Po | 9T. Hkooa o organizaciji gaillitr«.
Glasilo »Gasilske jafednice 3a DravsKo banovino«
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll .
Izhaja vsak mesec. / Posamezna številka 2'50 Din, za inozemstvo 3 Din.
V „Zajednici* združene gasilske čete dobijo po en izvod „Gasilca“ brezplačno.
V Ljubljani, dne 20. junija 1934. § Številka O.
Vidovdanske misli
Dne 28. junija se vsako leto obnavlja spominski dam velikega dogodka v jugoslovenski zgodovini, ki je rodil velike posledice — posledice v našo korist. Vsako ileto obnavljamo Vidov dan, spomin na bitko na Kosovem polju, kjer je vkljub neizmernim žrtvam srbski narod zapadel sužnosti polumeseca. Leta 1389. je na ta dan zaplakala majka Jugovičev nad mrtvimi sinovi. Solze je prelivala carica Milica za Lazarjem, a narod je plakal za cvetom svoje mladine.
Rodil se je slepi guslar! V svojih pesmih je opeval slavo in veličino srbskega carstva, opeval smrt Kosovskih junakov za »Krst častni i sl obodu zlatnu!«
Med narodom se je začela buditi zavest, da bo prišel čas, ko bo Kosovo maščevano in zopet v vsej veličini obnovljeno nekdanje Dušanovo carstvo.
Petsto let in še več je ječal narod pod turškim gospodarstvom; polumesec je gospodoval nad Balkanom. Mnogo je trpel narod, težka bremena je nosil, a ohranil je svoj jezik, ni zatajil svoje vere in nikoli ni izgubil zavesti, da mu mora zasijati dan svobode.
Narod se je postavil v bran. Preprost sin kmeta iz Vi-ševcev je leta 1804. izvršil prvo srbsko vstajo — bil je to ustanovitelj naše kraljevske dinastije Karadorde Petrovič. Po večletnih borbah je končno zasijala srbskemu narodu svoboda.
A srbski narod je nastopil novo Golgoto. V albanskih gorah je med svetovno vojno padel zopet cvet naroda v boju za svojo in našo svobodo.
Vendar je kmalu visoko zažarela luč odrešenja in prinesla kot sad trpljenja bratskega srbskega naroda svobodo vsem Jugoslovanom. V mogočni državi in pod vodstvom vnuka onega Karadordeviča, ki je prvi vodil narod k svobodi, smo se združili vsi Jugoslovani.
Vse to je storil Vidov dan leta 1389., storila tedaj oživljena ideja, ki naj vodi naš narod tudi v bodočnosti, dokler ne bo svoboden vsak naš brat in ne bomo vsi združeni v svobodni Jugoslaviji.
Živel slavni rod Karadordevičev! Živel naš viteški kralj Aleksander I.
Interpelacija
Narodni poslanec g. Cerer Anton je vložil v narodni skupščini na gospoda ministra za telesno vzgojo naroda v zadevi 6% gasilskega prispevka zavarovalnic dne 15. VI. t. 1. interpelacijo, ki jo je podpisalo 67 najuglednejših .poslancev (med njimi vsi poslanci iz Dravske banovine). Glasi se:
Gospod minister!
V	zakonu o organizaciji gasilstva je odredba, da morajo zavarovalne družbe iz lastnih sredstev prispevati za gasilske fonde 6% od premij, vplačanih za zavarovanje proti požaru. Uporabo, odnosno upravljanje s temi fondi, kakor tudi nadzorstvo nad njimi predpisuje minister za telesno vzgojo naroda s posebno uredbo na osnovi § 77. zakona o gasilstvu.
Preteklo je skoro leto dni, ko je postal veljaven zakon o organizaciji gasilstva, vendar omenjena uredba kljub tako jasni zakonski odredbi še ni predpisana. Radi tega je celokupno jugoslovansko gasilstvo prišlo v zelo težaven položaj. Stare olajšave v pogledu materialne preskrbe gasilskih društev so ukinjene, v novem zakonu predvidene se pa ne morejo realizirati, ker še ni uredbe o prispevkih za gasilske fonde.
Občinske in državne subvencije gasilskim društvom so naravno izostale ravno radi zakona o organizaciji gasilstva in predvidene uredbe tako, da je nadaljnji obstoj gasilskih društev ogrožen.
Na ozemlju bivših pokrajin: Slovenije, Dalmacije, Bosne in Hercegovine je bila že preje (do uveljavljenja novega zakona) s posebnim zakonom, regulirana pomoč gasilskim društvom za vzdrževanje gasilskega orodja. Način, s katerim je bilo to urejeno, zares ni bil ravno najpravičnejši, ker zavarovalne družbe same niso plačale nobenega prispevka, temveč so ga o priliki zaračunavanja premij samo pobirale od onih, ki so bili zavarovani in so tako nabrani denar predale in izročile pokrajinskim fondom. Vendar se je na ta četudi nepri-
jeten način vsaj nekaj napravilo za gasilstvo. Po uveljavljenju novega zakona je prenehalo nabiranje prispevkov in njihovo oddajanje špecialnim fondom tudi v onih pokrajinah, kjer je prej na podlagi zakonskih predpisov obstojalo. Gasilna društva so ostala brez vsakih dohodkov in naše gasilstvo se nahaja v obupnem položaju, prav za prav pred polomom. Če se temu hitro ne odpomore, bo zaman ves oni veliki napor, s katerim se je delalo za razmah in reorganizacijo gasilstva; še več, ogroženo je celo to, kar je uspelo ustvariti privatni inicijativi z brezprimemo požrtvovalnostjo v teku poslednjih
Stotisoč idealnih gasilcev širom vse države gleda v tem zavlačevanju izigravanje zakona o organizaciji gasilstva, ki ga je zakonodajalec, v svesti si velike naloge gasilstva, izdal v nameri, da postavi z njim bazo za neoviran razvoj.’
Če je stvar taka, tedaj se opravičeno vprašujemo, zakaj in v čigavo korist se zavlačuje izdanje navedene uredbe. Če ne tiči morda za tem vpliv zavarovalnih družb?
Zato imam čast zaprositi gospoda ministra za telesno vzgojo naroda^ da mi izvoli odgovoriti na sledeča vprašanja:
1. Zakaj se ni predpisana uredba o prispevkih za gasilske fonde, čeravno je preteklo skoro leto dni od uveljavljenja zakona o organizaciji gasilstva, odnosno kaj se je pokrenilo do sedaj, da se izvede § 77. omenjenega zakona?
2. Kaj misli gospod minister podvzeti, da bi tako potrebna uredba čimprej izšla?
Zahtevam nujnost gornje interpelacije in prosim gospoda ministra, da mi izvoli na njo odgovoriti na prvi naslednji seji narodne skupščine.
Izvolite, gospod minister, sprejeti izraze mojega odličnega spoštovanja.
Beograd, 15. junija 1934.	Anton	Cerer, 1. r.,
narodni poslanec.
Sledi še 67 podpisov najuglednejših narodnih poslancev.
Službene vesli starešinstva Gasilske zajednice za Dravsko banovino
1.
