NAPIS NAD ČLANKOM GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2016 | 23 IZVLEČEK Prispevek predstavlja zgodovino industrijske konoplje ter njen pomen in položaj v Sloveniji. S pomočjo ankete smo ugotovili, da ima večina anketirancev do industrijske konoplje nevtralen ali pozitiven odnos. Kljub temu kar 51 % anketiranih ne loči industrijske in indijske konoplje. Poleg tega jih je le 40 % že kupilo izdelek iz industrijske konoplje. Rezultati kažejo, da bo treba še veliko storiti v izobraževanju in oglaševanju, tako da bodo izdelki iz industrijske konoplje lažje našli prostor v nakupovalnih košarah. Ključne besede: ekonomska geografija, industrijska konoplja, predelava, potrošniki . ABSTRACT Industrial Hemp - Green fear or opportunity? The article discusses industrial hemp. It introduces the history of industrial hemp, as well as its importance and position in Slovenia. Most of the respondents have a neutral or positive attitude towards hemp. Despite the viewpoint, however, 51% of interviewees do not distinguish between industrial hemp and cannabis, and 40% of them have never purchased a product made of industrial hemp. The results show that there is still a lot to be done regarding education and advertising which would make industrial hemp products part of our everyday shopping experience. Key words: economic geography, industrial hemp, processing, consumers. Industrijska konoplja Zeleni strah ali priložnost? 24 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2016 POMEN INDUSTRIJSKE KONOPLJE V SLOVENIJIPOMEN INDUSTRIJSKE KONOPLJE V SLOVENIJI Avtor besedila: ROMAN KRALJ, dipl. geograf in zgodovinar Mali Jelnik 1, 1223 Blagovica E-pošta: rkralj93@gmail.com COBISS 1.04 strokovni članek Pogovori, ki zadevajo tematiko konoplje v družbi, zelo hitro povzročijo zmedo. Veliko ljudi namreč sploh ne loči industrijske in indijske (prave) konoplje. V zadnjem času se veliko govori o uporabi obnovljivih virov energije in v zvezi s tem se v vse večji meri omenjajo tudi številne pozitivne lastno- sti in možnosti uporabe industrijske konoplje na tem področju. Namen prispev- ka je predstaviti to kulturno rastlino, njene možnosti uporabe in na kratko opisati zgodovino pridelave ter njeno predelavo v preteklosti. Prav tako želimo bralcem približati predelavo in vsestransko uporabnost industrijske konoplje. Predstavlje- ni so tudi rezultati spletne ankete o odnosu potrošnikov do industrijske konoplje. Pri predstavitvi postopka predelave konoplje in delovanja podjetja smo se obr- nili na lastnika podjetja Hannah biz. Ob tem smo kabinetno delo združili s Slika 1: Cannabis Sativa L. (Medmrežje 1). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2016 | 25 POMEN INDUSTRIJSKE KONOPLJE V SLOVENIJI ribiških mrež in vrvi, tudi ladijskih. Najboljše je vlakno iz stebel moških rastlin, ki dajo močnejša vlakna kot bolj groba in manj prožna stebla žen- skih rastlin. Poleg konopljinih stebel so uporabna tudi njena semena, ki jih lahko uporabljamo tako za krmo živali kot prehrano ljudi. Semena so hvaležen del prehrane hišnih lju- bljenčkov in perutnine. Raziskave so pokazale, »… da so kokoši, krmljene z dodatki konopljinih semen, odpornejše proti boleznim in znesejo več kakovo- stnih jajc …« (Združenje umetnikov Paviljon 2013, 25). Za prehrano ljudi se semena zmeljejo v moko, upora- bljajo v raznih juhah, primešajo se kosmičem in drugim jedem. Kono- pljini kalčki se na primer uporabljajo v solatah, zelo pomemben proizvod je konopljino olje, ki je zaradi vsebnosti nenasičenih maščobnih kislin in vita- mina E zelo hvaležno v boju z bole- znimi srca in ožilja. Olje uporabljajo tudi pri konzerviranju in za izdelavo margarin. Je pomembna surovina za izdelavo lakov, barv, mil, praškov