Dopisi. Iz Dobrne. (Sklep šolskernu letu) bil je dne 30. avgusta. 0 določenej uri smo se zbrali v cerkvi, iz katere se je po sv. meši mladež podala v izbo drugega razieda, kamoi1 je prišlo še tudi več šolskib prijateljev. Ko je skušnja, ki se je tukaj vršila, bila končana, so se iz ,,rudeče knjige" prebrala imena odličnib učencev. Pobvale se več ali manje veseli vsakdo, zakaj bi jo kratili otroku, kedar jo zasluži. No, še menda bolje, kakor to, je vsaj nektere šolce mikalo oblačilo po glasoviru razloženo. Topliško vodstvo je bilo namreč dne 7. avg. priredilo tombolo v korist ubogim učenceaj. Pri tej priložoosti skupili so 125 fl. Za ta denar so priskrbeli primerno število suknjic, hlačic, jop in janjčic pak obutala; vrb tega je županovu gospa za isti namen poslala čez 20 raznib predmetov. To ee je danes sporazdelilo med učence siromake. V imenu obdarovancev se je gosp. nadučitelj zabvalil dobrotnikom, a veleč. g. župnik ia podnačelnik krajnošolskemu svetu je v ogovoru omenil, naj bi učenei svojo hvaležnost razodevali s tem, da bodo na tenko spolnovali dolŽDosti, ki jih za Bogom vežejo z roditelji in učitelji ter vsplob s vsakim človekom. Z nekterimi pesnicami in z raolitvo smo sklenili šolsko leto. Pristavek. Opustivši cenjena imcna diugib podpornikov omenimo še le, da je vdova viteza Heider zopet o zadnji zimi oblekla več revnih šolcev in podarila 50 fl. za kupovanje kruha, papirja in ostalib diobnostij. V prid ubožnejšej deci v obče so pa za 21. avg. blagosrčne gospe oniislile večerno veselico s petjem in godbo. Tem načinom zbrale so 51 fl., nek topličar jim je pozneje navrgel še petak. Vsoto 56 fl. izročile so občinskemu uiadu za dotično razpolaganje. Od sv. Janža na Dravskem polji. (Veterani). Preteklo nedeljo 22. avgusta bila je tukaj redka svečanost. Faroi vojaški veterani, ki so bili v bitkah pri Solferini, Magenti in Kustoci, nekteri tudi pri Kraljevem gradfji, slednjič v Bosni in pri naskoku v Sarajevu, vkup 120 mož, obhajali so zabvalnico za srecno vrnitev v predrago domovino. Kratko popred izrekli so č. g. župniku srčno željo, da se zabvalnica velieastno obbaja v nedeljo po rojstnem godu svetlega cesarja, ker pa piiprava ni bila gotova, se je svečanost odložila na II. nedeljo po godu. Najeta bila je v ta namen Slivnička dobro slovcča godba in dekleta so cerkev krog vrat z venci prepregle. Dne 22. avgusta ob 9. uri zberejo se vojaki */4 ure više cerkve, velikauska cesarska zastava od njih darovana vihra v roki deželskega brambovca, nedolžno oblečene deklice prineso lep venec na svilnati vajšnici in ž njim vojaško zastavo venčajo, ob enem možarji začnejo pokati pred cerkvo, da se cerkvene šipe tresejo, godba pa tako izvrstno sviia, da 601etni veterani ko mladi fantje čvrsto ia poredno v cerkev korakajo; ta je dostojno okinčana in ima 2 strau8ka ponovljena altarja, križni altar, podoba je v Grodnu na Tirolskem umetno bila izrezana, drugi altar ima umetao slikano podobo Marije Lavretanske, darovano od nekdajnih Mariborskih Uršulinaiic. V cerkvi od velikega altarja do vrat stali so veteraui v lepem redu, zraven njih množina drugih ljudi vseb skup zanesljivo 3000. Ob V2IO. se božja služba začne in č. g. župnik prižnico nastopijo. V govoru omenilo se je kako sv. križ v juternih deželah čez sovražno moč zmaguje s pomočjo vernih junakov in ta zaslužek se domačim vojakom danes hvaležno priznava. Omenilo se je, da doma ni sovražnika, dotna tedaj vojske ni treba, naj raožje in fantje med seboj v mini živijo, treznost iu niirnost zamorete njib zdravje in dušno moč krepiti in župniji dobro inue ohraniti. Po sv. mesi zapela se je zabvalna pesem ,,Te Deum" za svetlega cesarja. Govor č. g. žapnika je vojakoru iu nevojakom v srca segel, ker po večernicah so vsi po krčmab si na dobro zdravje in bratovsko ljubezen napivali, povsod se je le slišalo bodimo si dobri, drugo leto hočemo zopet veselo zahvalnico imeti in Bog obrani nam svetlega cesarja! Trnovski. IzSredišča. (Modrinjakova svečanost.) Kakor se je že zadnjič naznanilo, se bode v nedeljo 25. septembra v Siedišči obhajala svečanost naroduega pesnika Stefana Modrinjaka. Priredi jo diuštvo nSloga" v zvezi se središkimi narodnjaki. Pa kakor uže vsako narodno podvzetje, tako je našla i nasa svečanost med Sloveuci svoje nasprotnike. Ugovarjajo naui, da je letos uže prekasno, ter bi nam lahko vreme nagajalo ; da je prekratek čas za priprave; da ne bode navzočih dijakov. Lahko nam je te ugovore zavrnoti. To so jalovi izgovori, še dijaki bodo uže dostojno