
LETO L, št. 47   PTUJ, 20. november 1997    CENA 120 tolarjev
Da bo mesto spet čisto...   Foto: M.Ozmec
Iz vsebine:
Predsedniške
volitve
stran 2
Reforma
pokojninskega
sistema
stran 9
Preurejanje
zdravstvenega
zavarovanja
stran 10
120 let
obrtnega
izobraževanja
stranio
Ne zamudimo
spet pnložnosH!
Oni dan sem na enem mnogih službenih popotovanj po Slovenskih
goricah med Pesnico in Sčavnico srečal starejšo ženico. Zdelana je
bila videti, zgubanje bil njen obraz, kije skrival stotine življenjskih
zgodb. Bila je skromno oblečena, s cekarjem v roki in v njem je bila
steklenica piva. Pa še pol hlebca kruha povrh. Samo to in nič več.
Pozdravila je že od daleč, zgovorna je bila tistega dopoldneva, ko
sem ji ustavil in ji skrajšal pešačenje. Hvaležna je bila, vsaj petkrat
seje zahvalila za uslugo, vmes pa hitela govoriti o tem in onem. In ne
boste verjeli, celo o predsedniških volitvah mi je vedela povedati ko-
pico zanimivosti in za nameček bolj potihoma vprašala, ali bodo zdaj
komuniste res obesili na kline. "Veste, sem slišala, da so neki politiki
napisali svoj zakon, vsi komunisti bodo dobili kazen, celo tisti, ki so
bili v partiji nekaj mesecev. In naj vam povem, mnogi, ki jih
poznam, so bili pošteni in čisto v redu ljudje. Tisti po vojni so znali
biti hudičevo za..., sem tudi sama doživljala tisti čas. Toda zdaj ni
treba delati novega sovraštva. Tako malo nas je, sama sem imela
štiri, dva je pobrala tujina, en sin je končal v prometni, hčerka je
umrla za rakom. Mož se je zapil, tudi njega sem pokopala in zdaj
sem sama. Mi dajo socialno podporo, kruha ne stradam," je hitela
pripovedovati. Še bi govorila, a prispela sva do njenega skromnega
domovanja. Stisk rok in dobre želje z obeh strani in zanimivaga
druženja je bilo konec. Škoda!
Zgodba ni nič posebnega, zakaj jo pišem, boste mnogi ugibali. Zato
ker se v zadnjih dneh nekatere strasti spet pregrevajo, ker sovraštvo
pljuska preko razumnih meja in ker pogrevamo stare prikuhe. O
dobrih in slabih Slovencih, o pravih in nepravih borcih, o preteklosti
skratka. Ženica, ki sem vam jo predstavil, je imela prav, ko je
preprosto svarila pred nepotrebnim sovraštvom in novimi političnimi
delitvami. Na pragu so volitve, kijih je letos dodobra začinil predlog
lustracijskega zakona. Najbrž je bil sprožen ob nepravem času, ven-
dar z jasnim političnim ciljem predlagateljev. Kako se bo obrestoval,
je težko napovedovati, mnogi pravijo, da je sedem let prepozno in da
je zdaj očitnejše v bistvu netenje novega sovraštva, ki Slovencem ne
bo prineslo nič dobrega. Listam po časopisih, domačih in tujih, in iz
vseh veje različnost pogledov do lustracije. Zdi se, da jo na neki način
odklanjajo celo tisti, ki bi jo v drugačnih razmerah podprli. Vendar
ne danes, saj bi lahko vse skupaj samo prililo ogenj na žerjavico slo-
venskega sovraštva, ki še tli. Lahko bi prišlo do požara, to pa bi bilo
preveč usodno in nevarno. Iz ne tako davne zgodovine smo se menda
nekaj ja naučili?
Ne morem drugače, kot da si ob tem kratkem, še zdaleč ne celovi-
tem in sistematično dodelanem razmišljanju izposodim globoko misel
spoštovane filozofinje in publicistke Spomenke Hribar. Tiste gospe,
ki je že pred spremembo režima pošteno govorila in pisala o narodni
spravi, večplastno, za obe strani. "Moč in modrost nacije se kažeta v
pripravljenosti na sožitje, v pripravljenosti sprejeti svojo zgodovino
nase. Smo imeli komunizem? Smo imeli antikomunizem? Smo. Zdaj
je čas, da začnemo spravljivo in spravno živeti. " Prav ima, njena mi-
sel ni iz trte zvita. Živeti moramo skupaj, drug ob drugem, z vsem
dolžnim spoštovanjem različnosti. Prav različnost bogati naše
življenje, v katerem ni nikoli preveč priložnosti. Čas bi že bil, ko bise
posvetili prihodnosti, zgodovino pa pustili zgodovinarjem. Naša raz-
vojna hotenja pred vstopom v Evropo io velika in zato je vsako ne-
potrebno novo sovraštvo korak nazaj. Želimo naprej, želimo živeti
danes in jutri - kot ljudje s preteklostjo. Le kaj neki bi porekel poko-
jni akademik dr. Anton Trstenjak, kije tako lepo opisoval slovenski
narodnostni značaj, ko je navzlic dvomom pogumno zapisal, da nas
odlikujeta strpnost in dobrohotnost. To pa sta dve veliki vrlini, ki ju
tudi "očiščenje" ne bi smelo pokopati.
_Marjan Toš
2
V0UTVE '97
Četrtek, 20. november 1997 - TEDNIK
Vsi pređseđEftški ktrndidaii
DR. JOZE BERNIK, rojen 13.
aprila 1924. Je upokojen doktor
pravnih znanosti. Predlagateljici
sta SDS in SKD, kandidaturo je
podprlo 19 poslancev.
