rokodelnih narodskih reci Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe. Odgovorni vrednik SMr. •fata ez Išle lire is. Tečaj sredo 27. svečana (februarja) 1850. List 9. visoke pesmi Uvod ♦ JK oseskiga ♦ > imenu svetimu, v imenu vsih imén i Ki se mu vklanjajo kreposti vsiga sveta, Ki vsim stvarém pogoj, ki cena je vsih cen, Ozrimo kviško se v imén' Bogá očeta ! V imenu luci tmin, zmagavca besnih sil, Ki smerti vdavši se otél je svet pogina, Ki hlad je naših ran, zdravilo vsih zdravil, Napnímo gerla moč v imenu sladkim sina In razvedritelja oblačne pameti, Ki je od vekomaj modrosti čiste plamen Obéh osćb izíd, z obema ! > v cm Zapojmo glasnih ust v imenu duha tri, Amen! Oče nas ? si v nebesih ? V Čudno bitje, bitje brez prilike Duh visok čez uma misli vse, Ki v svitlosti večno rajske dike Osnoval pravice tron si jej Ki po zraku žarne krogle viješ, Dih sladák iz cvetlice puhtiš, Iz neviht življenja blagor liješ, Blisku kdaj in kod in kam veliš! % V - - f » V Čudno bitje, bitje neizmêrno, Stvarnik, rešnik, drug in oče naš Ki ta svet pomnožiti stoterno, Ali v nič ga z migam djati znaš; Ki od sonc do mične trohe peska Od prahu do kralja vsih zverin > > Od kresnic do strašne luči treska Vsim stvarém si uzrok in začin! Nam si oče, oče nam gotovi, V blagor naš daril si sina cio; > ? Čujte polki, čujte vsi rodovi Oče naš je sveto bitje to. Je naš oce, vir Ijubezni zive Brez izjemka skerbno vsih strani Nam daruje vsaki dan vidljive, Vsaki dan nevidne blagosti. Da kinč podobe veličanske Nam prižgé v obrazu vida kras, Čelu vcepi misli modrijanske , Ustam dá besede sladki glas. Rèce soncu: Brazde plod mu zbudi Reki: Daj žele f V • V 9 pozir i Réče zraku : Hlada ne zamudi De nam up nebeškiga življenja Up veselja rajsko večniga, V hudim boju zmote in terplenja K zmagi sklep, orožje v bitvi da De ob času greha bič odlašaš De slabosti naše prispoznáš, De celô hudobniku zanašaš, In k pokori čas in moč mu daš. y 5 To je milost, milost brez prilike To ljubav neskončna tvoja je; Ktera v cvet razviti vse mladike Vsaki berst obdati s plodam če. Bog Ijubezni. oče sveta tega, Odp ri tej molitvi svoj posluh! Serca nam očisti dima zlega, Daj de nas navdá dětinstva duh! ? ? ? Daj de bi po uku tvojim bili Obernili v slavo tvojo vse, De bi krepko snage pot hodili, Čistih sere, ko decno serce je; Daj de bi, ko zadna bitva mine ? Nam oci zatisne mirna smert, Tud za nas, nevredne tvoje sine Sveti dom nebeski bil odpert! y Potrebno opravilo kmelovavcov sezlanji cas. Sadje je velik dobiček vsacimu kmetovavcu ga sam s svojo družino vživa ? ? ali prodaja. naj Tega ni treba nobenimu dokazovati, to vsak sam vé. Pa tudi to vsak ve, de so gosence nar hujsî so-vražnik sadnih drevés. Zadnji čas, ljubi prijatli, je zdej, de svoje drevesa natanjko pregledate, de jih gosenenih mesickov dobro otrebite, de perhljivo skorjo in mah z njih spravite, ker se pod tem ne le gosence ampak tudi drugi škodljivi merčesi skrivajo, ktere spomlad k požrešnosti in pokoneanju cvetja oživi. /kY ^ Pa ne le posamesno delajte, ampak vsi sosedje skupej de ne bo zanikernost