Na ponovno vprašanje nam je sporočilo predsedstvo Vatrogasnega saveza kraljevine Jugoslavije, -da bodo cene plinskim maskam približno od Din 100-— do Din 120'— za komad. Ta cena pa se bo z zvišanjem števila naročili gotovo znižala.
Zaradi tega naprošamo p. n. župne uprave za obvestitev področnih jim čet o teh cenah ter da opozore na dosedanji maloštevilni odziv naročnikov, ki jim bo razmeroma nizka cena omogočila večja naročila.
Ker je zadeva nujna, naj jo blagovoli naslov tudi čim prej obravnavati in izvršiti.
2.
Na prošnjo Vatrogasnega saveza kraljevine Jugoslavije radi tolmačenja člena 111. trošarinskega .pravilnika v pogledu oprostitve plačevanja trošarine za bencin, ki se uporablja v gasilske svrhe, je ministrstvo financ (oddeljenje davkov) pod br. 17393/III. od 5. marca 1934 izdalo nastopno irešenje:
»Oddeljenju davkov je čast sporočiti, da po členu 111. trošarinskega pravilnika bencin za gasilske potrebe ni prost plačevanja davkov trošarine.
Izvzet je edino slučaj za pogon brizgaln, ki je prost trošarine, dočim bencin za prevoz same brizgalne in ostalega orodja ni prost trošarine.«
Dasi to rešenje ni v celoti zadovoljilo naših zahtev, vendar bo v korist našim četam, ker se mnogo več bencina porablja za gašenje, ki ponekod traja po več ur, dočim se za dovoz na požarišče in domov rabi le nekoliko minut. Večje in ugodnejše olajšave ni moči doseči, ker ni nikjer predvidena v zakonu o trošarini.
O tem blagovoli naslov obvestiti vse področne gasilske čete in jih opozoriti, da naj nabavljajo bencin brez trošarine samo za pogon brizgalne pri gašenju.
Sledi obrazec za prošnjo na finančno direkcijo.
Kolek Din 5—.	Kolek Din 20— za rešenje.
FINANČNI DIREKCIJI
v
LJUBLJANI.
Prosimo, da se nam na osnovi člena 111. trošarinskega pravilnika od 1930. leta in na osnovi rešenja ministrstva financ (oddeljenje davkov) pod br. 17393/III. od 5. marca 1934.
leta, podeli dovoljenje za nabavko ............. kg	bencina	brez
naplačila državne trošarine za letno perijodo 1934. leta
Bencin bomo nabavljali od firme...............................
in to v količinah od najmanje kilogramov.
Ta bencin nam je potreben za pogon motornih brizgaln ob prilikah gašenja požarov.
Prošnji prilagamo .potrdilo gradbenega oddelka občine
................o	jakosti	našega	motorja, o potrošnji bencina
na uro in o konjski sili.
Podvržemo se hrez rezerve vsem kontrolnim predpisom, ki obstoje in ki se bodo še morebiti izdali glede na breztro-šarinske naibavke bencina.
Oddelek finančne kontrole, ki bo vršil pregled o porabi
bencina, se nahaja v..................
V	,	dne............ 1934.
Predsednik:	(Štampiljka.)	Tajnik:
1.
Izmenjava štampiljk.
Uprave vseli gasilskih žup in čel se ponovno opozarjajo na nemudno izmenjavo štampiljk, ki jo zahtevajo vse upravne oblasti. Besedilo je natisnjeno v §§ 7. in 31. zakona o organizaciji gasilstva.
2.
Poročila o požarih.
Vsem četnim upravam je vestna in skrbna poročevalska služba o požarih in drugih elementarnih nesrečah dolžnost. Vsak tak primer naj v 3 dneh zanesljivo sporoče s prepisom »Dnevnika požara« nadrejeni župni upravi. Župne uprave obenem vabimo, naj v opombo »Seznama požarov« vnašajo iz rubrike 17. dnevnika napovedi čet o preprečenih škodah.
IZ SEJE OSREDNJEGA ODBORA.
1.
Trošarine prosti bencin
je mogoče dobaviti na osnovi rešenja ministrstva financ (oddeljenje davkov) pod br. 17393/III. od 5. marca 1934. leta po § 111. trošarinskega pravilnika. Obrazec take prošnje ima župna uprava. Za prevoz orodja in moštva se mora rabiti za-trošarinjeni bencin.
2.
Odlikovanja gasilstva.
Sezname zaslužnega članstva na posebnih, od zajednice
založenih obrazcih, bodo vlagale župne uprave na koncu vsa* kega leta po zajednici.
3.
Plinske maske.
Za naročbo mask, ki bodo veljale od Din 100-— do Din 120-— za komad, pričakuje Savez sumarično poročilo zajednice v najkrajšem casu, zato je naročilo smatrati kot nujno,
4.
Natis pravilnikov.
Pravilniki in predpisi o gasilski službi in uniformi izidejo kot brošura v .posebnem žepnem formatu v najkrajšem času. Vsaka četa prejme po dva obvezna iztisa. Prednaročila naj se izvrše zaradi določbe naklade čim prej po župi.
5.
Članske izkaznice,
obvezne za celokupno gasilstvo, prejmejo čete iz zajednične zaloge od nadrejenih žup po nabavni ceni. Prednaročila kakor pod štev. 4.
Zlet čehoslovaškega gasil siva v Opavo
Letošnje binkoštne dneve je določilo čehoslovaško gasilstvo, da položi račune o svojem delovanju. Izbralo si je prijazno Opavo za svoj zlet in za svojo skupščino.
Jugoslovansko gasilstvo je zastopalo na tem zletu 15 gasilcev, ki so nastopili že v novo 'predpisanih uniformah ter povzročili s svojim vsestranskim taktnim in .lepim nastopom splošno .pozornost.
Slovenska delegacija, ki se je priključila saveznemu starešini bratu Josipu Turku, se je podala na pot v noči od srede na četrtek, ker jo je vodila pot še prej na obisk k bratom Slovakom v Bratislavo.
Megleno jutro je bilo, ko smo se začeli zbirati na kolodvoru. Proti Mariboru je začelo deževati. Nebo ni kazalo
prijaznega lica, ko smo zapuščali jugoslovansko mejo in nas je brzec zapeljal preko Avstrije v Bratislavo.
S saveznim podstarešinom bratom Klešičem so prišli že prej vrhovni gasilski inšpektor brat Ilija Pintar in urednik vatrogasnega gilasnika, brat Stanko Žagar. Poleg domačih gasilcev nas je sprejel tudi br. ing. Mužik, ki nam ga je poslala nasproti čehoslovaška hasička jednota ter nam ga dodelila kot spremljevalca ves čas bivanja v bratski Čehoslovaški državi.
Naj omenim, da je brat Mužik pri hasički jednoti referent za gasilstvo Jugoslavije in Boilgarije.
Imenovanega pozna gotovo marsikdo izmed našega gasilstva, saj je bil svoj čas uslužben pri »Strojnih livarnah in
Jugoslovanska delegacija na obisku v Bratislavi. Na desnem krilu vrhovni poveljnik gasilstva v Bratislavi brat Šole, poleg njega
brat ing. Muiik
tovarnah« in mu živi rodbina še vedno v Ljubljani, kamor vleče srce tudi našega nadvse ljubljenega mentorja. Med nami je bil tudi brat Živojanovič, čez osemdeset let star gasilec.