zastopani po vseučilišmikih. Vsakako pa je treba, da se letos obhaja v ptujskeni okraji svečanost, ki bi jačila narodno zavest, ter dokazala, da nas rogoviljeDJe naših nasprotnikov nikakor ni vgnalo v kozji rog. Svcčanost pa se tudi zavoljo tega ne more na prihodnje leto preložiti, ker se namerava tedaj prirediti v Ptuji tabor, kterega so letos prepovedali; tabor dostojno podpirati denarstveno, kakor tudi z obilnim obiskom, bode naša dolžnost, ktero storiti bi nam bilo prav težko, če bi nam drugo leto še Modrinjokova svečanost stroškov delala. Ob enem prijavimo, da bodo se životopis in izbrane pesui Modrinjakove delile pri tej svečanosti. Table d hote bode z viuom i krabom vred po 1 gl. 50 kr. Odbor v euem prošnjo vloži do ravnateljstva južne železuice, da naj zniža voznino i da da naj ponočni vlak, gredoč iz Magjarske proti Trstu i Beču, v Središči postoji. Upamo toraj, da nas bodo slovenski rodoljubi ta dan v prav obilnem številu počastili. Iz Brašlovec. (Pletenje jerbasov — gospoda — letina.) Blagi gosp. baron Hakelberg, državni poslanec, je misel sprožil, naj bi se tukajšnje občine Brašlovce, Polzela, Sv. Peter, Griže in Sv. Paul med seboj dogovorile, ter si poiskale in naprosile človeka. kateri bi našo domačo obrtnijo: pletenje jerbasov, ki uže po nekaterih tukajšnjih vaseh lepo iiapreduje, naučil fine gosposke korbiče plesti in za Savinjo poplavljeni svet z žlabtnim vrbjem zasaditi in kultivirati itd. Nadejati se je dobrega vspeba, da bode tukajšnje prebivalstvo si po mogočnosti prizadevalo, ta dobri namen izvršiti. Saj ljudje sprevidajo; da si v resnici nekateri gospodje prizadevajo, naše ljudstvo do boljsega blagostanja pripeljati. Na primer: pl. g. K. Haupt ima veliko zaslug v Savinjski dolini za povzdigo konjerejstva, ravno tako tudi pri bmeljaistvu. Kaže se že mnogo vspeba; toraj niu moramo biti jako bvaležni. Pri vsem tem bi bilo pa želeti, naj bi nam taki gospodje tudi v narcduem oziru bolj prijazui in pravični bili. Dokler tega ne bo, si ne pridobijo popolnega zaupanja in ljubezni našega slovenskega naroda. Kajti: ,,Le kdor ima srce, zna za dom solze." — Letina nas bo letos zelo goljufala. Od začetka se je vsaka reč dobro kazala, kakor strneno žito je zraslo veliko, ter se ga še mnogo naželo, a zrna smo veliko manje dobili, nego smo se nadejali. Krompir je lep in debel zrasel, ali kaj to hasne, ker je gnjiti začel; ravno tako je 8 turšico, ker je neka rija nad njo prišla, in zraven tega jo še pa v nedeljo dne 28. avgusta silni vihar polorail; če ravno je malo časa  trpel, pa je mnogo kvara naredil; je več kozolcev pievinil, drevje zmval iu polomil. Toraj nas bo tudi leto eden in osemdeseto goljufalo, pa vsaj Sloveoci smo vajeai čakati, samo da se nam obeta boljša prihodnost, bodi si v gospodarstvenem ali političnem oziru. P. n. Iz Celja. (Nagla smrt — šolstvo.) Pretečeno nedeljo zvečer se poda Jožef Rančigaj, posestnik iz Gotovljah najbrž viujen, iz Celja domu ; toda zaido na železnico, kder ga vlak povozi, da je siromak kmalo potem umrl. — Mestne in okoličanske šole v Celji se začnejo zaradi hudega kašlja, ki vlada med otroci, se le 1. oktobra. Gimnazija iu meščanska šola se otvorite uamesto 15. še le 26. septembra. — Gimnazijalno poslopje se je v pocitnicah nekoliko predelalo. Iz Koroškega. (Razne novosti). Planine je pokril precej debel sneg in veje hladna sapa po deželi. Ajde se lepo kažejo. — Grabštanjčanom je toča prizanesla, hvala Bogu! Da pa svojo hvaležuost oeitno pokažejo, skleaoli so sosedom po toči strašno poškodovanim Vetrinjčanom in Hodiščanom v krščanskej ljubezni pribiteti na pomoč. Nabrali so 50 korcev žita, Tečjidel rži, vredne 230—250 fl. ter siromakom dopeljali. Bog plati! Še jedno lepo delo bočemo navesti. Župnik domači so nekokrat omenili, da je treba novega križevega pota. Takoj je bilo kakih 300 fl. darovanib in sedaj imajo Grabštanjčanie križev pot, ki jim dela čast daleč okrog. Table so kupljene pri dunajski firmi Woerl ter so podobe jako lepo po načrtib slavnega in pobožnega, uže zaumrlega alikarja Flihriha izdelane. Podpisi so pravilno — slovenski. — Blizu jezera Blačanskega stoji majhna cerkvica. Neko noč sveti v njej nenavadna luč. Okoličanje to zapazivsi obkolijo cerkvico in vjamejo ptička tata, kterega vrlo nakrešejo in potem sodniji izročijo. Kakor v št. Jakobu, tako sploh vsi Slovenci v gornjem Rožnem dolu želijo, da je v šoli slovenščina podučui jezik, a nemščina sarao učni predmet. Temu mora pritrditi vsak, kateri ima še kaj zdravih možgan.