in drugih proizvodov (Združenje ume- tnikov Paviljon, 2013). Uporaba konoplje v gradbeništvu Konoplja je uporabna tudi kot grad- beni element pri gradnji okolju prija- znih ekoloških hiš. Les lahko pri gra- dnji v celoti nadomestimo s konopljo. Konopljin material je vodoodporen, biorazgradljiv in nedovzeten za in- sekte. Prednost konoplje v primerjavi z lesom je tudi dejstvo, da konoplja praktično ne gori. Iz sredice konoplji- nega stebla in vlaken izdelujejo vezane in vlaknene plošče, ki se uporabljajo kot konstrukcijski elementi. Iz vlaken tljiva na zbito prst in vročinske šoke. Rastlina zraste do 30 cm na teden in doseže višino do 5 metrov. Zaradi iz- jemno hitre rasti in visoke produkcije biomase zahteva zadostno količino hranil in dovolj kakovostno prst. Do 70 % hranil se vrne nazaj v prst z od- padanjem listov med rastjo, ob žetvi in z razgradnjo korenin (Britanska Kolumbija, Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano 1999). Pridelovanje konoplje zahteva zelo malo škropiv in ukrepov proti ško- dljivcem. saj je industrijska konoplja nekoliko manj dovzetna za bolezni in škodljivce kot druga žita. Pred setvijo mora biti seme dezinficirano. Čeprav pleveli na polju zaradi hitre rasti ko- noplje skorajda nimajo možnosti za razvoj, je njihova količina odvisna od gostote posevka. Če je namen pride- lovalca pridobiti kakovostna vlakna, potem je setev zelo gosta. Ob proizvo- dnji za vlakna se običajno poseje od 55 do 70 kg semen na hektar. Na tako gosto posejanih poljih pleveli zaradi pomanjkanja svetlobe in hitre rasti in- dustrijske konoplje nima možnosti za rast. Drugače je pri setvi z namenom pridobiti semena, kjer se konoplja seje bolj narazen in ima plevel zaradi več svetlobe in manj sence več možnosti za razrast. Pri pridelovanju konoplje za seme se seje od 10 do 24 kg semen na hektar (Britanska Kolumbija, Mi- nistrstvo za kmetijstvo in prehrano 1999). Možnosti uporabe industrijske konoplje Zelo uporaben del konoplje je steblo. Zaradi njegove prožnosti in trpežno- sti so vlakna uporabna za izdelavo terenskim in si ogledali predeloval- nico podjetja, ki je v naselju Kapla v Spodnji Savinjski dolini. Podatke o podjetju in njegovem delovanju smo pridobili z intervjujem z njegovim las tnikom in pregledom spletne stra- ni podjetja. Odnos potrošnikov do izdelkov iz industrijske konoplje smo poskušali preučiti s spletnim anketi- ranjem. Odgovore na vprašanja smo nato analizirali in temeljne ugotovitve prikazali grafično. Ni odveč poudari- ti, da je literature o konoplji v sloven- skem jeziku razmeroma malo. Zato smo si pomagali tudi z nekaterimi tujimi prispevki. Značilnosti in pridelava industrijske konoplje Navadna ali industrijska konoplja (Cannabis sativa L. ssp. Sativa) spa- da v družino Cannabis,. Od indijske (prave) konoplje (Cannabis sativa L. ssp. indica) jo najbolj jasno ločimo po vsebnosti tetrahidrokanabinola oziro- ma THC. Vsebnosti THC lahko pri pravi konoplji dosežejo 8 % ali več, medtem ko pri industrijski konoplji ne smejo presegati 0,3 % (Britanska Kolumbija, Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano 1999). Rastlina je izvorno dvodomna, kar pomeni, da bi morali za njeno uspe- šno oplojevanje posaditi tako moške kot ženske rastline. Moška rastlina kmalu po oploditvi propade, zato so pridelovalci razvili enodomne rastli- ne, saj je propad moških rastlin po- menil tudi manjši donos. Industrijska konoplja najbolje uspeva v polvlažnih razmerah, v temperaturnem razponu od 14 do 27 °C. Industrijska kono- plja je dokaj nezahtevna, je pa obču- 26 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2016 POMEN INDUSTRIJSKE KONOPLJE V SLOVENIJIPOMEN INDUSTRIJSKE KONOPLJE V SLOVENIJI prevlada parnikov nad jadrnicami, ki so bile ene izmed glavnih porabnic konopljinih vrvi in platna (Robinson 2000). Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je proizvodnja industrijske konoplje na slovenskem ozemlju padla na zelo niz- ko raven. Obratov, ki so se ukvarjali s predelavo slame, je bilo malo, leta 1966 je bilo na primer le 6 vrvarn. Med letoma 1961 in 1980 je površina posevkov s 30 hektarov nazadovala na le 1 hektar. Industrijske konoplje ni bilo smotrno pridelovati zaradi tega, ker je potrebe po njej nadomestil ce- nejši uvoz iz tujine. Poleg gospodar- skih razlogov je pridelavo oviral tudi zamotan splet zakonov na področju mamil (Robinson 2000). Leta 2000 je bil v Sloveniji pridelan prvi hektar industrijske konoplje, ki ga policija ni uničila. Posevek je uspel zaradi strogega varovanja in okrilja Biotehniške fakultete Univerze v Lju- bljani. Uporaba industrijske konoplje v prehrani in ostalih izdelkih je še ve- dno problematična, saj je javnost ne- zaupljiva (Robinson 2000). Po letu 2000 se količina pridelane in- dustrijske konoplje vsako leto opazno poveča. Tako jo je leta 2011 pridelo- valo 26 kmetovalcev na skupno 46 ha, naslednje leto jih je bilo 85 na skupno 95 ha in leta 2013 že 133 na skupno 173 ha zemljišč (Pečauer 2013). Leta 2014 je bilo v Sloveniji že 350 kme- tovalcev, ki so industrijsko konopljo pridelovali na 500 ha (Drolec 2014). S porastom števila pridelovalcev se je pojavila tudi potreba po obratu za predelavo konoplje. industrijska konoplja. Tudi zaradi ve- like proizvodnje biomase, saj je okolju prijazna, nezahtevna rastlina, ki ima zelo raznovrstne možnosti uporabe (Nelson 2002). Gojenje in predelava industrijske konoplje v Sloveniji Tradicija gojenja konoplje na ozemlju Slovenije sega več stoletij nazaj. Naj- starejši zapis o tem sega v 16. stoletje. Kljub dolgi tradiciji je bil delež nji- vskih zemljišč, posejanih s konopljo, vseskozi manjši od enega odstotka. Konopljo so sejali v manjšem obsegu kot lan in bombaž, večje površine so bile zasejane le na Igu pri Ljubljani. Po odpravi fevdalizma se je površina njiv, namenjenih posevkom konoplje, še dodatno zmanjšala. Do nazadova- nja pridelave konoplje je prišlo zaradi uveljavljanja drugih kulturnih rastlin. Na upad proizvodnje je vplivala tudi industrijske konoplje se pridobiva volna, zelo primeren nadomestek ka- mene ali steklene volne, ki se upora- bljata za izolacijo. Konopljin beton sestavljajo sesekljana sredica kono- pljinih stebelc, apnena mešanica in voda. Najbolj pogosto ga uporabljajo za polnilo lesenih konstrukcij. Ob do- dajanju cementa k apneni mešanici lahko beton prevzame nosilno vlogo in iz njega lahko izdelujejo konopljine zidake. (Okretič Resulbegović 2016). Uporaba konoplje kot sestavine za biogorivo Zaradi iskanja okolju bolj prijazne energije se v zadnjem času krepijo raz- iskave na področju biogoriv. Prednost biorafinerij pred naftnimi je v zmo- žnosti pridelovanja številnih proizvo- dov, od hrane, krme za živali, bioplina in različnih okolju prijaznih naravnih kemikalij. Ena izmed rastlin z najve- čjim tovrstnim potencialom je prav Slika 2: Konopljini zidaki (foto: flickr). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2016 | 27 POMEN INDUSTRIJSKE KONOPLJE V SLOVENIJI izolacijske materiale, obutev, nakit, pribor za kadilce in še nekaj drugih (Sušnik 2015). Med prehranskimi proizvodi, ki jih prodajajo podjetja, so konopljin čaj, Proizvodi in predelava konopljine slame Slovenska podjetja svojim kupcem ponujajo široko paleto proizvodov: prehranske proizvode, tekstil, kozme- tične proizvode, čistilna sredstva, vrvi, Slovenska podjetja in industrijska konoplja Vodilno slovensko podjetje na podro- čju predelave industrijske konoplje in prodaje izdelkov je