eniga deseterim v škodo. Modri župani! oznanite in priporocite to delo vsim grejo vsi k tem delu. Zadnji svojim sosescanam čas je, de kmalo se bojo scer gosence oživile in na pot podale! F. Schmidt. / hl tlake za ribstvo. Noci: Daj utrudenimu mir! Bog Ijubezni, oče vsiga sveta, De sta nam, ki gline prah smo le V glavi um in duša v sercu vneta Slava vsa in hvala tebi gré Slava de veselja serce vriska Ko pomlad natora oživi; Hvala de v dolini solz in stiska Cvetlic nam obilno dozori. ! ? ? Tlaka za ribstvo tudi jenja brez odškodovanja, sa mo tista ne, ki se na lastnih zemljisih tistih opravlja kteri imajo pravico do ribštva, in ktera je za tako po-terjena ali pozneje za povračilo pogojena. Pravica do ribštva ima s pravico do lova ali jage enako lastnost, namreč lastnost dominikalnih igrajšin- skih) pravic. Kakor je tentu od 7. marca jaga na ptujih zemljiših po pa 1849 nehala, takó ima tudi domini kalna pravica do ribštva jenjati in kakor je zavolj jage posebna postava storjena, takó se bo tudi za ribstvo posebna postava naredila. Zató tedaj odpadejo brez Take delà in odrajtvila, kakor so nam do zdaj Tedaj le z veseljem k poćetju nove srenjske na prave r plačila vsa tlaka in druge delà in vse davšíne za štvo. ]%ove postave ♦ znane so: rib ški coin vesljati (Fischerschiffelfiih N davnej kar so bile nektere nove postave dane ren),jéz od pera ti (Wehrloch offen erhalten), mreže Ker pa celih nimamo prostora natisniti, povzamemo iz nositi (Fischernetze tragen) , ribe v mreže goniti ob kratkim le važniši reci. (Fische in das Netz treiben), ribe ob času derste-nja loviti (Fischstreichfang), divjo ali štantno ribš.tvo (wilde Fischerey) ribji denar (Fischgeld) i. t. d. Ce so pa grajsine na svojih lastnih zemljisih pravico do ribštva vživale in pri ti priložnosti kako tlako od svojih poprejšnjih podložnih tirjale, se mora takosna ■■■■(■■pppiiBmip Postava nekterih prememb v kaznovanju hudo delstev in teikih policijskih prestopkov. Kaznovanje (štrafanje) z nalogo očitniga srenjskiga delà) (tudi ječi zaperti člověk pometati itd., se prihodnjič ne sme več je mogel delà de v včasih kamnje nositi, cesto o čitni ga postavimo y zgoditi. Po tlaka ravno tako odskodovati, kakor druga tlaka, ktera se škodovanje ptujiga blaga se ima le z ječo od 1 dneva je na njivah ali travnikih ali v vinogradih opravljala. Če, postavim, grajšine imajo bajerje na svojih lastnih grun- 5 gold. till in de so od podložnih tirjale, de so hodili bajer o mescov. do 1 mesca kaznovati, ce škoda ne preseže Kdor sodniški pečat odpečati, ima priti v ojstro ječo do Kdor trebiti, tedej taka tlaka ni za ribjo tlako spoznati, am kteriga zapelje, de prelomi svojo pak za navadno tlako in je po tistih stopnjah za je kaj požgati hotel vradno oblast, pride v ječo od 1 do G mescov. genannte Robot) to je 5 odskodovati, kakor patentna odmerjena ali i me no vana tlaka (gemessene oder tlaka v določenih delih, naj bodo dnevi za nje odmer-jeni ali ne, kakor, postavim, kako njivo orati, ali 4 dni ker , se pa o pravim času v se Kdor skesal in kositi i. t. d. Tode taka tlaka le