Dr. Jože Bernik je kritičen do
sedanjega stanja v mladi slovenski
državi. Trdi, da moramo državo
preurediti tako, da bo služila vsem
Slovencem in državljanom Slove-
nije. Z vzpostavitvijo demokracije
in z osamosvojitvijo smo postali
gospodarji svoje prihodnosti. Iz-
koristiti moramo to priložnost in
odgovoriti temu izzivu ter do-
končati svojo nalogo. Dr. Bernik
je temeljna načela, za katera se bo
boril v primeru izvolitve za predsednika, strnil v pet osnovnih točk:
- Z vso odločnostjo se bo zavzel za varovanje človekovega dosto-
janstva, za svobodo posameznika in za varstvo pravic državljanov.
Beseda vseh državljanov in predvsem mladih ljudi mora imeti v pri-
hodnje večjo težo pri urejanju skupnih zadev.
- Odločno se bo zavzel za spravo in slogo med Slovenci, kar nujno
potrebujemo na svoji poti v prihodnost. Zavzel se bo tudi za popravo
storjenih krivic na način, ki ne bo rodil novih.
- Zastavil bo vso svojo avtoriteto za polno uveljavitev socialne ter
pravne države, zlasti na področju gospodarstva in preprečitev neup-
ravičenerga razslojevanja, ki smo mu priča danes.
- Slovenija se mora uveljaviti kot enakopraven partner v medna-
rodnih političnih, gospodarskih in drugih povezavah.
- Izobraževanje mladega rodu mora biti takšno, da bo pridobljeno
znanje znal tudi uporabljati. Dobra izobrazba je pravica in privilegij
in le najboljša izobrazba je dovolj dobra za našo mladino. Kot
predsednik se bo zavzel za spoštovanje družine, za boljši šolski sis-
tem.
MAG. MARJAN CERAR, ro-
jen 15. maja 1943. Je magister
kemije in ekonomije in glavni
direktor Belinke. Predlagatelji
so Aleš Orel in skupina volivcev,
s podpisi je njegovo kandidaturo
podprlo 5.213 volivcev.
Mag. Marjan Cerar poudarja, da
je neodvisen ljudski kandidat in
prepričan demokrat. V svojem
programu spoštuje slovensko us-
tavo in zakone, odloke in predpi-
se, ki so kakorkoli povezani s fun-
kcijo predsednika države. Trdno
je prepričan, da je slovenski narod
odločno za sodobno, deokratično
in ugledno Slovenijo. Zato se bo v
svojem predsedniškem delovanju zavzemal: v gospodarstvu za sodo-
ben, konkurenčni tržni sistem, pri obrambi za vse mednarodne po-
vezave, ki bodo trdno, učinkovito in dolgoročno varovale našo
državo, v zakonodaji za poenostavitev, posodobitev in poslovenjenje
zakonov, v zunanjem in notranjem ustroju Slovenije za učinkovit
sistem preverjanja in spreminjanja institucij, ki jih plačujemo
davkoplačevalci zato, da varujejo, utrjujejo in dvigajo ugled države, v
vzgojno-izobraževalnih in kulturnih institucijah pa za večji ponos,
da smo Slovenci, za zaupanje in spoštovanje nas samih in različnih
od nas, za vero v družino, prijatelje in podjetje, za čut do prizadetih,
za zaupanje v tradicionalno pridnost in ustvarjalnost Slovencev. Nje-
govo vodilo je vodilo izkušenih voditeljev: "Blaginja in sreča repub-
like naj mi bosta najvišji zakon. Zato se bom boril za blaginjo Slove-
nije, zmanjševanje vseh negativnih družbenih pojavov: kriminala,
vseh oblik medsebojne nestrpnosti, samomorov, razpadanja družine,
revščine in socialno ogroženih, alkoholizma, za odlične odnose s
sosednjimi državami, za Slovenijo, ki jo bo poznal ves svet, za var-
nost njenih meja in celovitost njenega ozemlja, za varnost slovenskih
manjšin in državljanov, ki so v tujini.
DR. BOGOMIR KOVAČ, ro-
jen 12. novembra 1952. Je doktor
ekonomskih znanosti, profesor
na Ekonomski fakulteti v Ljubl-
jani. Predlagatelj je LDS, njego-
vo kandidaturo so podprli štirje
poslanci.
"Slovenska družba je konec de-
vetdesetih let na križišču poti. In-
formacijska tehnologija, gospo-
darski globalizem in politična po-
vezovanja jo postavljajo pred te-
meljne razvojen dileme:
- kako misliti na prihodnost in
udejaniti vse moderne razvojne
procese, ne da bi hkrati izgubili
kulturno identiteto,
- kako čim bolje uporabiti svoje omejene vire in uveljaviti svoje
konkurenčne prednosti, ne da bi hkrati izgubili gospodarsko in poli-
tično avtonomijo,
- kako premagati dosedanje gospodarske pomanjkljivosti, poli-
tično razcepljenost in kulturni nacionalizem, da bi lahko uveljavili
novo vizijo sodobne države 21. stoletja.
Predsednik države ne more neposredno rešiti nobene od teh dilem.
Toda s svojo središčno državniško vlogo lahko posreduje med zako-
nodajno, izvršno in sodr.o oblastjo, jih usmerja v modernizacijske
procese in vpliva na njihovo učinkovitost. S svojo moralno držo in
globalno razvojno usmerjenostjo je lahko svetilnik, ki slovenski
družbi kaže pot v tretje tisočletje. Svojo predsedniško vlogo vidim
predvsem v tej točki. Sveta prihodnosti si ne delita politična levica in
desnica, kot to še vedno počnemo v Sloveniji, temveč prevladuje ta
delitev na razvojnih temeljih. Zato želim v slovenskem političnem
prostoru podpreti vse tisto, kar uveljavlja globalno, gospodarsko
odprto informacijsko družbo. Zagovarjal bom tista stališča, ki priz-
navajo različnost in poudarjajo strpnost do drugače mislečih. Zavze-
mal se bom za premagovanje politično ideoloških plotov in graditev
mostov med različnimi gospodarskimi, političnimi in kulturnimi
pogledi na družbeni razvoj. Pripadam generaciji, ki ni obremenjena
s preteklostjo, temveč s prihodnostjo. In prav njej posvečam v svojih
stališčih posebno pozornost."