Hannah biz. Zato smo ga izbrali kot primer, na katerem predstavljamo glavne proizvode, pre- delavo industrijske konoplje, ovire in priložnosti za slovenske pridelovalce. Podjetje je leta 2005 ustanovil Tomaž Sušnik. Njegov namen je bil širjenje védenja o konoplji, ozaveščanje javno- sti in vzpostavitev predelovalne verige. Na začetku se je podjetje ukvarjalo le s trgovino in skladiščenjem. Postopno se je začelo širiti in je vključilo eko- loško pridelavo prehranskih pridel- kov. Leta 2015 so v naselju Kapla v Spodnji Savinjski dolini ustanovili prvi obrat za predelavo konopljinih vlaken v Sloveniji. Tako se je podjetje razširilo še na področje predelave ko- nopljinih vlaken. V njem sledijo nače- lom trajnostnega razvoja in ekološke predelave ter ozaveščajo širšo javnost o vsestranski rabi in učinkih konoplje. Podjetje je del mreže, ki jo sestavlja skupaj s tujimi podjetji, organizaci- jami, društvi in inštituti s podobnimi cilji. Spodbujajo inovativnost posa- meznikov in drugih podjetij ter sode- lujejo z univerzami (Sušnik 2015). S predelavo in prodajo izdelkov iz industrijske konoplje se v Sloveniji ukvarjajo še nekatera druga podjetja. Posebej velja omeniti Zadrugo Ko- nopko in podjetje Zelena Direktiva. S prodajo izdelkov iz industrijske ko- noplje se ukvarjajo tudi na nekaterih ekoloških kmetijah. Primer je kmetija Pr' Resman, ki slovi po odličnem ko- nopljinem olju. Slika 4: Naprava za predelavo konopljine slame (foto: Roman Kralj). Slika 3: Sušilnica za konopljino slamo (foto: Roman Kralj). 28 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2016 POMEN INDUSTRIJSKE KONOPLJE V SLOVENIJIPOMEN INDUSTRIJSKE KONOPLJE V SLOVENIJI Ovire, s katerimi se soočajo podjetja Težave se pojavljajo predvsem zaradi predsodkov potrošnikov in držav- nih institucij. Na začetku delovanja podjetij so težava viri financiranja in majhnost podjetij. Zgodba, ki je v Sloveniji precej odme- vala, je bila prepoved prodaje uvože- nega ledenega čaja, ki je bil narejen iz industrijske konoplje. Ledeni čaj C-ICE je bil na slovenski trg uvo- žen iz Švice leta 2006. Čeprav je bil omenjeni izdelek že razširjen po več evropskih državah, med drugim v Av- striji, je Zdravstveni inšpektorat Re- publike Slovenije prepovedal njegovo nadaljnjo prodajo. Inšpektorat se je za takšen ukrep odločil zaradi podo- Slama, ki jo predeluje podjetje Han- nah biz, je izključno slovenskega iz- vora. Dobavitelji slame so majhni in srednje veliki kmetje iz celotne drža- ve. Podjetje Hannah biz se s predela- vo konopljine slame ukvarja od leta 2015. Ko konoplja na polju dozori, jo pride- lovalec pokosi in nato posušena stebla zveže v bale, ki jih odkupi podjetje. Po baliranju konopljo pustijo starati od 3 do 6 mesecev, nato jo v tovar- ni pošljejo v predsušenje. Ko je sla- ma dovolj suha, jo pošljejo predelavo skozi napravo, ki ima več faz. Najprej pride posušena slama skozi drobilnik, nato razčesalnik, dozator in na koncu še skozi krtačo. Končna proizvoda sta konopljina volna, ki se uporablja za izolacijo, in drobljenec, ki se upora- blja v gradbeništvu (Sušnik 2015). konopljina moka, konopljino olje, oluščena semena in konopljin prote- in. Izdelki so visoke kakovosti, eko- loško pridelani in slovenskega izvora. Podjetja prodajajo tudi konopljine brikete za pse, ki so primerni kot prehranski dodatek. Eden izmed nji- hovih najpomembnejših prehranskih proizvodov podjetij pa je konopljino olje. Olje vsebuje vse pomembne vire energije, ki jih potrebuje telo: maščo- be, beljakovine, ogljikove hidrate, vi- tamine in minerale. V začetni fazi je izdelovanje in dis- tribuiranje konopljine volne in dro- bljenca, ki se bo razmahnilo v priho- dnjih letih. Trenutno na tem področje prevladuje že omenjeno podjetje Ha- nanh biz, ki ima tudi edini obrat za predelavo konopljine slame v Slove- niji (Medmrežje 2). Slika 5: Konopljin drobljenec (foto: Roman Kralj). Slika 6: Sporni švicarski ledeni čaj (Ozmec 2006). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2016 | 29 POMEN INDUSTRIJSKE KONOPLJE V SLOVENIJI ženske bi izdelke pogosteje kupovali, če bi bolje poznali učinke rastline in jim bolj zaupali. Mnenja pa se glede na spol razhajajo tudi pri razlogih, kaj je glavna ovira za slovenske prideloval- ce in predelovalce konoplje. Ženske menijo, da je največja težava nepo- znavanje rastline, moški pa večinsko krivijo strogo zakonodajo. Poudarja- mo, da določene razlike med spoloma v odnosu do industrijske konoplje zagotovo obstajajo. Ob tem moramo izpostaviti, da bi bilo za bolj kakovo- stno analizo treba pridobiti primerlji- vo število moških anketirancev. Sklep Konoplja je imela skozi zgodovino za človeka vselej velik pomen. Zara- di vsestranske uporabnosti so jo že v neo litiku uporabljali za izdelovanje vrvi in oblačil, v zdravstvu ter pre- hrani. Zelo pomembna je bila v po- morstvu, saj so jo zaradi trpežnosti uporabljali za izdelavo jader in iz industrijske konoplje, kot ga imajo ženske, stare do 25 let. Odgovore smo analizirali tudi gle- de na spol anketirancev. Primerjava rezultatov je pokazala, da obstajajo določene razlike v odnosu do indu- strijske konoplje. Delež moških, ki razlikuje industrijsko in indijsko ko- nopljo, je 18 odstotnih točk višji od deleža žensk. Delež moških, ki meni, da je v Sloveniji industrijsko konopljo dovoljeno uporabljati v prehrani, je za kar 30 odstotnih točk večji od dele- ža žensk. Delež moških in žensk, ki kupujejo izdelke iz industrijske kono- plje, je zelo podoben. Razlikuje pa se razlog, zakaj se ne odločajo za nakup tovrstnih izdelkov. Medtem ko moški na prvo mesto postavljajo nepozna- vanje učinkov rastline, je za ženske glavni razlog slabo oglaševanje. Prav tako ženske največ kupujejo konoplji- no olje, medtem ko moški kupujejo več različnih izdelkov. Tako moški kot be konopljinega lista na embalaži in zato, ker rastlina vsebuje izvorno ime cannabis. Svojo odločitev je podkrepil z besedami, da lahko izdelek potrošni- ka vodi v razmišljanje o konoplji kot dovoljeni drogi (Ozmec 2006). Odnos potrošnikov do izdelkov iz industrijske konoplje Odnos potrošnikov do izdelkov iz industrijske konoplje smo preverili s pomočjo spletne ankete, ki smo jo izvedli na spletni strani mojaanketa. si (Kralj 2015). Želeli smo preveriti poznavanje industrijske konoplje in odnos ljudi do te kulturne rastline. Z anketiranjem smo želeli ugotoviti tudi, kolikšen delež ljudi kupuje iz- delke iz industrijske konoplje ter kje so po mnenju potrošnikov glavne ovire za pridelovalce in predelovalce industrijske konoplje. Anketa je bila objavljena na spletu ob zavedanju, da ne bo reprezentativna. Vnaprej smo pričakovali prevlado mlajših anketirancev, ki so na spletu pogostejši in tudi aktivnejši. Anke- tirance smo razdelili v naslednje sta- rostne razrede: od 15 do 25 let, od 26 do 45 let, od 46 do 65 let in več kot 65 let. V anketi je sodelovalo 69 oseb, od tega 14 moških in 55 žensk. Po pričakovanjih je bila zaradi načina širjenja ankete daleč najbolj zastopana populacija anketirancev starih od 15 do 25 let. Ta starostna skupina je ob- segala 59 oseb oziroma 85,5 % anke- tirancev. Od 26 do 45 let je bilo starih 9 anketirancev, od 46 do 65 let pa en anketiranec. Starejši od 65 let v anketi niso sodelovali. Rezultati ankete zato najbolje odsevajo odnos do izdelkov Slika 7: Starostna struktura anketirancev (Kralj 2015). od 15 od 25 let od 26 od 45 let od 46 od 65 let 59 9 1 30 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2016 ŠTUDENTSKI