tam obveljá y se potem tako obnašal, de se je clo vsa škoda odver nila , se mu vsa kazin odpustí. — Zavolj manjšiga hu dodelstva, ki se pregrešek in policijski prestopek ime nuje, v ojstro ječo obsojen, se nima v železje djati. Kdor se skrivnih družb vdeleži, se ima po postavah je rektificirana ali pozneje za povračilo pogojena. Take goditi, ki jih patent 17. marca 1849 zastran družbinih 1 • 1*1 1 '■•f* V ,1 • • _ _ _ pogodbe ali glihen poterjene bile, in tudi take poterdila so pa le veljajo, ce so od kresije jn shodnih pravic določi. se mogle na Poprejšna kaznovavna po vsa ke tri léta ponoviti, drug stava zavolj podšuntanja podložnih zoper svoje gosposke r -------- ~ w ~ ~ ----o — ---- Dtu * a zjiA. \ ui) puuouniutiju j/uuiu^iuu AUpvl OVlijt/ ^UD^lfoai/^ ač pogodbe ne veljajo več. se ima omejiti na postavo, ki govori od podpihovania Ambrož. zoper derzavne in srenjske vradstva (gosposke). se je kdo sam sebe ob življenje pripraviti poskusil y Zdej bo resnica z novo srenj slio napravo Ce ■■■■■■■■■■^H pa namena ni popolnoma izpeljal, se tak člověk nima sodniško kaznovati, ampak politiško vradstvo ima sker- tega beti v i de takiga y zgu bije niga člověka duhoven poduči, ali Ce hoćemo vstavno svobodo vzivati, moramo imeti de se v zdravnisnico ali kaksno oskerbnišnico da; če je samostojne srenje ali soseske, ki imajo v svoji oko- pa kdo samiga sebe umořil, naj se pokoplje na navad- kaj IHH|HHHHHHB|HH|H govoriti. Na svobodné srenje se opira nim pokopalisu tode natihama. vse drugo svobodno življenje derzave. Z veseljem smo tedaj sprejeli te dni dva razglasa Nova postava za kolek Qstempeljj in za takse. Cesar so poterdili nektere od ministerstva nasveto-gosp. ministra notranjih oprav na deželne poglavarje, vane premembe v postavah za kolek (štempelj ) in za ktera jim zapovesta, de lani odložena srenjska naprava takse stariga patenta od 27. pros. 1840. Minister de- se ima zdej berž vstanoviti, ker so že nove kantonske narstva je 9. svec. 1.1. dal ta novi ukaz na znanje. Ta poglavarstva vstanovljene. Kaj vec od tega ministerskiga razglasa bomo drugo nova postava se zacne 15. sušca t. 1. in veljá za vse tište dežele, v kterih je postava od 27. prosenca ve- pot povedali; bravcam „Novic" bo pa mende tudi z ljavna (tedaj za vse avstrijanske dežele, samó za zdej raz la go srenjske postave, ki jo v dokladi dajemo, za Ogersko deželo ne in tudi za tište dežele ne. ki so ravno zdej nar bolj vstreženo, kér je takó umljivo bile popřej z Ogersko zedinjene). Po ti novi postavi je pisana. Pridno jo berite! tarifa kolka ali stempeljna za pisma (Urkunde), ki Gospod minister pravi, de naj se pri napravi novih morajo štempljane biti, po vrednosti reci drugač po-krajnih srenj posebno na to gleda, de srenje, kakor so stavljena, kakor je po poprej bila. Nar nižji kolek je 3 do z daj pod svojim županam in prisežnimi možmi ze- krajc. za znesek noter do 20 gold. cez 20 gold. dinjene bile, tudi prihodnjič takó ostanejo, če srenje noter do 40 to želijo, in če temu obstanju niso katasterske razmere gold. mora biti kolek za 6 krajc. cez 40 gold. noter