Ko smo se osnažili in oblekli v naše nove kroje, so nas sprejeli v svoje okrilje bratje gasilci iz Bratislave. Dobro-voljno in poklicno gasilstvo je tekmovalo, da bi nam bili dnevi bivanja med brati Slovaki v dobrem spominu. Kaj ljubeznivega se je pokazal vrhovni poveljnik gasilstva v Bratislavi, brat Šole, ki je bil tako ljubezniv, da je povabil na svoj dom čez noč starešino Turka in tajnika Pristovška. Takoj popoldne so nam na avtomobilih razkazali mesto in njegove zanimivosti. Zvečer smo pa preživeli skupaj pri intimni večerji, kjer se je izpregovorila marsikakšna bratska beseda. Naj še omenim, da smo bili Jugoslovani ves čas svojega bivanja v Bratislavi gostje mesta.
Petek je bil posvečen ogledu gasilskih domov. Poklicno kakor dobrovoljno gasilstvo je prav moderno urejeno. Oboji so nam po ogledu domov pokazali praktične nastope tako, da smo odnesli prav lepe in praktične vtiske. Tovariša Pri-stovšek in Gostiša, ki sta si ogledala gasilske naprave še popoldne, sta obljubila, da napišeta za »Gasilca« kaj več o vtiskih, pridobljenih v gasilskih domovih Bratislave.
Ob 11. uri istega dne nas je sprejel župan mesta. Po pre-srčnih medsebojnih nagovorih po starešini tov. Turku in županu, smo si ogledali znamenite, več sto let stare gobeline in mestni muzej, ki pač jasno kaže zgodovino mesta in naroda. Popoldne smo bili namenjeni, da odrinemo na pot proti Opavi, a deževje in še bolj priiazen poziv brata Šolca, da še ostanemo ta dan pri njih in odrinemo na binkoštno soboto skupno s Slovaki v Opavo, nas je zadržal še en dan v Bratislavi.
Pa saj ni bilo niti enega člana, ki bi silil na pot, posebno še. ker smo vedeli, da so »kvartirmaherji«, to je naši zamudniki, že odšli z Dunaja naravnost v Opavo. Popoldan je bil zaradi dežja bolj kisel, tem bolj animiran pa je bil večer, ki nas je združil na poziv mesta v hotelu k prijateljskemu banketu. Godba gasilcev je povzdigovala srca vseh in kaj hitro je starešina otvoril ples, da tako omogoči mladini in tudi sebi. da se pošteno razgiblje. Pa so naši fantje od fare našli tudi v brhkih Slovakinjah plesalke, ki so jih očarale. — Pa naj molčim!
Da se je na banketu izpregovorila marsikatera navdušena beseda, je razumljivo. Bratje Čehoslovaki so naslovili vse polno lepih besed na nas Jugoslovane. Tov. Turk in drugi pa so tudi pridno izražali naša bratska čuvstva napram bratom na severu Tukaj je med drugim odgovorial na pozdravne besede brata Žagarja tudi brat ing. Mužik, čigar govor je bil ves le slavospev in izraz ljubavi jugoslovanskemu narodu. Hitro so minevale ure in že so popevali po vseh dvoriščih petelini. Sramežljivo je pokukalo solnčece čez vrhove, ko so naši iskali svoje postelje. Po kratkem spanju smo se zbrali ter okoli desete ure odrinili proti severu. Čehoslovaške železnice so stavile gasilstvu na razpolago dovoli in najlepših voz.
Prav spretno je organiziral brat ing. Mužik med potjo na večjih postajah sprejem in pozdrav jugoslovanskemu gasilstvu. Hvaležno smo sprejeli povsod te izraze ljubavi — saj velja še vedno Ijubav za ljubav.
Nekako proti četrti uri smo dospeli v Opavo, kjer nas je dočakalo zbrano gasilstvo in občinstvo. Po pozdravnih in odzdravnih govorih je godba zaigrala čehoslovaško in jugoslovansko himno. Čez nekaj minut so še dospeli bratje Poljaki. Ko smo prikorakali v dolgem sprevodu, toplo pozdravljeni od naroda, v mesto, se je otvorila gasilska razstava, ki je prav lepo in nazorno kazala stanje in razvoj čehoslovaškega gasilstva. Z zanimanjem smo stopali od sobe do sobe in tov. Mikuž, ki pripravlja za drugo leto razstavo jugoslovenskega gasilstva, se pač ni mogel ločiti od posameznih prostorov. Pridno je beležil, kar je videl in že mu je zmanjkalo papirja, da smo morali vsi prepustiti njemu papir, ki smo ga imeli za beležke. Pa saj pričakujemo za prihodnjo številko tudi od njega kaj več o tej razstavi.
Ko smo si ogledali razstavo, je vsak hitel na svoje stanovanje, da se očisti in pripravi za pozdravni večer. Brat ing. Mužik je medtem tudi prinesel stan. nakaznice za nas Jugoslovane. Imel je boje in težave, ker nas je prišlo več, kakor nas je bilo napovedanih in je bila v Opavi stiska za stanovanja. Pa smo le prišli vsi pod streho. Zvečer srno sc zbrali na pozdravni večer.
Predsednik Raupah je pozdravil vse — vse! Sledili so pozdravi in odzdravi vseh oficielnih zastopnikov.
Jugoslovanom na čast pa je bil prirejen v Narodnem domu jugoslovanski večer. Drugi dan, to je na binkoštno nedeljo, se je vršila skupščina čehoslovaške hasičke jednote. Obiskali smo jo vsi, čeprav so bili vabljeni le štirje zastopniki. Tov. starešina je določil poleg sebe kot zastopnike brate: Kleščiča, Žagarja in Pintarja. V slovesnih in presrčnih besedah je pozdravil brat Raupah vse gasilstvo, zastopstvo vlade, vojske in mesta. V pozdravih raznim narodom in njih vladarjem je za Jugoslovane tov. savezni starešina Josip Turk naslovil na Čehoslovake te-le besede:
»Mili nam bratje Čehoslovaki! Kot vaši iskreni in verni južni bratje smo prihiteli k vam, svojim vzornim učiteljem in velikim mojstrom, izrazit srčne čestitke h krepkemu jubileju polstoletnega smotrenega človekoljubnega dela z vročo željo, da bi napredovali v tem viteškem udejstvovanju do vedno višje popolnosti v dobrobit trpečemu človeštvu.
Z upravičenim ponosom in samozavestjo lahko zrete nazaj na to dolgo dobo plemenitega ustvarjanja in prekrasnih uspehov. S hvaležnostjo se spominjamo ob tej priliki na to ogromno in uspešno delo kot vaši ukaželjni učenci v pogledu organizacije gasilstva kakor tudi Sokolstva, kajti vse smo si ustvarjali po vaših naukih in vzornih napotkih, blagi naši mojstri. Vse to, kar imamo priznano dobrega in izvršenega, je sad vašega truda.