MILAN KUČAN, rojen 14. ja-
nuarja 1941. Po poklicu je diplo-
mirani pravnik, zadnjih pet let
predsednik Republike Slovenije.
Predlagatelj je dr. Matjaž Kmecl,
njegovo kandidaturo je s podpisi
podprlo 15.914 volivcev.
Milan Kučan, sedanji
predsednik Republike Slovenije, v
svojih predvolilnih nastopih ne
našteva nalog, ki so pred
predsednikom države v nas-
lednjem obdobju. Kot poudarja,
se je za ponovno kandidaturo
odločil zato, ker delo še ni op-
ravljeno. "Slovenija se še spremin-
ja," poudarja. "Ni še končana nje-
na umestitev v mednarodni prostor, niso še izpolnjene vse obveznos-
ti iz plebiscita in osamosvojitve. Ne zmoremo še moči za skupni do-
govor o prihodnosti slovenstva in slovenske države." V svojih nasto-
pih opozarja, da so pristojnosti predsednika države v našem parla-
mentarnem sistemu omejene in da ne posegajo na področja, kjer
ljudje mnogokrat pričakujejo ukrpanje šefa države. Njegova konkret-
na opozorila so namenjena nedorečenim relacijam med organi oblas-
ti v državi, ki so sicer urejena z ustavo in zakoni, v praksi pa se ne iz-
vajajo dosledno. Predvsem so po njegovem nedorečene relacije med
državnim zborom, vlado in njenimi ministrstvi na eni in predsedni-
kom države na drugi strani.
FRANC MIKLAVČIČ, rojen
29. septembra 1921. Po poklicu je
diplomirani pravnik, upokoje-
nec, predsednik KSU. Predlaga-
telj je KSU, njegovo kandidaturo
so podprli trije poslanci.
Franc Miklavčič je svoj volilni
program razdelil na sedem po-
membnih področij. Na prvem
mestu je narodna sprava, ki jo je
treba doseči na simbolni ravni, saj
je sprava med mrtvimi že bila
dosežena s slovesnostjo na Rogu
leta 1990. Glede sprave med živi-
mi je treba omeniti dosedanje
konkretne korake, kot so bili pleb-
iscit za samostojno Slovenijo, prve
večstrankarske volitve in zakon o popravi krivic, sprejet leta 1996.
Druga točka njegovega programa je socialna država, ki z drugo bese-
do pomeni skrb za manj premožne sloje, invalide, brezposelne in
pomoči potrebne socialne podpirance. V stanovanjsko, davčno,
družinsko, zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zakonodajo je
treba vgraditi socialne varovalke. Kljub temu da se pripravljamo na
reformo pokojninske zakonodaje, se v tretji točki zavezma, da bi pre-
hod na nov sistem veljal le za tiste, ki sedaj vstopajo v delovno raz-
merje ali so šele na začetku svoje delovne poti. Za sedanje upokojen-
ce je treba vztrajati pri dosedanji osnovi za polno pokojninsko dobo.
Njegova četrta točka je zavzemanje za pravno državo, kar sedanja s 5
tisoč nerešenimi spisi gotovo ni. Sodna veja državne oblasti ne fun-
kcionira in pravica je pri nas neiztožljiva. Problem pa je rešljiv in to
dokaj enostavno: zaposliti večje število sodnikov in najeti večje šte-
vilo razpravnih dvoran. Peta točka se nanaša na naše članstvo v EU.
Tu je Miklavčič na stališču, da je potrebno pred tem sprejeti vso
zaščitno zakonodajo. Šesta točka je priznanje in spoštovanje NOB, ki
je bila sestavni del svetovnega odpora proti fašizmu in nacizmu. V
zadnji točki pa se Miklavčič zavzema za vzpostavitev diplomatskih
odnosov z ZRJ, za ponovno odpiranje tradicionalnega trga in lažja
sukcesijska pogajanja, ki so sedaj v slepi ulici.
TONE PERŠAK, rojen 2. janu-
arja 1947. Po poklicu je diplomi-
rani režiser in diplomirani kom-
parativist, docent za teorijo gle-
dališča, predsednik DS. Predla-
gatelj je DS, kandidaturo je
podprlo 3.448 volivcev.
Tone Peršak v svojem volilnem
programu obljublja, da se bo kot
predsednik Republike Slovenije v
skladu z ustavo in zakoni boril za
nasledsnje temeljne cilje: vestno
in predano bo izpolnjeval svoje
dolžnosti in vse svoje sposobnosti,
pamet in izkušnje uporabljal v
dobro državljank in državljanov
Republike Slovenije. Storil bo vse,
kar bo mogel, za to, da država zagotovi čim boljše možnosti za šolan-
je in zaposlovanje mladih, da se izboljša položaj ženske v javnem
življenju. Ohranil bo doseženo raven socialne države. V Sloveniji je
treba ohraniti sistem socialnega partnerstva in sporazumevanja, ne
glede na zahteve mednarodnih finančnih ustanov. Kot predsednik
bo dosledno upošteval strokovne kriterije, mnenja stroke, strokov-
nih društev in stanovskih organizacij ob imenovanju vseh visokih
državnih funkcionarjev in uslužbencev. Vse sile bo zastavil za to, da
dobijo ustrezno mesto in pomen znanje, ustvarjalnost in podjetnost.