do 70 gold. 10 krajc. čez 70 gold. nasproti. Povsod pa mora to vodilo (regelca) obveljati, noter do 100 de se zamorejo le cele katasterske srenje združiti, nik- do 200 dar pa se ne smejo posamesne katasterske srenje raz-deliti. Tudi take srenje, ki so pod razločnimi gold. 15 krajc. čez 100 gold. gold. noter 30 krajc. čez 200 gold. noter do 300 V ce kantonskimi sodništvi, se ne smejo združiti, kakšni posebni vzroki za zedinjenje tacih srenj niso gold. 1 gold. čez 45 krajc. čez 300 gold. noter do 400 gold. čez 400 gold, noter do 800 cr old. 800 gold. noter do 1200 gold. 3 gold. 2 gold, čez1200 gold. noter do 1600 gold. 4 gold. čez 1600 gold. Prav lepe, opominja minister , de naj se nikar nihěe noter do 2000 gold. o «-old. r-* ne boji za župana ali odbornika izvoljen biti y kér opravila ne bojo take, de bi kdo za to y v ce mogel posebno Přej, gold. noter do 8000 20 v Cez 8000 gold., gold. in tako po visji ceni na-za ktere mora biti kolek za pa poskakuje kolek za vsake učen biti dobro voljo za prid svoje soseske kaj storiti. ima le scer previdno glavo, pošteno in 400 gold, po g old i nar ju. Pri kolku za me ni ce Tudi (Wechsel) je ta tarifa nekoliko drugačna. Na dalje ta opravil ne bo toliko, de bi kdo mogel zavoljo tega svojo nova postava zapové, de vsako pismo, s kterim se kaksna kmetijo ali rokodelstvo zanemariti jih bo imel župan in odborniki y veči y je v ze del opravil y ki ležeča (nepremakljiva) reč (kako zemljiše, hiša itd. ) znan y in tudi kakimu drugimu v last izročí y ki jo je ali kupil ali poer pisarij ne bo toliko, kakor morebiti kdo misii. Pred bal ali scer brez placila dobil, mora kolek za i5 krajc. ko ne bo šolmašter lahko pisarske opravila opravljal ; za vsako pólo (pogen) imeti. Zraven tega pa mora za pri-to bo srenji menj stroškov prizadjalo, šolmašter bo dobíjeno tako lastninsko pravico novi vlastník 3 in pol ■It ■ ■■ WM ÊÊË MMl^^H ■■ Kar pa tudi po bolj sek imel. od 100 gold, vrednosti v cesarsko kaso plaćati. vpis ní no v ocitne bukve vtiče, naj bo vpis ali inta-bulacija ali prenotacija , mora kolek prošniga pisma za 1 ektrik ki gré po drátu v Terst na magnetično Kakor pa voda v svojim teku zamore vec mlinov ta vpis za vsako pólo in za vsako vradstvo (gospósko) brez razločka 15 kraje. biti. Za vp i sanje v ocitne bukve se nič ne plača: pri gori imenovanih lastnínah , od kterih se je že 3 in Marb iglo. gnati, tako tudi elektrika na po ti po dratu zamore na več krajih so take telegrafne h y magnetične » le sukati in oznanila dajati. Ker so pa tudi v Grad y Celj ? Ljublj take telegráfnice, pol od 100 gold, plaćalo; 2) tudi za vpisanje tacih pra- vsak lahko zapopade, de kakor v vse te kraje ozna vic ne, ktere se na izpeljavo postave 7. sept. 1848 za- nila po telegrafu pridejo, tako tudi iz njih na vse te stran odveze gruntne podložnosti opirajo, in 3) za iz- strani telegrafa (6. listu priloženo) gredo brisanje vpisanih pravic Vzemite zdej podobo Vpisnine se pa plača: 1) za vpis lastninske pra- v roke in poglejte podobo 1. Moža vidite pri omari se vice, za vpis vzitne pravice ali za pravico rabe leže deti ciga blaga pold rugi gold* od 100 gold, vrednosti5 2J za ti •1 • 1 • i V * • • • i « lm Ta omara ima v sebi elekt napravo. 