplomsko delo, Uni- verza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2013, http://pefprints.pef.uni-lj.si/1854/1/Čebulj-za_od- dajo_(1).pdf. Godec Soršak 2015 = Lara Godec Soršak, Slovenski otroški šolski slovar, v: Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis (1. del), ur. Mojca Smolej, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015 (Obdobja 34), 243–250. Godec Soršak 2019 = Lara Godec Soršak, Zasnova šolskega slovarja za otroke v 1. in 2. vzgojno-izo- braževalnem obdobju, doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2019, https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111697. Godec Soršak 2022 = Lara Godec Soršak, Teoretični pogled na šolski slovar, Slavistična revija 70.4 (2022), 664–679. Haleem idr. 2022 = Abid Haleem – Mohd Javaid – Mohd Asim Quadri – Rajiv Suman, Understanding the role of digital technologies in education: a review, Sustainable Operations and Computers 3 (2022), 275–285, https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2666412722000137. Hartmann 2001 = Reinhard Rudolf Karl Hartmann, Teaching and researching lexicography, Har- low: Pearson Education Ltd., 2001. Ježovnik – Kenda-Jež – Škofic 2020 = Janoš Ježovnik – Karmen Kenda-Jež – Jožica Škofic, Re- duce, Reuse, Recycle: Adaptation of Scientific Dialect Data for Use in a Language Portal for Schoolchildren, v: Proceedings of XIX EURALEX Congress: Lexicography for Inclusion I, ur. Zoe Gavriilidou – Maria Mitsiaki – Asimakis Fliatouras, Democritus University of Thrace, 2020, 31–37. Khazaie – Mesbah 2014 = Zeinab Moradi Khazaie – Zahra Mesbah, The Relationship between extrinsic vs. intrinsic motivation and strategic use of language of Iranian intermediate EFL learners, Theory and Practice in Language Studies 4.1 (2014), 99–109. Kosem idr. 2020 = Iztok Kosem – Mojca Stritar – Sara Može – Ana Zwitter Vitez – Špela Arhar Holdt – Tadeja Rozman, Analiza jezikovnih težav učencev: korpusni pristop, Ljubljana: Znan- stvena založba Filozofske fakultete, 2020, https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/cata- log/view/229/329/5311-1. Križaj – Bešter Turk 2018 = Martina Križaj – Marja Bešter Turk, Jezikovni pouk: čemu, kaj in kako?: priročnik za učitelje in učiteljice slovenščine v osnovni šoli, Ljubljana: Rokus-Klett, 2018. Križaj Ortar 2006 = Martina Križaj Ortar, Učenčeva sporazumevalna zmožnost v slovenščini, Vzgo- ja in izobraževanje 37.1 (2006), 69–71. Lamb – Wedell 2015 = Martin Lamb – Martin Wedell, Cultural contrasts and commonalities in inspi- ring language teaching, Language Teaching Research 19.2 (2015), 207–224. Ledinek – Ahačič – Petric 2022 = Nina Ledinek – Kozma Ahačič – Špela Petric, Presenting and linking grammatical data on the Franček educational language portal, Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 14 (2022), 155–182, https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11432, DOI: 10.3986/sjsls.14.1.06. 246 L. Godec Soršak – N. Ledinek – N. Bizjak – A. Rot Vrhovec  Didaktično gradivo na portalu ... Perdih 2021 = Andrej Perdih, Indikatorji pri homografih na portalu Franček, Jezikoslovni zapiski 27.2 (2021), 7–21. Perdih idr. 2021 = Andrej Perdih – Kozma Ahačič – Janoš Ježovnik – Duša Race, Building an Educati- onal Language Portal Using Existing Dictionary Data, Jazykovedný časopis 72.2 (2021), 568–578. Petric Žižić 2020 = Špela Petric Žižić, Tipologija razlag v Šolskem slovarju slovenskega jezika, Slavistična revija 68.3 (2020), 391–409. Pintar 2023 = Rebeka Pintar, Spletišče Videoslovenščina pri jezikovnem pouku v 4. razredu osnovne šole, magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2023, https://repozitorij.uni-lj. si/Dokument.php?id=166746&lang=slv. Program osnovna šola 2018 = Program osnovna šola. Slovenščina. Učni načrt, Ljubljana: Ministr- stvo RS za šolstvo in šport – Zavod RS za šport, 2018, https://www.gov.si/assets/ministrstva/ MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_slovenscina.pdf. Randall b. l. = Hansen S. Randall, Easy ways to improve and expand your vocabulary: seven tips for learning new words, EnhanceMyVocabulary.com, brez letnice, http://www.enhancemyvocabu- lary.com/improve-expand-vocabulary.html. Rot Vrhovec 2020 = Alenka Rot Vrhovec, Poučevanje učencev, katerih prvi jezik ni slovenski, Ljub- ljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, 2020. Rozman 2010 = Tadeja Rozman, Vloga enojezičnega slovarja slovenščine pri razvoju jezikovne zmo- žnosti, doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2010. Rozman 2012 = Tadeja