Vsak vaš napredek je nam v spodbudo k novemu podvigu, da skušamo doseči vsaj nekaj tega, kar vidimo pri vas koristnega in dovršenega v obiilni meri.
Ves naš društveni ustroj je zgrajen na osnovi vaših smo-treno sestavljenih pravil, katera smo tudi položili kot ogrodje v naš novi državni zakon o organizaciji gasilstva.
Z radostnim srcem se spominjamo na one predvojne čase. ko smo v zpano silno težavnih prilikah skupno z vami, mili naši bratje, ramo ob rami gradili lepo zvezo vseh slovanskih
N X' AC- >
P o skupščini čehoslovaškega hašičkog »vaza dne 20. maja pred trgovsko in obrtno zbornico zbrano gasilstvo
Jugoslovanska delegacija v obhodu po Opavi dne 20. maja
edinic ter jim utirali pot k ustvaritvi velike vseslovanske gasilske -organizacije na naši evropski celini.
Spoštovani bratje! Vzgajali boste še v bodoče svoj gasilski naraščaj, podžigajoč v njegovih nežnih srcih ogenj prave in čiste ljubezni do bližnjega, da bo vedno in povsod s samoz a t aj evan je m in viteško hrabrostjo gasil uničevalni ogenj, ki prinaša človeštvu le bedo in propad.
Vaša žilava vztrajnost in trdna volja sta nam jamstvo, da boste to veličastno organizačno zgradbo izpolnjevali in širili do vedno višje in višje popolnosti, v vaš in naš ponos, da boste v vaših vrstah širili tudi v bodoče preizkušeno brato-ljubje do vseh vaših vernih bratov po rodu in krvi, ki vam jo bomo vedno hvaležno vračali po našem geslu: »Ljubav za ljubav, vernost za vernost!«
V	dosego teh ciljev vam kličem ob tem slovesnem tre-notku v imenu jugoslovanskega gasilstva kraljevine Jugoslavije: »Pomoz Bog! — Nazdar!«
Popoldne smo se zbrali k obhodu po mestu in k nastopu čehoslovaškega gasilstva na sokolskem stadionu.
Pri obhodu po mestu so posebno toplo pozdravljali jugoslovansko delegacijo. Nastop sam na stadionu ie pa bil visoka pesem napredka in visoke stopnje čehoslovaškega gasilstva. V krasnih simboličnih vajah je nastopilo 2400 gasilcev, ker stadion ni dovolil nastopa večjih mas. Višek navdušenja pa je žel nastop bratske vojske.
Vihar navdušenja se je stopnjeval od točke do točke. Omenim naj le vajo, ki nam je predstavljala prisego vojaka, iskanje sovražnika, stresanje in metanje granate.
Ob koncu smo gledali sliko, ki prikazuje mirno življenje naroda. Naenkrat naznani tuljenje siren, da se bliža kraju sovražnik. Vse hiti, da se skrije. Sovražna letala mečejo plinske bombe, zažgo hiše itd. Gasilstvo nastopi, da odpelje ponesrečence, gasi požare itd. Obramba končno prežene sovražnika.
Pri vaji so sodelovala vojaška letala iz Olomuca.
Med nastopom na stadionu je brat Raupah pozdravil vse gasilstvo, posebej pa še navzoče zastopnike inozemskih narodov. Imenoma je pozdravil zastopnika vsakega naroda zase, po odigranju himne doti nie države pa tudi vladarja dotičnc države. Vihar navdušenja ni hotel končati, ko se je nazdravilo zastopnikom jugoslovanskega naroda in njega viteškemu kralju Aleksandru I.
Veselo so utripala srca nas vseh navzočih Jugoslovanov, ko smo poslušali navdušeno ploskanje velikanskih mas gasilstva in naroda v pozdrav našemu kralju in naši Jugoslaviji.
Vsi smo sklenili, da hočemo v naših srcih še bolj gojiti geslo »Ljubezen za ljubezen!«
Binkoštni ponedeljek je bil občni zbor »Vseslovanskega gasilskega saveza«. Za novega predsednika je bil po vseh opravljenih formalnostih izvoljen brat Raupah.
Po oficielnem banketu, h kateremu smo bili povabljeni vsi, ker so še le ta dan prišli na to, da zastopamo ostali posamezne zajedmice, so nas z avtomobili zapeljali na deželo v vas, kjer je deloval in organiziral veliki Oudrih šlesko gasilstvo. Gudrihu, ki sedaj živi kot upokojen učitelj v mestu, je postavid hvaležen narod krasen spomenik.
Po odkritju spomenika smo se pa zbrali v Narodnem domu Opave vsi uredniki gasilskih listov, da smo določili smernice za skupno delo v korist gasilstva in bratskih narodov.
S tem so končali oficielni dnevi v Opavi. Nekateri smo pohiteli še isto noč domov, a večina jih je odšla v Prago, kjer so priredili jugosilovenskim gasilcem navdušen sprejem in jim pokazali mnogo bratske ljubezni.
Vrnili smo se polni lepih vtiskov in tudi izkušenj za prihodnji naš državni gasilski kongres.
Skupina čehoalovaških samaritank v obhodu po ulicah Opave dne 20. maja
Seznam
požarov in drugih elementarnih katastrof na področju zajednice Dravske banovine za I. četrtletje 1934.
	Januar	Februar	Marec
Število požarov na zavarovanih objektih		25	46	74
Število požarov na nezavarovanih objektih		7	16	20
Število požarov skupaj 		32	62	94
Po požaru povzročena škoda na zavarovanih objektih		878.900 Din	1,611.250 Din	1,310.440 Din
Po požaru povzročena škoda na nezavarovanih objektih		26.600 Din	158.100 Din	302.800 Din
Skupna škoda povzročena po požaru v Din		905.500 Din	1,769.350 Din	1,613 240 Din
Skupno število gasilcev, ki so gasili		562	1267	1972
Skupno število ur, ki se je porabilo za gašenje		93	227	340
	—	—	5
Škoda po poplavah		—	—	2,700.000 Din
Druge nezgode, kjer so pomagali gasilci		1 živalska	1 živalska, 1 avto	1 živalska
			
»GASILEC«	___
Pismo tajnikom Iix blagafnlkom
Tovariš skupni blagajnik, naš agilni Zdravko Mikuž, jc naslovil na tajnike in blagajnike pisma, v katerih iz svojih bogatih izkušenj daje prav dobra navodila.
Dragi tovariši tajniki!
Novi gasilski državni zakon z dne 18. VII. 1933 je prinesel nam gasilcem več veljave, prinesel nam je pa tudi večje naloge. Predsedniki, zlasti pa poveljniki, se bodo morali spoznati s požarnim zakonom, napraviti pa bodo morali tudi izpite za redovne vaje; orodjarji, brizgalničarji bodo dobili pouk od banovinskega inšpektorja; večje naloge pa čakajo tudi četne tajnike in blagajnike, ki so imeli tudi do sedaj največ dela s — peresom.