Samo znanje, ustvarjalnost in podjetnost na eni in varčevanje na
drugi strani lahko spodbudijo nova vlaganja in nastajanje novih de-
lovnih mest. Pozorno bo spremljal kulturno politiko Slovenije in
vzpodbujal razvoj na tem področju, saj je prav to nujno za ohranitev
nacionalne samobitnosti slovenske nacije. Zavzemal se bo za ohrani-
tev poseljenosti in za ohranitev tipične slovenske kulturne krajine,
za ekološko in socialno strategijo kmetijstva. Povečal bo skrb za de-
lovanje pravne države, storil vse za preseganje politične razceplje-
nosti Slovencev in dosego njihove večje nacionalne samozavesti in
samospoštovanja, spoštoval pa enakopravnost in dostojanstvo vseh
državljank in državljanov Slovenije.
--JANEZ  PODOBNIK,  rojen
17. septembra 1959. Je doktor
medicine, trenutno opravlja
funkcijo predsednika državnega
zbora. Predlagatelj je SLS, nje-
govo kandidaturo je podprlo 18
poslancev.
"Zavedam se, da je za skupno
doseganje ciljev potrebno v slo-
venski družbi pozitivno vzdušje.
To bo vzpodbujalo upanje, voljo
in pripravljenost ljudi, da dobi
veljavo pošteno delo, da se okrepi
občutek za pravičnost in solidar-
nost, da dobijo večjo ceno
domače znanje in delo naših ljudi
v tovarnah, javnih ustanovah in
naših kmetijah in obrtniških delavnicah. Predsednik države z
osebnim zgledom pomembno vpliva na oblikovanje splošnega
razpoloženja v družbi." Janez Podobnik v svojem programu obljubl-
ja, da se bo zavzemal za enakomeren regionalni razvoj, ki je osnovni
pogoj za dolgoročno uspešen razvoj Slovenije. Zavzema se za odločen
obračun z različnimi oblikami organiziranega kriminala in korupci-
je. Je za tako vključevanje Slovenije v Evropsko zvezo, da bodo
zaščiteni vitalni nacionalni interesi, še posebno slovenska kulturna
istovetnost. Poseben pomen daje prenovi izobraževalnega sistema v
smislu večjega poudarka na vzgoji mlade generacije in razbremenitvi '
otrok, staršev in učiteljev. Verjame, da smo sposobni odpreti vrata
idejam mladih, njihovi energiji, da si bodo pomagali sami izboriti
uspešno prihodnost v samostojni in neodvisni Sloveniji.
MARJAN POLJŠAK, rojen 8.
septembra 1945. Po poklicu je
dipl. inženir kemijske tehnolo-
gije. Trenutno ni zaposlen, je
bivši poslanec državnega zbora,
predsednik NDS. Kandidaturo
so podprli trije poslanci.
"Pravico je možno uresničevati
le, če prideš na oblast," pravi. Na-
jprej bo z zakonitimi sredstvi
preprečil nadaljnje uresničevanje
politike liberalnega kapitalizma,
preprečil nadaljnje okoriščanje
vladajočih in njihovih pomočni-
kov ter be^ nakradenega kapitala
v tujino. Če bo izvoljen, bo s tem
potrjena popolnoma nasprotna
politika, kot je politika sedanje večine v državnem zboru, in iz tega
logično sledi razpis predčasnih volitev v državni zbor. Vzporedno bi
se organizirala politična zveza skupin in posameznikov, ki ga že se-
daj podpirajo. Dobili bi popolnoma spremenjeno politično sliko slo-
venskega parlamenta in koali-
cijsko vlado, ki bi uresničila poli-
tiko tržnega gospodarstva, omeje-
nega z narodnimi interesi in z ele-
menti socializma. Nova vlada bo
izvedla revizijo lastninjenja, re-
vizijo denacionalizacije, revizijo
izvora kapitala, razveljavitev pre-
teklih stečajev podjetij v družbeni
lasti, odvzem kapitala, pridoblje-
nega z oderuškimi obrestmi, vse z
ustreznimi sankcijami, ki bodo
sledile. Stvari je potrebno urediti
tudi za nazaj, sicer ni prave poti
naprej. Prav zaradi sedaj vlada-
jočih vrednot pohlepa in egoizma
smo v obupnih razmerah. Na
oblast morajo priti vrednote soli-
darnosti in poštenosti. Z namen-
om legalizacije kraje družbene
lastnine vladajoči kolaborirajo s
kapitalističnimi elitami zahodne
Evrope in Amerike oziroma nji-
hovimi agenturami. S tem je tudi
odprta pot za postopno izgubo
neodvisnosti slovenskega naroda.
Zato je potrebno zaustaviti
priključevanje Slovenije Evropski
zvezi in Natu, dokler se ne uredijo
notranje razmere in dokler ne bo
jasno, da s temi posegi ne bodo
ogroženi interesi slovenskega na-
roda."
Pripravil: J. Bračič
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO ■
TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bračič, Majda Goznik, Viki
Klemenčič - Ivanuša, Martin
Ozmec, (novinarji), Slavko
Ribarič, (grafično-telinični
urednik), Jože Mohorič (tehnični
urednik).
Propaganda: Oliver Težak,
tr 041-669-509
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj: ^ (062)
771-261, 779-371, 771-226; faks
(062) 771-223.
Predstavništvo Ormož: Vrazova 5;
tel./faks: (062) 702-345.
E-pošta: tednik® kdm-ptuj.si
Celoletna naročnina 6.360
tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev.
Žiro račun: 52400-603-31023
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
infonviranje Republike Slovenije
št. 23158-92 z dne 12. 2. 1992 se
šteje Tednik za izdelek
informativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3, za
katerega se plačuje petodstotni
davek od prometa proizvodov.
Nenaročenih fotografij in
rokopisov ne vračamo.
TEDNIK - Četrtek, 20. november 1997
POROC/mO, KOMENTIRAMO
3
50 LET PTUJSKIH PEKARN IN
SLAŠČIČARN
Jutri bo v ptujskih pekarnah in slaščičarnah slovesnost s kulturnim
programom ob odprtju novih proizvodnih prostorov - slaščičarne, ki |o
bodo povezali s 50-letnico uspešnega delovanja podjetja. Petkova slo-
vesnost bo za javnost, kolektiv pa bo praznoval v soboto, ko bodo pode-
lili priznanja zvestim sodelavcem.