Rozman, Jezikovni pouk slovenščine: model (za) nove generacije, v: Slavi- stika v regijah – Koper, ur. Boža Krakar Vogel, Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije – Znanstvena založba Filozofske Fakultete, 2012 (Zbornik Slavističnega društva Slo- venije 23), 219–225. Rozman idr. 2010 = Tadeja Rozman – Mojca Stritar – Irena Krapš Vodopivec – Iztok Kosem – Si- mon Krek, Nova didaktika poučevanja slovenskega jezika: sporazumevanje v slovenskem jezi- ku, Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport – Amebis, 2010. Rozman idr. 2015 = Tadeja Rozman – Iztok Kosem – Nataša Pirih Svetina – Ina Ferbežar, Slovarji in učenje slovenščine, v: Slovar sodobne slovenščine: problemi in rešitve, ur. Vojko Gorjanc – Po- lona Gantar – Iztok Kosem – Simon Krek, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015, 150–167. Rugelj 2015 = Jože Rugelj, Izobraževalne računalniške igre, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pe- dagoška fakulteta, 2015, file:///C:/Users/RotAl/Downloads/RugeljIzobraevalneraunalnikeigre_ VIZ2015%20(1).pdf. Stabej idr. 2008 = Marko Stabej – Tadeja Rozman – Nataša Pirih Svetina – Nina Modrijan – Boštjan Bajec, Jezikovni viri pri jezikovnem pouku v osnovni in srednji šoli: končno poročilo z rezultati dela, Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2008, https://www.trojina.si/wp-content/uploads/2019/08/ StabejRozman.pdf. Svensén 2009 = Bo Svensén, A handbook of lexicography: the theory and practice of dictionary-ma- king, New York: Cambridge University Press, 2009. Štrbenk 2018 = Janja Štrbenk, Pouk slovenščine v računalniški učilnici, magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2018, http://pefprints.pef.uni-lj.si/5150/1/Janja_%C5%A0tr- benk%2C_Magistrska_naloga.pdf. ŠSSJ = ŠSSJ: Šolski slovar slovenskega jezika. Portal Franček, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2021–, https://www.xn--franek-l2a.si/. Tarp 2012 = Sven Tarp, New experiences in pedagogical lexicography: two Cuban school dictionaries, Hermes – Journal of Language and Communication in Business 48 (2012), 95–107. Vogel 2015 = Jerica Vogel, Razlike v pojmovanje tradicionalne in kritične jezikovne zavesti ter njuna vloga pri razvijanju kritične sporazumevalne zmožnosti, Šolsko polje 26.1–2 (2015), 103–120. Vrbinc – Vrbinc 2006 = Marjeta Vrbinc – Alenka Vrbinc, A research-based study of foreign stu- dents’ use of grammatical codes in five leading British learners’ dictionaries, Linguistica 46.2 (2006), 227–242. Weiss 1994 = Peter Weiss, Katere slovarje smemo pričakovati po izidu Slovarja slovenskega knjižne- ga jezika, Jezik in slovstvo 39.7–8 (1994), 346–350. 247 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) Weiss 2001 = Peter Weiss, Slovenski šolski slovar, v: Sodobna slovenska narečna poezija. Ciril Ko- smač in razvoj povojne slovenske proze, ur. Zoltan Jan, Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2001 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 11), 179–188. s ummary Teaching Material on the Franček Language Portal The Franček language portal also includes teaching material with two types of language exercises: exercises on the Črkozmed website, which users (i.e., teachers) can create them- selves, and where examples are automatically generated from various dictionary databases of the ZRC SAZU Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language, and pre-composed exercises in the form of worksheets in the section Vaje. All the exercises are based on the Curriculum for Slovenian language (2018) and are aimed at students from first to sixth grade. They are intended to develop students’ linguistic skills in particular, as well as their metalinguistic and stylistic skills, and to encourage their use of (school) dictionaries or language manuals in general. In terms of technology, the design of the teaching material addresses two challen- ges: (1) whether the process of designing the material can be automated, and (2) how to integrate the teaching material into the structure of the Franček comprehensive grammar and linguistic language portal in a way that ensures maximum connectivity between diffe- rent materials dealing with the same or related grammatical phenomena, so that users can navigate efficiently between the various content on the portal. The teaching material on the Franček portal is useful, but it could be improved or expanded, especially in terms of a wider range of varied and more challenging tasks for different grades, and in terms of technology, design, and visual layout.