Poglavitna naloga tajnika kot čete je: da se temeljito seznani z določbami novega gasilskega zakona, in sicer najprej sam, potem pa pozimi, ko je čas, naprosi predsednika, da skliče v Gasilski dom ali (če tam ni peči) v šolo (kar bo rad dovolil vsak šolski upravitelj, če se ga naprosi) vse člane, da jim prečita v enem ali dveh, če treba v več dnevih (nedeljah popoldne) vse točke zakona, ki zadevajo četo, zatem pa lahko še druge o župah, zajednicah itd.
Tajniško delo bo prav za prav v glavnem to, kakor je bilo do sedaj: pisanje zapisnikov sej, zapisnika občnih zborov, pisanje in vodstvo imenika rednih, podpornih, častnih in ustanovnih članov, voditi seznam umrlih članov, pisati nabiralne pole za pobiranje članarine in za dobitke (kadar hočete, da bo imela četa srečolov ali tombolo), pisati Vloge na sresko načelstvo, n. pr. naznanilo občnega zbora, zatem poročati novi odbor, prositi za dovolitev veselic, iger in drugih prireditev, poslati vsako leto prošnjo (Popisnice) za podporo itd. Novi zakon pa še zahteva pošiljanje poročil župni upravi a!li na zajednico v Ljubljano ali za centralo v Beogradu. Takoj zdaj vam naročam in priporočam, da pošiljate vse dopise za zajednico ali za centralo v Beogradu vedno po župni upravi, ker sicer roma vsaik spis, če ste ga poslali v Ljubljano ali v Beograd, vedno nazaj na župo in šele od tu, če je dopis v redu, tja, kjer ga hočete imeti.
S tem se pa izgubi mnogo dragocenega časa in se Vam lahko prigodi, da zamudite rok in potem sploh ne morete doseči, kar bi radi.
Prošnje za dovolitev navadnih vesellic pošljite svojemu županstvu. Novo je: Vse občne zbore in izvolitve mora/e poročati tudi župi, da lahko pošlje na občni zbor svojega zastopnika, novi odbor pa mora župa potrditi, kakor potrjuje banska gasilska zajednica župne odbore. Kakor že veste, je novo tudi mesečno poročanje o požarih.
K zapisniku odborovih sej omenjam -to-le: Kakor vidite v Ročnem koledarčku na str. 118. napišemo zgoraj vse na-vzočne odbornike, ravno tako napišemo nenavzočne v opombo, zakaj jih ni. Zapisnik podpišeta zapisnikar in predsednik ter dva overovatelja. Svetoval bi vam pa, da daste podpisati zapisnik, kadar se je pri seji sklenilo kaj posebno važnega, n. pr. nakup brizgalne, vsem navzočnim, sicer se vam lahko pripeti, da bo eden ali drugi rekel, da on ni bit za tisti sklep ati da ga ni bilo zraven, če ne napišete zgoraj vseh imen. V Gasilskem koledarčku imate tudi zgled, kako pišemo zapisnik občnega zbora. K temu omenim, da si mora tajnik že med letom notirati, zapisavati najvažnejše dogodke vsega leta, da je na občnem zboru njegovo poročilo zanimivo. Ako so na občnem zboru volitve, se mora s tovarišem predsednikom in odborniki dobro pripraviti, da ne volijo taki, ki niso pravi člani, po novem, ki niso še 6 mesecev v četi; paziti se mora, da ne pridejo pijanci ali zdražljivci ne v četo, še manj v odbor.
Zaradi točenja alkoholnih pijač na gasilskih veselicah vam priporočam, da jiih prirejate kar najmanj mogoče;, ker radi nastanejo prepiri in celo pretepi, zlasti od plesa je malo dobička. Veliko pa prinesejo srečolovi in pa hitro, če se prodajo polne srečke. To se pravi: vsaka srečka zadene dobitek. Ako prodaste le 100 polnih srečk po 10 ali 15 Din, imate že v pol ure ali še prej 1000 ali 500 Din. Seveda morajo biti dobitki vredni tistega denarja. Kaj pa naj bodo dobitki? Ljudje radi darujejo piščance, kokoši, tudi peteline, golobe, grlice v kletkah (ki jih lahko zbije kak pastir), jeseni: razno sadje, grozdje, 10 kg krompirja, zavitek orehov itd. Občinstvo rado jemlje rože, ki jih prav lahko izprosite od deklet.
Vsaka taka reč je dober dobitek, tudi že skoro lahko pobirate po 10 Din zanjo. Nekaj dobitkov pa mora 'biti seveda dražjih, da ljudje rajši kupujejo srečke.
Velika in dostikrat brezuspešna muka je pa prodajati 2000—8000 srečk s 100 ali 150 dobitki. Kupec, ki ima smolo, jih lahko kupi za 2—3 kovače, pa ne dobi nič. To ga razjezi, nima več veselja dajati za pijačo, plača in gre. K drugi veselici ga ne spravite več! — Geslo vam bodi: »Vedno le polne srečke!« Če niso vredne po 10, jih prodajajte po 5 Din ali po 3—4 Din. S tem imate veliko manj dela, ohranite si pa vesele in zadovoljne ljudi, ki bodo radi prišli na vsako tako vašo prireditev.
Opozarjam vas še posebej, da za srečolov vedno pravočasno vložite prošnjo.
Raje 10 kakor 8 tednov prej, zakaj če nimate pravočasno rešitve v roki, ne morete imeti srečolova, če ga pa imate, ste lahko pripravljeni, da bo kazen, ki vam jo bo naložila financa, požrla precej dohodkov. In kdo bo vzrok temu? Tajnik. Po tainiku plane vse, če ni vse v redu. Torej pazite, tovariši tajniki!
Pazite, da boste članske imenike vodili v redu! Vpišite pri vsakem članu, katerega dne, meseca in leta je vstopil. Ako izstopi, vpišite dan izstopa. Ako tega ne storite, bo morda za 1—2 leti zopet vstopil, za Vami, morda še le čez 10 let, pride nov tajnik — prid tudi čas, ko bodo imeli člani pravico do srebrne ali zlate kolajne, pa jo bo oni, ki je za 1—2 leti izstopil, ravno tako zahteval in dobil kot oni, ki so ves čas delali. Ali bo to prav?
Pri površnih tajnikih in odbornikih prakticirajo nekateri člani, da so par let redni, pa zopet par let podporni člani, da jim ni treba hoditi k vajam ali pa pomagati pri zidavi novega doma itd. Kadar je vse v redu, ali pa, če je treba vreči kakega odbornika, predsednika, poveljnika ali pa ravno vas, se bo zopet vpisal. Taki preseljevala niso za četo noben dobiček, zato je najbolje, da si take člane pri odborovi seii dobro ogledamo in jih pošljemo v trajni pokoj. Tudi podporne člane vestno vodite.