PROJEKTIPOMEN INDUSTRIJSKE KONOPLJE V SLOVENIJI prihodnost zremo z optimizmom, saj so se razmere v zadnjih letih bistveno izboljšale. Izpostaviti velja potencial industrijske konoplje kot sestavine za biogorivo. Ko se bodo stroški pridelave biogoriv dovolj znižali, lahko pričaku- jemo množičnejšo uporabo industrij- ske konoplje. Industrijska konoplja zaradi negorljivosti, vodoodpornosti in biorazgradljivosti postaja nepogrešljiva sestavina pri gradnji ekoloških hiš. S primernim ozaveščanjem potrošnikov, oglaševanjem, milejšo zakonodajo in znižanjem cen določenih proizvodov lahko pričakujemo nadaljnji porast uporabe industrijske konoplje na vseh področjih. boljšuje predvsem po zaslugi podjetij, ki poskušajo pritegniti slovenske po- trošnike. Rezultati ankete, s katero smo prever- jali odnos potrošnikov do industrijske konoplje, so pokazali, da potrošniki pričakujejo boljše oglaševanje. Zgovor- no je tudi dejstvo, da so ceno proizvo- dov ovrednotili za manj pomembno od zaupanja izdelkom in poznavanja njihovih učinkov. Prav tako so izpo- stavili, da so za slovenske pridelovalce in predelovalce največje ovire stroga zakonodaja, nepoznavanje industrijske konoplje ter nezaupanje potrošnikov. Kljub navedenim težavam lahko v ladijskih vrvi. Svoj pomen je obdr- žala vse do druge svetovne vojne, ko so jo izpodrinili umetni materiali in stroga zakonodaja. Podobno kot v svetu je bilo z industrijsko konopljo tudi v Sloveniji. Po letu 2000 je prišlo do oživitve pridelave in predelave in- dustrijske konoplje, toda podjetja se spopadajo s številnimi začetnimi te- žavami. Slovenskim pridelovalcem in predelovalcem delo v precejšnji meri otežuje stroga in zapletena zakonoda- ja. V prihodnosti bo treba spremeniti odnos do industrijske konoplje tako v javnosti kot tudi v državni upravi, saj za zdaj manjka podpora. V zadnjem času se stanje v Sloveniji nekoliko iz- Viri in literatura 1. Britanska Kolumbija, Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano 1999: Industrial hemp. Medmrežje: https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&cad=rja&uact=8&ved=0ahUKEwjg6Kbv_ tvKAhXj_HIKHf1XB2IQFggeMAA&url=http%3A%2F%2Fwww.hemptrade.ca%2FPDFs%2Fprocess_pdf.php%3Ffile%3Dhempinfo. pdf&usg=AFQjCNHHGnUV7eozsUA1ejzAE_3YVHMnsQ&sig2=uMmGSkGNq6rxFhTOFolqdw (2. 2. 2016). 2. Drolec, J. 2014: Slovenija bo dobila prvo konopljarno za predelavo konopljine slame. Medmrežje: http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/slovenija-bo-dobila-prvo-konopljarno-za-predelavo-konopljine-slame/342304 (11. 2. 2016). 3. Kralj, R. 2015: Odnos potrošnikov do industrijske konoplje (spletna anketa). 4. Medmrežje 1: http://khartasia-crcc.mnhn.fr/en/content_en/cannabis-sativa-l (12. 2. 2016). 5. Medmrežje 2: http://www.hannah-biz.si/ (10. 2. 2016). 6. Nelson, P. 2002: Performance-Based Industrial Hemp Fiber Will Propel New Technologies in the 21st Century. Medmrežje: http://www.drugpolicy.org/docUploads/vote_hemp_report.pdf (9. 2. 2016). 7. Okretič Resulbegović, S. 2016: Konoplja v gradbeništvu. Medmrežje: http://konopko.si/gradbenistvo (9. 2. 2016). 8. Ozmec, S. 2006: Prepovedani ledeni čaj. Medmrežje: http://www.mladina.si/90249/uvo-manipulator--sebastijan_ozmec/?utm_source=tednik%2F200616%2Fclanek%2Fuvo- manipulator--sebastijan_ozmec%2F&utm_medium=web&utm_campaign=oldLink (11. 2. 2016). 9. Pečauer, H. 2013: Po zakonu mamilo, po pameti pa tudi zdravilo. Medmrežje: http://www.delo.si/novice/slovenija/po-zakonu-mamilo-po-pameti-pa-tudi-zdravilo.html (11. 2. 2016). 10. Robinson, R. 2000: Velika knjiga o konoplji. Samozaložba. Ljubljana. 11. Sušnik, T. 2015: Informacije o podjetju Hannah biz (osebni vir). 12. Združenje umetnikov Paviljon 2013: Predlog zakona o konoplji. Komen.