MESTNI SVET 27. NOVEMBRA
35. seja sveta mestne občine Ptuj bo 27. novembra, razpravljali pa
bodo o 16 točkah dnevnega reda. Med drugim bosta na dnevnem
redu odlok o združitvi dela naselja Spodnja Hajdina z naseljem Ptuj m
odlok o razveljavitvi odloka o taksi za ustvarjanje odpadkov in povračilu
za izkoriščanje in rabo pitne vode v mestni občini Ptuj.
SLOVENSKA NARAVNA ZDRAVlUŠČA V
LnOŠNJEM LETU
Vdesetih mesecih letos so v hotelih slovenskih naravnih zdravilišč
našteli 243.426 gostov, nočitev pa je bilo 1.408.607. Število gostov
se je v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta povečalo za pet
odstotkov, nočitev pa za deset.
VEČER Z LOJZKO STROPNIK
Po nekajmesečnem premoru se bodo 27. novembra ob 19. uri po-
novno pričeli ptujski ženski večeri. Tokrat bo potekal v mali dvorani
Narodnega doma. Gostja večera bo Lojzka Stropnik, prva in doslej edi-
na ženska, ki je vodila ptujsko občino.
KONČANO TEKMOVANJE O UREJENOSTI
KRAJEV
b koncu letošnjega projekta Moja dežela - lepa, urejena in čista je bil
■ čeraj v Narodnem domu v Mariboru posvet s predstavniki krajev, ki
so letos dosegli najboljše rezultate. Predstavili so svoje poglede, izkušnje,
predloge in pripombe za še uspešnejšo izvedbo tekmovanja v letu 1 998.
Po posvetu so župani občin, ki sodelujejo v projektu, podpisali dogovor,
zatem po se je pričela slovesnost s podelitvijo priznanj.
V OBZORJU UČIJO ANGLEŠČINO
fklubu Obzorje na Potrčevi 34 v Ptuju pričenjajo učenje angleščine.
Potekalo bo v dveh oblikah, za začetnike po kasetah, za druge, ki si
želijo znanje izpopolniti, pa bodo organizirali individualno učenje po
računalniškem programu. Prva "učna ura" bo 25. novembra ob 9.30 uri
v klubskih prostorih. Prijave še sprejemajo, telefonska številka je 772-
992.
ANDREJA MED VZORNICAMI LETA
evija Naša žena je tudi letos zbirala ljudi odprtih rok. Prejela je 65
^»ipredlogov, v ožji izbor pa so jih uvrstili petdeset. Med tri vzornice leta
1997, torej med tiste, ki jim človekoljubno delo pomeni življenjski slog,
je bila izbrana tudi študentka Andreja Razlag iz Ptuja, ki je bila in ostaja
ena najbolj glasnih pobudnic za odstranjevanje arhitektonskih ovir na
Slovenskem.
TA TEDEN NA PTUJSKI TELEVIZIJI
udi ptujska televizija se vključuje v letošnje predsedniške volitve. O vo-
litvah '97 so pripravili posebno oddajo, ki bo na programu jutri zvečer
ob 21. uri. V prvem delu se bodo soočili predsedniški kandidati, v dru-
gem pa bo govor o lustraciji. V soboto pa bo ob 21. uri na sporedu glas-
bena oddaja Videoboom 40. Ponovili jo bodo v nedeljo ob desetih.
Pripravila: MG
PODLEHNIK, tESKOVEC, MAJSPERK / V NEDELJO REFERENDUM
Xa šolo hi hifrastrukiuro
v občini Videm se клг dve lu-ajevni skupnosti pripravljata na
referendum o uvedbi oziroma podaljšanju krajevnega sa-
moprispevka. V lu-ajevni skupnosti Podlehnik se je obdobje
samoprispevka izteklo konec oktobra, v krajevni skupnosti
Leskovec pa že nekaj časa krajevnega samoprispevka niso
zbirali. V obeh haloških skupnostih vedo, da morajo za razvoj
zagotoviti tudi svoja sredstva, šele nato lahko pričakujejo
pomoč občine in države. Referenduma v obeh krajevnih skup-
nostih bosta v nedelo, 23. novembra.
V vodstvu KS Podlehnik me-
nijo, da jim je uspelo pripraviti
takšen program, ki bo zadovoljil
potrebe večine ljudi na območju
velike haloške krajevne skup-
nosti. V obdobju petih let, od 1.
januarja 1998 do 31. decembra
2002, bodo predvidoma zbrali 40
milijonov tolarjev. Petino
sredstev bodo namenili za širitev
vodovodnega omrežja v skladu z
občinskim programom, na-
daljnjo petino pa za dograditev
osnovne šole in zagotovitev po-
gojev za devetletno šolanje svo-
jih otrok. Naslednjih 20 odstot-
kov zbranih sredstev bodo na-
menili modernizaciji cest po
programu krajevne skupnosti,
15 odstotkov vzdrževanju objek-
tov skupne rabe, 10 odstotkov za
vzdrževanje cest, po pet odstot-
kov za modernizacijo lokalnih
cest in ureditev kanalizacije, 3
odstotke za delovanje društev in
dva odstotka za pokritje
stroškov poslovanja krajevne
skupnosti. V večini primerov gre
za sofinanciranje projektov, ki
so sicer že v načrtu občine oziro-
ma države. Krajani bodo ob us-
pelem referendumu prispevali 2
odstotka od svojih neto plač, 5
odstotkov od letnega katastrske-
ga dohodka, 2 odstotka bodo
plačevali obrtniki in drugi sa-
mostojni delavci od neto osebne-
ga dohodka in prav toliko od os-
tanka čistega dohodka, 1 odsto-
tek pa upokojenci od pokojnin
brez varstvenega dodatka.