Skoro vsaka četa ima navado, da umrlega člana pokoplje z »vsemi« člani, podporne pa z »deputacijo«. V Gasilnem domu se razobesi žallna zastava. Prav in v redu je, da se izkaže rednim članom kar največie sožalje in čast, ni pa prav, da se isto izkaže podpornim elanom. Naj bo vendar malo razlike med onim, ki je bil pripravljen noč in dam, da hiti bližniemu na pomoč, bodisi ob požaru ali povodnji, da zapusti ponoči svojo ženo in otroke, pa teče reševat bližnjemu življenje in premoženje. Ali naj uživa isto čast kak podporni član. ki je morda četi odbrenkal nekaj dinarjev, sicer pa. so mu bili gasilci in njihovo delovanje deveta briga. Seveda ie nekaj čisto drugega: navaden podporni član ali pa, če umrje kak zaslužen mož, n. pr. župan, ki nima časa biti reden gasilec, pa je bil vedno naklonjen gasilstvu, ali kaka dobrotnica, ki je mnogo žrtvovala za gasilsko četo. Taki pač tudi zaslužijo časten pogreb in se njih dediči navadno spomnijo, da društvu naklonijo kako podporo.
Črna zastava na »Gasilnem domu« pa naj bi vihrala le naivečiim društvenim dobrotnikom in rednim članom čete, funkcijonariem lastne gasilske župe, zajednice ali umrlim članom državnega gasilskega saveza.
Opozarjam Vas na razpis gas. drž. saveza na str. 26. letošnjega »Gasilca« št. 4 pod 2., da se mora vse vloge gas. čet, kakor žup in zajednic na državne upravne oblasti, po-čenši s 1. aprilom 1934, taksirati s kolekom 5 Din, priloge z 2 Din, za rešenje pa priložiti kolek za 20 Din. K § 8. gas. zakona bi svetoval tov. tajnikom, da se ne ogrevajo poprej za ustanavljanje naraščaja gasilcev, dokler ni četa izvršujočih članov popolnoma urejena. Ravno tako naj se ne snujejo poprej glasbeni in diletantski odseki (§ 9!). Vem za četo, kjer so hitro izvolili kulturno prosvetni odsek, ki je začel takoj spati, pa ne spanje po delu, temveč nedelavnosti. V vseh odsekih mora biti tajnik duša1. Če ni ali ne more biti, če je n. pr. zadržan vsled svoje službe, ki mu prinaša kruh, naj raje ne pusti ustanavljati raznih odsekov, ker ne bodo delali, če jih ne bo on mogel voditi*
(Dalje prihodnjič.)
Dopisi
Prostovoljna gasilska četa Stranska vas - Krupa, župa Črnomelj. Četa se zelo redko oglasi, dasiravno mnogo dela. Ustanovljena je bila 6. III. 1932. Njenega delovanja ni še tri leta, a pokazala je že velik uspeh. Takoj ob ustanovitvi si je zgradila lep gasilski dom. Delaila je naprej po -težko začrtani poti in dosegla je uspeh, ko se je dne 3. junija t.1. pripravila na blagoslovitev nove motorne brizgalne.
Ob y22. uri je bil sprejem gasilcev raznih okoiliških čet pred gostilno Judnič v Stranski vasi, nakar se je razvila povorka, sestojeoa iz 212 gasilcev, ki se je pomikala proti gasilnemu domu. Obkolila je nato brizgalno v lepem špalirju. Pred gasilnim domcml je stal lepo okrašen voz in na njem tudi okrašena molorka. Ob ]A3. uri je izvršil domači gosp. župnik blagoslov brizgalne z uvodnim govorom, v 'katerem je omenil škodo ognja in pomen gasilstva. Po izvršenih cerkvenih obredih je sledil govor kurna g. banovinskega svetnika Lovšina Evgena, botre gospe Ogulin Ivanke, soproge graščaka gosp. Oguilina Ivana, ki sta želela mladi četi čimveč uspehov. Vrstile so se deklamacije, namenjene botru in botrici ter gasilcem. Župni starešina je isto!ako nagovoril mlado četo in vzpodbujal, da naj tudi v bodoče deluje tako naprej. Spomnil se je tudi našega zaščitnika gasilstva Njeg. Vel. kralja Aleksandra I., na.kar je črnomeljska mestna godba za-sviirala državno himno. Tudi sosednja metliška župa, zastopana po g. Mazelle Juliju, je izrekla mladi četi svoje priznanje. Po končanih govorih se je poveljnik g. Tomc Martin zahvalil botri in botru, vsem zastopnikom in vsem dobrodošlim gostom za udeležbo. Nato je bil mimohod na veselični prostor, nakar se je tu razvila prosta zabava.
Še pred blagoslovitvijo novega orodja je bila četa poklicana na delo. Dne 1. maja 1934 ob 11. uri dopoldne je pričel goreti skedenj in nudila je takojšnjo pomoč. Motorka je ta dan pokazala, koliko bo pomagala pri delu in četa je lahko ponosna na svojo novo brizgalno.
Ne smemo pa pozabiti zahvale največjemu dobrotniku čeie g. Hluparju.
Dovje. Po pravici bi imenovali leto 1934. leto proslav, saj se okrog nas vrste druga za drugo. Naša društva so vnovič vzplamtela k še večjemu podvigu. Med mnogoštevilnimi društvi našega podeželja pa zavzema gasilstvo vsekakor pomembno mesto. V resnici ne bi smelo biti nikogar, ki bi se ne odzval vabilu gasilskega gesla: Pomagaj bližnjemu! Nesreča nikoli ne počiva. Iz tega razloga se udejstvuje pri gasilskem nastopu tudi vse, ne samo vpisani člani. Nekaj takega sc je videlo ob proslavi 45 letnega delovanja prostovoljne gasilske čete na Dovjem. Sveti Florijan, gasilski patron, je pozabil na svojo golido in dan je bil brez dežja, kar je zelo redko v sedanjem času. Blagoslovitev nove motorke je izvršil že v soboto preč. gospod domači župnik Franc Pečarič. Tej svečanosti sta prisostvovali domača in mojstranska gasilska četa. Kumovala je brizgalni gospodična Mežnar Kristina, ki je v lepih besedah poudarjala pomen nove pridobitve za našo vas. V spomin na ta dogodek je pripela na zastavo prekrasen trak v državnih barvah.
V	nedeljo pa je oživela vas v prazničnem razpoloženju. Raz hiš so vihrale zastave, da naše mirne vasice skoro ni bilo
BRSfciL-ISZIi fIS Proslava_45 letnice gasilske čete v Dovju
spoznati. 2e v prvih urah pa so dospeli gostje in sosednje čete; glavni sprejem pa je bil ob prihodu dopoldanskega vlaka. Sprejeli smo nad 220 gasilcev z 12 zastavami. Pre-sröno smo se razveselili prihoda pokrovitelja proslave ministra in sreskega narodnega poslanca gospoda Ivana Mohoriča in pa našega starega tovariša staroste Josipa Turka. V našem krogu je bilo nadalje skoro celokupno predsedstvo radovljiške gasilske župe s tovariši Rusom, Ambrožičem in Fistrom na čelu. Impozanten sprevod je krenil h gasilski maši v dovško cerkev.