111 m se vpis druzih pravic tacih reci, ki se ceniti morejo plača pol gold, od 100 gold, vrednosti; za reč pa, ktere Od lekt naprav ne vidite clo nič y v podnjim delu omare skrita y pi kolénih ta je možá vrednost se ceniti ne da, se placa pol goldinarja za vsako černkaste vratica vidite. Iz te omare gresta dva drata v ocitne bukve vpisano pravico (postavimo iz Ljubljane) eden gré na Dunaj »«'"V VV t |ii»jUiti/ JI1MT1VV« ^puoiu V1UIU 1X1 JLiJUUlJUllV j V VI V11 V I1U JLW U II (1 j ^ (ll U^l Kdor se zoper to postavo pregresi, de bi hotel nižji Terst; po ravno téh dratih pride oznanilo iz Dunaj v vrednost napovedati, sterni znesik plaćati. m§ bo za kazin mogel trojni ali še Terst a, ki nam jih magnet p od k y ki je v skrinici skrita, ktero na z gornjim delu omare vidite in ktera ima zunej 2 okrogla zvoneka in kladv Telegraf ali daljnopisnik. (Dalje.) ček pod čerko A. Podobo te magnetične podkve, s ku frenim dratam ovito, vidite iz skrinice vzeto v podobi2. Kakó je pa vse to narejeno, in kakó se znamnja Iz tega, kar smo dosihmal povedali, so naši bravci glasijo, bomo drugo pot bolj natanjko povedal spoznali čudovite lastnosti dvojne moči, kterih ena se magnetična električna, druga rih izvirajo vse skrivnosti telegrafa. imenuje y in iz kte (Dalje sledi.) Kdor teh dvéh moči ne pozná, ktere je vsigamo gočni Stvarnik natori dodelil, in ktere so visoko učeni možje v skritim krilu natore zasledili in svetu razodéli kdor y do se jih zdej ljudje v mnogo rabo poslužijo pravimo y téh močí ne pozná, ali ne bo verjel, de za y Novo izvoljeni vradniki đerzavniga zagovornislva. (Konec.) Na Koro skim. more telegraf oznanila iz eniga kraja delječ v druziga Za deržavniga zagovornika je zvoljen gospod Dr. Miroslav Edel man nri deželnim sodništvu v Ce- kakor blisk hitro nositi y ali pa bo mislil, de je to ijovcu. copernija, ali de je čudež. Kdor pa lastnosti imenovanih popadel, de se vse to prav po n at or no moči pozna, godi, bo za-in bo v > g°sP Dr. Za namestnike đerzavniga zagovornika Anton Šop pel pri deželnim sodništvu v Ce Ijovcu; Nace Ortwein žl. Molitor mi kant. sodništvu v človeškim umu, ki je vse to znajdel, le občudeval ne- Špitálu; Dr. Adalbert Heinrich pri deželnim sod skončno modrost vsigamogočniga Stvarnika nebes in ništvu v Celjovcu; LudvikNagele pri deželnim sod zemlje. Od téh dveh močí smo tedaj mogli nar popřej voriti in jih tištim razjasniti, ki jih dosihmal še poznali niso. Zdej bo vsakimu lahko, saj povčrh napravo sodništvu v ništvu v Celjovcu; Janez Ha user pri kant. sodništvu v Belaku; Tomaž Wegschaider pri kant. sodništvu v Blekovcu; Janez Han se r pri kant. Volspergu; Dr. telegrafa zapopasti. čim tedaj obstojí cela naprava telegrafa? V Cela naprava telegrafa obstojí iz treh delov. Pervi del je posoda, v kteri se toliko električne Janez od Bitterl prí kant. sodništvu v Sent Vidu; Dr. Maksimilian Lušan pri deželnim sodništvu v Celjovcu. Na S taj ar skim. moci napravlja, kolikor