LESKOVEC • Največ
za dograditev šole
Potreb in načrtov je tudi v
haloški krajevni skupnosti Les-
kovec veliko. Pred vsemi je do-
graditev osnovne šole, ki bo do-
bila sodobno telovadnico in
izpolnjene pogoje za devetletno
šolanje. K okoli 350 milijonov
vredni investiciji mora krajevna
skupnost   primakniti    sedem
odstotkov, njihov prispevek bo
zato tudi v delu in materialu. S
samoprispevkom bodo zbrali
okoli 18 milijonov tolarjev in
polovico tega zneska nameravajo
porabiti pri gradnji šole. 30
odstotkov bodo namenili za
modernizacijo cest, gradnjo vo-
dovoda, telefona in drugih infra-
strukturnih objektov. Vzdrževa-
nju objektov skupne rabe bodo
namenili 15 odstotkov samopris-
pevka, sofinanciranje delovanja
društev 3 in za nepredvidene ak-
tivnosti krajevne skupnosti 2
odstotka. Zaposleni bodo prispe-
vali 2 odstotka od neto osebnih
prejemkov, kmetje 4 odstotke
katastrskega dohodka, upokoje-
nci s pokojninami brez varstve-
nega dodatka 1 odstotek, podjet-
niki pa 2 odstotka zavarovalne
osnove in dva odstotka dobička
iz svoje dejavnosti. Lastniki vi-
kendov bodo prispevali po 300
mark letno, prav tako krajani, ki
začasno delajo in bivajo v tujini.
J. Bračič
MAJŠPERK • Referen-
dum v štirih KS
Tudi v občini Majšperk bodo
vzporedno s predsedniškimi
volitvami to nedeljo, 23. no-
vembra, izvedli še referendum
za uvedbo krajevnega sa-
moprispevka v štirih krajevnih
skupnostih: Žetale, Stoperce,
Ptujska Gora in Majšperk.
V KS žetale naj bi vseh 35,9
milijona zbranih sredstev name-
nili za gradnjo nove šole, katere
temeljni kamen so položili ko-
nec oktobra. V KS Stoperce naj
bi od 18,9 milijona največ, kar 80
odstotkov zbranih sredstev, na-
menili za sofinanciranje lokal-
nih in krajevnih cest, po 10
odstotkov pa za gradnjo
razsvetljave in sofinanciranje
društevnih aktivnosti. V KS
Ptujska Gora naj bi zbrali okoli
38,5 milijona, največ, 35 odstot-
kov sredstev, pa naj bi namenili
za dokončanje doma krajanov,
30 odstotkov za sofinanciranje
sanacije in modernizacije cest,
po 15 odstotkov pa za izgradnjo
vodovodnega omrežja ter razširi-
tev mrliške vežice. V KS
Majšperk pa naj bi s samopris-
pevkom zbrali 61,8 mihjonov,
največ denarja, kar 60 odstotkov
zbranih sredstev, pa naj bi pora-
bili za izgradnjo večnamenske
šolske dvorane, po 20 odstotkov
pa za adaptacijo mrliške vežice
ter za sofinanciranje h gradnji
krajevne infrastrukture.
Kot je povedal majšperški žu-
pan Franc Bezjak, so vsi štirje
sveti krajevnih skupnosti ugoto-
vili, da brez lastnih sredstev ni
napredka. Njihove predloge je
podprl tudi svet občine Majšp-
erk in sprejel sklep o razpisu re-
ferenduma. Pred tem so predla-
gane pograme soglasno podprli
tudi na zborih občanov po vseh
štirih KS.
Posebej vneto se je v akcijo
vključila majšperška mladina, ki
med krajani že lep čas zbira po-
dpise prostovoljne podpore za
program samoprispevka v svoji
KS. Krajani s podpisom izjavlja-
jo, da podpirajo uvedbo sa-
moprispevka v KS Majšperk za
sofinanciranje izgradnje večna-
menske šolske sortne dvorane,
ki je zelo pomembna in nujna
pridobitev za sam Majšperk in
celotno občino. Dvorana bo na-
menjena za osnovno šolo, špor-
tne, kulturne in druge pripredit-
ve, ki bodo potekale v občini.
Podpirajo tudi adaptacijo mrli-
ške vežice in sofinanciranje v
infrastrukturo na območju KS
Majšperk.
M. Ozmec
itelfeffib' 1176 pAüMí
Rdeči križ Slovenije je pred
dnevi objavil prve podatke o
letošnji akciji zbiranja fl-
nančnih sredstev za podporo
humanitarnih programov
Rdečega križa Slovenije, ki
je potekala pod geslom
"Obarvajmo jim življenje".
Doslej so zbrali že več kot 64
milijonov tolarjev.
Kljub temu da akcija še ni
zaključena, je Rdeči križ Slove-
nije že pripravil 22.156 prehram-
benih paketov, ki jih bo razdelil
56 območnim organizacijam
Rdečega križa Slovenije, te pa
krajevnim organizacijam oziro-
ma tistim, ki pomoč potrebujejo.
Kot je povedala sekretarka
Območne organizacije Rdečega
križa Ptuj Vida Milunič, na
območju devetih občin na
Ptujskem s prehrambenimi pa-
keti in drugim redno oskrbujejo
500 družin in posameznikov. V
okviru letošnje akcije "Nikoli
sami" bodo prejeli 1176 paketov
in prav toliko število vrečk pral-
nega praška.
MG
GOVORI SE ...
...vE>^ se je v naši državi začel
postopek za spremembo ka-
zenske zakonodaje. Po prebiran-
ju medijev in ravnanju ljudi
sodeč, nekateri menijo, da
ogrožanje življenja tašče ali žene
ni ali ne bo več kaznivo.