Pred prenovljenim gasilskim domom so spregovorili zbranim gasilcem in občinstvu: predsednik dovške gasilske čete Serajnik Joško, ki je nazdravil vrhovnemu zaščitniku gasilstva Njeg. Vel. kralju Aleksandru. Prisrčno je pozdravil vse drage goste in pokrovitelja ter navzočega ustanovitelja čete gospoda Franca Jegliča, bivšega nadučitelja na Dovjem. V jedrnatih besedah je poudarjal pomen slavja, h kateremu so pripomogli vsi vaščani vsak po svoji moči, saj srca vseh dobrih so združena pod geslom ljubezni do bližnjega, kar oznanja gasilstvo. K napredku so veliko doprinesli člani, ki že od ustanovitve vršijo svojo prostovoljno dolžnost in to predvsem naš poveljnik tovariš Rabič Franc, dalje člana Lavtižar Alojzij in Šetina Kristijan. Le ti torej še z večjim ponosom lahko gledajo na sadove svojega dela. Lahko so svetel zgled naši mladini, ki naj koraka za njimi k še večjim uspehom. Zbranim je predstavil tudi kumico brizgalne in ji izrekel tople pozdrave. Prisrčne besede je naslovil na vse goste tudi pokrovitelj proslave gospod minister Mohorič. Dalje so govorili še starosta tov. Turk, tov. Ambrožič, tov. Lukman, tov. Košir. Gospod župan Klančnik Gregor pa je pozdravil vse v imenu občinske uprave. Pred zbranimi dostojanstveniki se je vršil nato mimohod.
Popoldanska vaja domačega društva je pokazala lepo pripravljenost gasilcev in je dokaz delovanja našega poveljnika.
V	našo sredino je prihitelo še popoldne izredno veliko ljudstva, da je bilo pri popoldanski tomboli in veselici veselo vrvenje.
Uprava čete se vsem, ki so v čemerkoli pripomogli k prelepi proslavi, prisrčno zahvaljuje in jim kliče iskren gasilski: Na pomoč!
Gasilska četa Gaberje pri Celju. Na veliki ponedeljek
3.	aprila t. 1. smo spremili k zadnjemu počitku dolgoletnega člana gasilske čete v Gaberjih. tov. Antona Košenino.
Tovariša je kruta in nenadna smrt iztrgala v nailepših in najdelavnejših letih njegovi rodbini in četi. Rajni je bil simpatičen obrtnik, dimnikarski mojster v Celiu okolici. Za svoj raion se je dolgo trudil, da ga je dosegel. Ko si je v niem uredil delovanie, se ie 30. marca s svojim motornim kolesom nameraval peljati v Ptuj k staršem svoje žene in jim voščiti vesele praznike. Usoda mu je bila nemila. Nedaleč od svojega stanovanja je z motornim kolesom tako nesrečno padel, da ni bilo nobene pomoči.
Kako priljubljen je bil pri ljudeh in tovariših, je pokazal njegov veličasten pogreb.
Gasilci iz Gaberja, Celja, Babnega, Trnovelj in Teharjev so ga spremili na zadnji poti.
Godbeni odsek iz Trnovelj pod vodstvom g. Turka mu je igral žalostinke.
Predsednik domače čete in starešina celjske župe tov. Oologranc se je poslovil ob odprtem grobu od rajnega tovariša.	L.	G.
Ognjeni krst v Stranski vasi. Lep solnoni dan je bil
11.	maj. Ljudje so bili večinoma zaposleni na polju in v odpiljenih vinogradih. Nenadoma pa je ob 11. uri predpoldne a/burilo vaščane prasketanje ognja in pokanje eternita. Strahoten vtisk »gori.. .požar!«. Liudje so drli s polia proti ' raiu nesreče, kjer je bil skedenj posestnika Jožefa Kukaria •7. Stranske vasi že ves v plamenih ter je bila vsaka rešitev že '^polinoma izključena. Kukarju je zgorelo poleg še skoro -ovega skednja in živinske klaie, tudi vse gospodarsko in '"»oljsko orodje in stroji. Škode je 45.000 Din. Zavarovan je '•>:1 le za malenkostno vsoto.
Popolno priznanje zasluži naša gasilska četa Stranska vas-Krupa, ki je, dasi razkropljena po polju in raznih opravkih, z neverjetno naglico v 10 minutah stopila v akcijo s svojo novo motorno brizgalno, ki jo je pred kratkim prejela od
tvrdke Andrej Supan iz Ljubljane ter preprečila upepelitev že vnemajočih se drugih poslopij in najbrže tudi vse vasi. — Dne 3. junija t. 1. bo svečana blagoslovitev te brizgalne pri gasilskem domu, ognjen krst pa je prenesla že pri omenjenemu požaru, kjer se je izkazala izborno.
Vse priznanje in zahvalo smo dolžni tudi sosednji gasilski četi iz Semiča, ki nam je prihitela na pomoč, čeprav jim z brizgalno ni bilo potrebno nastopiti, vendar se vidi bratska skupna vzajemnost.
Podpirajte prepotrebna in koristna gasilska društva!
Župna vaja mariborske gasilske župe za desni breg. V
nedeljo dne 27. majnika je priredila gasilska župa Maribor desni breg pod poveljstvom župnega revizorja ter načelnika gas. čete del. drž. žel. v Mariboru g. Alfonza Kesslerja, veliko gasilsko vajo v Sp. Radvanju. Za vajo je bilo poklicanih osem čet s 7 motornimi in 1 ročno brizgalno. Vaji sta prisostvovala tudi g. sreski načelnik M. Mlakar in starosta župe Josip Klemeničič. Na dano povelje so se takoj podale iz svojih pozicij gasilske čete in stopile po nastopnem vrstnem redu v akcijo:
Cela Radvanje s 17 možmi pod poveljstvom Pinterja v 31/2 min., četa Pekre s 13 možmi pod poveljstvom Brezov-nika v 5 min., četa del. drž. žel. v Mariboru pod poveljstvom Marusika s 17 možmi v 6 min., četa Razvanje pod poveljstvom Visočnika s 14 možmi v by2 min., četa Studenci pod poveljstvom Pregla s 13 možmi v iy2 min., četa Hoče pod poveljstvom Pfeiferja s 14 možmi v 11 min., četa Bohova pod poveljstvom Pleterska s 13 možmi v 11 y2 min., četa Bistrica pri Rušah pod poveljstvom Glaserja v 29 min. s 13 možmi. Zadnja pri vaji ni več sodelovala. Brvi vod je napeljal vodo v 11M> min., drugi v 13 min., tretji v 13'/2 min., četrti v 14 min. Čete so črpale vodo iz ribnika ter jo dovajale iz ene brizgalne v drugo. Med vajo je gasilska čela del. drž. žel. v Mariboru demonstrirala prvo pomoč pri nezgodi z maskami. Cevi je bilo položenih skupno 713 metrov. Vaja sama je imela tehnični pomen in je nazorno pokazala po-
stopek za primer dovajanja vode iz oddaljenejšega kraja. V celoti je vaja potekla povoljno. Moštvo je vršilo svojo dolžnost popolnoma minno ter se je discipliniranost vseh društev pokazala v najlepši luči. Priporočali bi pa neki četi, ki je pri vaji sodelovala, da si nabavi nekoliko metrov novih cevi, da ne bo drugič toliko presledkov radi pokanja cevi. Kaj pomaga četi vsa izurjenost in požrtvovalnost članov, če pa v slučaju ognja radi nezadostne dolžine cevi ne more delovati.