je je za posiljanje oznanil potreba. (Elektricitàtsquelle). Drugi del je kufr eni drat, po kterim se v ti posodi izbujena električna moč, kakor střela po dratu, kraja pelje, kjer se hoče kakšno oznanilo na do tistiga Za deržavniga zagovornika je zvoljen gospod Dr. Herman Mullej pri deželnim sodništvu v Celj i. Za namestnike deržavniga zagovornika so zvçljeni gospodje: Anton Pajman pri deželnim sodništvu v Celj i ; Jožef žl. Andrioli pri kantonskim sodništvu • V • I 1 i y v Marburgu; Dr. J. Teišinger pri kant. sodnistvu znanje dati. (Drahtleitun cr ® vRadgoni; Franc Tomšič pri kant. sodništvu v Tretji del je tisti, na kteriga po dratu v daljni Brežcah; Franc Radavšeg pri kant. sodništvu kraj peljana električna moč vdarja, de se znamnja na Ptujim; Janez Trii 1er pri kant. sodništvu v narejajo, ktere za to postavljeni možje umejo in jih S lov eni m Gradcu. drugo s o stavljaj o de magnetična kakor pri branju eno čerko za zvedó celo besedo. Ta tretji del je igla, na ktero elektrika, po dratu peljana, bije. (Zei chenapparat). Na G ori skim, v Gradiški y Istrii v Terstu in njegovim okroxji. Za deržavne zagovornika so zvoljeni, gospodje; To trojno orodje telegrafa Emil zl. Blumfeld pri deželnim sodnistvu v Terstu; niende vsak lahko za- Dr ago tin Ru mer pri deželnim sodništvu v Gorici V _ popade; cela naprava je nekako enaka vodi, ki po in Peter Žerave pri deželnim sodništvu v Rovinu. žlebu tece, de na malin pride in ga suce. Kar je v tem je v tem y izgledu voda, je v telegrafu elektrika y kar izgledu zleb, je v telegrafu drat kolih zraven cestá peljan suce, je magnetična nja delà. y po visocih kar je pa malin, ki se Za namestnike deržavnih zagovornikov so zvoljeni naslednji gospodje: Dr. Vincenci Sellenati pri de- Dr. Draárotin Porenta pri igla pri telegrafu y ktera znam zelnim sodnistvu v Terstu; deželnim sodništvu v Terstu; Jožef Doliak prí deželnim sodništvu v Gorici: C a h arija Majer pri deželnim sodnistvu v Postavimo na priliko začetek telegrafa na y Rovinu; Alojzi Farlota pri Du kant. sodništvu v Gradiški; Dr. Dominik Vechi naj y in konec v Terst. Na Dunaji je tedej posoda pri kant. sodništvu v Kopru; Juri Man du sic prí kant. sodništvu v Pazni; Dr. Nikolaj Pétris pri na Dunaj podal. 1. marca pride spet nazaj. V č e r a j kant. sodništvu v Ker s i; Dr. JožefDefacis pri kant. so marširale 3 kompanije nasiga regimenta na Laško. sodništvu v To m inu; Dr. Jožef Dépéris pri de- Muzika narodne straže jih je spremila. želnim sodništvu v Gorici; Dr. Drago tin Lavrič list v slovenskim jeziku, ki ga Novi vra dni bo vredoval g. fajmošter pri kant. sodnistvu v Sežani in Dr. Anton Barsan Potočnik in bo pod imenam „Lj u bljanski časnik" f 1 V ^ • 1 • V . TT* • . », é I • 1 • • _ pri dezelnim sodnistvu v Kovinu. Skf/lhœ, Skuli, Skut je, ali Skutniki v g. Blaznikovi tiskarnici izhajal, pride pervikrat aprila na svitlo. o. in Skythia ? Skutija (Koncc.) 9 5 Skutško ali Skutno. Xoricat m i tnnof/ih krajev* Cesar Franc Jožef se bojo prihodnji mesec v Terst Zgodovinarji govore tudivod ljudstva imenovaniga podali. Teržačani h Ćudi ali Čuti, kar pišejo Čsudi, Tschoudenin pripravljajo za veseli prihod Cesarja. ^ #1 i i V# ^ 1 ! 