... DA je iz šotora, ki je nekaj
dni predstavljal Martinov hram,
še v sredo smrdelo po alkoholu,
kljub temu pa so v njem imeli
daii bres a/-'-
DuL po ptujsko,
: 'по, da se proti alkoho-
iinmo tako, da ga čim več
. i no \¿m: spijemo).
... DA Ш)е ptujski novinarki
(vs&k&dnevna in tedenska) v
štajerski     prestolnici     nista
dočakali zadnjega dejanja ope-
ñ-e. Pa sta se udeležili zadnjega
^dejanja tamkajšnjega martino-
vanja.  Prišli sta  ravno  na
začetek množičnega praznjenja
prepolnih želodcev.
... DA nas ljudska pesem opo-
zarja: "Po pameti ga pijmo..."
Piti bomo res imeli kaj, le z dru-
gim elementom pesmi je prob-
lem.
VIDI SE ...
... DA so napori za enotno Slo-
venijo brez medsebojnih naspro-
tij dokončno propadli. Na
srečanju slovenskih naravnih
zdraviliščarjev so Slovenijo do-
besedno prepolovili.
... DA dobro vino dela prijatelje,
slabo pa razgrajače. Agencija
GS poroča, da sta ptujska gospo-
da pila dobro (ptujsko) vino. Je
torej na obzorju pomiritev?
6
KULTURA^ lIOBRakiEVAMJÊ
četrtek, 20. november 1997 ■ TEDNIK
PTUJ / KONCERT UPOKOJENSKEGA
PEVSKEGA ZBORA
27. novembra ob 19. uri BO v Narodnem domu v Ptuju Koncert
mešanega pevskega zbora Društva upokojencev DPD Svoboda Ptuj.
Z njim se zbor, ki ga vodi dirigent Jože Demikovič, vk^učuje v pro-
gram prireditev ob 50-letnici DU Ptuj. Gost koncerta bo moški
pevski zbor Obrtnik Slovenska Bistrica - Polskava.
Zgodovina mešanega pevskega
zbora je pisana. Ustanovljen je bil
2. novembra 1966. Prva pevska
vaja je bila teden dni kasneje. V
zboru, ki ga je takrat vodil Franjo
Petek, je pelo 15 moških in 16
žensk. 16. februarja leta 1970 je bil
mešani pevski zbor ukinjen, usta-
novljen pa je bil moški pevski zbor
pod vodstvom Rudolfa Kreutza in
ta ga je vodil do 7. 6. 1976, nakar je
njegovo vodenje prevzel Maks
Vaupotič do leta 1982, ko postane
dirigentka Marinka Pintarič. Pod
njenim vodstvom prične znova de-
lovati kot mešani pevski zbor.
Leta 1984 pride na čelo zbora Jože
Dernikovič in ga vodi še danes.
Zbor poje slovenske ponarodele
in tuje pesmi, ki jih predstavlja lju-
biteljem petja doma in v tujini
(Avstrija, Italija, Madžarska).
Danes v njem poje 26 pevcev in
pevk. Kot je povedala tajnica zbora
Marija Zamuda, se je letos zbor v
času od 1. janaurja do 15. oktobra
dobil že 74 krat, od tega je bilo 50
vaj, deset nastopov, en koncert, en
izlet, ena revija, zapeli pa so tudi
na enajstih pogrebih.
27. novembra vabijo v Narodni
dom vse ljubitelje zborovskega
petja. Obljubljajo jim lep večer.
MG
PTUJ / ŽENSKI
ZBOR SPET DELUJE
Ljubiteljice
petja, vabljene
Po skoraj triletnem premoru zara-
di nenadne smrti dolgoletne in
uspešne dirigentke Grete Glatz so
se sredi prejšnjega tedna spet ses-
tale pevke nekdanjega ženskega
pevskega zbora DPD Svoboda Ptuj
in k sodelovanju povabile zboro-
vodjo Mitjo Gobca.
Na prvem sestanku se jih je minuli
torek, 11. novembra, zbralo 23, med
drugim pa so ustanovile novo
vodstvo. Dogovorile so se tudi za av-
dicije ter pridobitev novih pevk, ki
jih vabijo k sodelovanju.
Kot je povedal novi zborovodja
Mitja Gobec, so se v prvem krogu
dogovorili že tudi za pevski reperto-
ar. Tako naj bi obnovili štiri skladbe
iz repertoarja nekdanje dirigentke
Grete Glatz, lotili pa naj bi se tudi
treh do štirih novih pesmi. Zbor bo
deloval pod okriljem nove Zveze
kulturnih društev. Vadili bodo vsak
torek ob 19. uri v sobi Komornega
zbora Ptuj v Vošnjakovi ulici.
Ljubiteljice dobrega petja, vabljene!
-CM
IPTÜ^AZSWAVMIHEÜC^^
v Miheličevi galeriji je do konca novembra na ogled razstava slik
in fotografij, ki so nastale v 6. slikarski koloniji Štatenberg, ki je
potekala med 16. in 21. septembrom na gradu Štatenberg pod ge-
neralnim okriljem Taluma iz Kidričevega.
V slovenski kulturni oziroma
slikarski tradiciji se je v zadnjih
desetletjih razmahnilo neverjetno
število najrazličnejših srečanj, ki
jim z eno besedo pravimo kolonije.
Za slikarsko kolonijo je značilno,
da ponavadi poteka v skrbno iz-
branem in posebnem okolju, v ka-
terem lahko umetniki najdejo dru-
gačno vzpodbudo in nov navdih za
svoje delo. To, velikokrat naravno
okolje se tako precej razlikuje od
tistega v zasebnem ateljeju.
Ob množici najrazličnejših ko-
lonij in srečanj se nam nehote zas-
tavi vprašanje, ali ta velika in šte-
vilčna produkcija ne vpliva morda
negativno na kvaliteto nastalih del
in ne nazadnje meče celo slabšalno
in manjvredno luč na celotno do-
gajanje sHkarskih kolonij. Ko
pregledujemo slikarsko bero, ki je
nastala v šesti likovni koloniji na
gradu Štatenberg, pa se lahko
prepričamo prav o nasprotnem.