Studenci pri Mariboru. Pogosto se pojavljajo požari vse okoli in tudi naša občina je postala zadnji čas zavetišče nekega brezvestnega požigalca. Zadnji mesec je gorelo vsak teden po enkrat, po navadi ob nedeljah in to ob istem času. Trije požari so zavzeli večje dimenzije, medtem ko sta bila dva pravočasno opažena in v kalii zadušena. Brezdvomno je bil vsak požar podtaknjen. Zadnje dneve so dobili nekateri posestniki grozilna pisma, češ da jih bo zadela ista usoda, kakor one, ki so pogoreli. Da bi človeka, ki podtika požare, ujeli, so domači gasilci postavili stražo, ki straži menjaje se vsako noč.
Dne 3. julija je nameravala studeniška gasilska četa prirediti tombolo. Zaradi tehničnih ovir je pa društvo tombolo preložilo na poznejši čas in bo mesto tombole veselica.
Maribor. Mariborska gasilska četa je dobila 14 novih gasilcev, ki so polagali najprej teoretični, potem pa praktični izpit. Temu izpitu so prisostvovali: predsednik gas. čete dr. Jančič, načelnik čete Maribor Benedičič, podnačelnik Krklec, starosta mariborske gas. župe levi breg S. Krajnc, poveljnik gas. čete del. drž. žel. v Mariboru Alfonz Kessler in šef mestnega gasilskega urada in rešilne postaje v Ljubljani Engelbert Gostiša. Novi gasilci so z dobrim uspehom napravili izpit. Po izpitih je imela gasilska četa veliko vajo na večjem poslopju, ki se je izvršila prav dobro ter so pokazali gasilci tudi pod novim poveljstvom svojo dscipliniranost in požrtvovalnost pri izvrševanju svojega človekoljubnega posla.
HI
Znake za proslave in izlite Hajfinejie češke cevi in vsakovrstno orodje
naročajte pri tvrdki
Herman Zupan
Liljana, Mestni lig 9
Zahtevajte ceniki
2 + 2 = 5
Kdor tega ne verjame, naj vloži dvakrat po 2 dinarja na hranilno knjižico
Mestne hranilnice ljubljanske
in že po 5 letih bo imel pri 5% obresto-vanju Din 5*10, po 20 letih pa Din 10*55
Vrnite denar
v domače denarne zavode, da bodo mogli z novimi krediti pobijati brezposelnost!
Popolna varnost,
ker za vloge Mestne hranilnice ljubljanske jamči Mestna občina ljubljanska.
Priporočamo
tvrdke,
ki
oglašujejo v našem glasilul
GASILSKE ČETE, POZOR!
Preden si nabavite potrebne cevi,
Vas vljudno vabim, da si ogledate mojo zalogo
NORMALNIH GASILSKIH CEVI
izdelke slovitih čeških tovarn, katere ustrezajo vsem zahtevam!
IVAN N. ADAMIČ
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 31 MARIBOR, VETRINJSKA ULICA 20 CELJE, KRALJA PETRA CESTA 33
UČITELJSKA TISKARNA
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA UL. 6
tiska vse za Vas
r+L- i1.?. ?"01 0la«"°> tiskovine, pisemski peplr, vabila, po-setnico, letake, lepake, oenike, kataloge In Se mnogo drugega
KNJIGARNA
FRANČIŠKANSKA UL. 6 TYRŠEVA CESTA 44
Ima bogato zalogo leposlovnih In strokovnih knjig za VaSe knllž-£& 'V*	l!P°+0'	_P°la8	«'»venskih	knjig Ima
LJUBLJANA,
MARIBOR,
j iu .	.	K	,uw*	‘	u,e9	sioven8Kin	Knjig	ima
tudi zalogo drugih slovanskih, francoskih, angleških In nemških knjig. — Revije, časopisi, znanstveni listi. — Velika zaloga slik.
Piilte po kataloge In cenike I
50
tt=
Gasilskim četam dobavlja po najnižjih cenah:
Motorne brizgalne vseh vrst ^ Cevi, konopljene in gumijaste
Spojke, prehodnike in usisnike
G*
V Montira brizgalne na avtomobile
Prevzema v popravilo brizgalne in orodje
■g* o
V
ANDREJ SUPAN
Ljubljana VII, Celovška cesta 50
Posluje po vsej Jugoslaviji. Ustanovljena leta 1913.
»JUGOSLAVIJA«
SPLOŠNA ZAVAROVALNA DRUŽB A
Ravnateljstvo za Dravsko banovino v Ljubljani.
Sklepa:
1. požarna zavarovanja,
2. življenjska zavarovanja,
3. nezgodna in jamstvena zavarovanja,
4. zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma.
5. transportna zavarovanja,
6. zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla.
Največji tu delujoči zavod. - Družba je prevzela od „Graške vzajemne zavarovalnice* in od zavarovalnih družb „Feniks“ (požarni oddelek) in „Franko-Hongrolse* ves njih kup-čijski obstoj v naši državi. - Najnižje tarife. Takojšnja izplačila škod.
Po naredbi ministrstva za vojsko in mornarico nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe „JUGOSLAVIJE“ ženitvene kavcije za častnike.
Telefon 2571. PISARNA t TYRŠEVA CESTA ŠT. 15. Telefon 2571.
Jugoslovanska zavarovalna banka
»Slavlja«
sprejema zavarovanja za požar, vlom, zakonito jamstvo, telesne nezgode, avtomobilske škode, transport, točo in razne vrste življenjskega in pogrebnega zavarovanja. Lastna poslopja v Ljubljani, Sarajevu, Osijeku in Novem Sadu. ICupčijska zveza s češko banko Slavijo v Pragi.
Generalno ravnateljstvo v Ljubljani
Telefon štev. 2176 in 2276
•<2507..
Konrad Rosenbauer & drug
tovarna gasilskega orodja
Celje
priporoča prvovrstne najmodernejše
motorne brizgalne
■ ■	■	-- od 5 do 90 KS, 300 do 2500 litrov vode na minuto in
  1	■	—...—.... ................. 30 atmosfer, prenosne dvo- in štirikolesne.
Avtomobilske brizgalne
vseh vrst.
Avtomobile s tanki
za škropljenje cest in gašenje ognja.
Avtomobile in vozove za moštvo. Kletne sesaijke. Posebne sesaijke,
ki dvigajo vodo iz globine.
Cevi konopljene
običajne in gumirane. Tovarniško vezanje istih.
Lestve
vseh vrst. Za osebno opremo čelade, pasove, piščalke itd.
Plinske maske.
Spojke, predhodnike, različne ročnike in ustnike, razdelnice. Dvocllindrska motorna	brizgalnica,	Vsa izdelava najnovejšega sistema,
model 1929, 18/20 HP., pritisk do 16 atmosfer.	D ,,	.	.	,	.	.	.
Hladilnik novega sistema, ogrevanje	črpalke	s	Ponudbe m pojasnila, kakor poset so vsak čas na razpolago.
, toplo čisto vodo.	Cene solidne.
Zalotil odbor „Gasilske zajednlce za dravsko banovino“. Odgovorni nrednik Jože Turk. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik Fr. Štrukelj)