1 ^ i if V f * • _ _ __ J I. • _ vl?__1 _____± __¥ _ v L V ze mnoge reci posebno na barkah, Cesar Ferdi se marsikako drugaci. Od teh Čutov pravijo reci, ki nand bojo sli poleti spet v Insbruk stanovat. V tudi od S kuto v veljajo. Palaš je terdil, de je bil v Dunajski denarni kovacnici kujejo zdej dvajsetice za severskih planjavah blizo Krasnojarskiga spominke leto 1850. — Silni ogenj, ki je v Bohnii na Poljskim nekiga nekdajniga ljudstva najdel, ktero on imenuje in v jami, kjer sol kopljejo, vstal in se cez pol mile de ^ w V • piše Tschouden. To kaže, de so Čudje ali Čutje lječ razsiril, je veliko škodo napravil, ker je veliko si bili eno izmed Skutskih ljudstev. Ime Ćut je so- rove in izdelane soli pokončal. rodno s „čuti", in hoče po naše „cujein to a a i* reci y i Deželni odbor v Salc- kér so Čutje pri čedah čuli, burgu je Cesarju zahvalno pismo za podeljeno vstavo kar po greško Nomades, poslal, zraven tega pa tudi prosil, de naj bi se kmalo Tudi ilirska beseda „čoban" mende od „.--- vati" pride, in hoče toliko reči, kot ^čut" ali „čuti" ali „ču poklical deželni zbor skupej, kteriga obravnanjemno 7? čuvan. u gih dezelnih ingenirje reci caka. Minister kupčijstva jo poslal mo i Ako imé Skythia iz skut in skutnik razlaga- ingenirje na Korosko, de naj pregledajo, kako naj bi se nam pokaže pervič: de so dežele, Skythia se tam želez ni ca peljala in kako naj bi se po Dravi — Deržavni imenovane želá. bile rép ali skut Evropejcam znanih de- barke, kí jih vodeni sopúh žene, napravile. Ce je pa to imé sorodno z s ku den y dna y zbor v Berolinu je enoglasno dovolil, de zna mini dno n nothdurftijr" » i se hoče reci y de so skutške sterstvo 18 milijonov tolarjev najeti za nepřevidene po dežele imele pomanjkanje marsikterih reci, ktere si trebe, ce bi omikani svet preskerbí. Tako še dandanašnji pravimo se utegnila kje kakšna vojska vžgati y V ktero bi se mogli tudi Prajzi podati. od Prajzovsko vlade ni skoro nobene stvari pri njih darstvo je poklicalo nemški zbor v mesto Erfurt; naše dobiti. Od Skutov ali Skutnikov je bila tudi poz- vladařstvo pa se je v pismu zoperstavilo temu zboru. '..... Uni- zagovednezev, nejši lahko vzeta beseda skutnik v pomeni neješčiga Ne vé se tedaj, kakó se bo ta rec poravnala, in sitniga člověka; saj so bili Skutje zlasti Slova- danje Francosko ministerstvo rajlingo položilo nam , kot sirovjaki nadležni. ? iz ktere se vidi, de so lánsko léto na F rančo s kim der-Hoče se mi tudi dozdevati, kakor bi bila beseda žavni stroški 268 milijonov več znêsli, kakor dohodki. eirov (roh) od sir, in skuten ali skutnik y tudi Francosko ministerstvo je ukazalo, de 24. svečana nekako sirov, od skuta. Morebiti se mije ta prika- se imajo po vsih cerkvah na Francoskim cerne maše brati zen podobnosti med sir in skuta, kakor Serbi pra- za tište, ki so v létu 1848 ravno ta dan v boju za VJJO y le prividêla. republiko padli. Kér se v Rimu skrivne moritve Zadnjič še opomním, de me beseda skut in skut- takó pogostama