Tukaj namreč ni mogoče govoriti
o tako značilni ter razpoznavni
noti "kolonijsko" obarvane folklor-
ne in sentimentalne, predvsem
krajinske likovne govorice. Gre
namreč za tisto vrsto likovne krea-
tivnosti, ki ne izzveni v prazno, v
dela brez trajne vrednosti, kajti
umetniki, ki so sodelovali v likov-
ni koloniji Štatenberg in ustvarili
pričujoča dela, znajo duhovito in
hkrati individualno osebno izrazi-
ti odsev realnih prostorov in
občutenih resničnosti.
Eden bistvenih vidikov
tovrstnih slikarskih srečanj (in
kasneje tudi prezentacije v obliki
razstav) je ta, da gre hote ali nehote
za soočanje ali vsaj za primerjavo,
če ne celo za tekmovanje med
umetniki. V primeru kolonije Šta-
tenberg lahko govorimo o uravno-
teženi in smiselni koeksistenci
različnih ustvarjalcev, ki jih je v
nekem obdobju povezoval enak
cilj. Izbor tematike je bil pre-
puščen vsakemu ustvarjalcu pose-
bej, pač po lastni presoji, občuten-
ju in videnju. Narave in dogajanja
v njej niso zgolj kopirali ali presli-
kovali, pač pa so v njej iskali frag-
mente že preteklega in izgubljene-
ga sveta, poskušali so najti resnico
in odgovore s tistimi umet-
niškozgodovinskimi prijemi, ki so
usodno posegli v naš čas in prostor
ter specifično zaznamovali post-
modernistično obdobje. Tako nam
razstavljene umetnine odsevajo in
kažejo individualno vizualno per-
cepcijo od ekspresivnega abstrak-
tizma do opisnega realizma.
Za umetnike, ki so sodelovali v
omenjeni slikarski koloniji - to so:
Todorče Atanasov, Rudi Bene-
tik, Dušan Fišer, Manica Juvan,
Stojan Kerbler, Gregor Kokalj,
Franci    Košec-Karas,    Vesna
Obid, Vojko Pogačar, Apolonija
Simon, Huiqin Wang, Jože Fol-
tin, Andrej Božič in Branko Gajšt
- lahko rečemo, da so v lokalnem,
regionalnem in tudi medna-
rodnem prostoru soustvarjalci
zgodovine umetnosti ter prispeva-
jo v umetnostni produkciji
razpoznaven delež v razvoju umet-
nosti. Gre za likovne ustvarjalce,
ki znotraj splošnega estetskega kri-
terija razvijajo in ohranjajo konti-
nuiteto osebnega izraza, ki nam ga
posredujejo skozi sliko. Spontani,
a zato nič manj premišljeni so sub-
jektivno oblikovni likovni zapisi,
ki izpričujejo neko stanje duha,
človekovo oziroma umetnikovo
voljo, ujeto v krožnico sveta in ne-
nehnega iskanja smisla o našem
življenju.
Čeprav so razstavljene umetnine
rezultat načrtovane slikarske kolo-
nije, natančno omejene s časom in
ujete v določenem prostoru, pa
nam ponujajo imenitno doživetje,
ki nam odkriva pogled v širok in
velik svet videnj, hotenj in sanj.
Vabljeni na ogled v Miheličevo
galerijo!
Stanka Gainik
Utrinek z otvoritve rasztave; Milieličeva galerija, 30. ok-
tobra 1997. Foto: Kosi
1 POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ / VABILO NA RAZSTAVO
v Pokrajinskem muzeju Ptuj vabimo na otvoritev kar dveh
razstav o štukaturi. Iz Narodne galerije v Ljubljani prihaja v
goste odmevna razstava "Vtis obilja", ptujski muzealci pa smo se
odločili predstaviti štukaturo na ptujskem gradu. Otvoritvena
slovesnost bo na ptujskem gradu v četrtek, 20. novembra, ob 18.
uri. Po otvoritvi bo v viteški dvorani ob 19. uri koncert stare
glasbe v izvedbi ansambla Gallus Consort.
Avtorica ljubljanske razstave je
mag. Barbara Jaki-Mozetič. "Vtis
obilja" je duhovit naslov, ki v krat-
kem pove vse bistveno o štukaturi.
Štukatura je predvsem baročna de-
koracija. Poznali so jo sicer že
mnogo prej, v antiki, pa tudi kas-
neje, v dobi historicizmov, je bila
pomembno dopolnilo stenskega in
stropnega okrasja. Najbolj pa se je
takšen način okraševanja prilegal
baroku. Barok je ljubil izobilje in
videz razkošja. Kadar ni bilo moči
za dragocene inateriale, je zadoščal
nadomestek. Štuk, mešanica ma-
vca, barve, dlak ali vlaken in kle-
jnate vode, je cenen material. Vol-
jan je za oblikovanje, štukaterjem
ni težko izpeljati drobno razgiba-
nih oblik. Seveda pa je to gradivo
krhko in zato slabo obstojno.
Mnogo štukature je šlo v nič zaradi
njene drobljivosti.
O štukaturi na Slovenskem je
malo napisanega. Z njo so se sicer
ukvarjali vsi, ki so proučevali arhi-
tekturo baročne dobe, prav pose-
bej o štukaturi pa so doslej pisali le
trije strokovnjaki. France Stele je
že leta 1927 v Domu in svetu obja-
vil razpravo "Štuk". Anka Aškerc
je leta 1970 zagovarjala diplomsko
nalogo, ki je opredelila štukaturo
na slovenskem Štajerskem. Njeno
besedilo ni bilo nikoli natisnjeno,
a so ga mnogi s pridom uporablja-
li. V zadnjih letih pa so se
namnožili prispevki Barbare Jaki-
Mozetič, ki se je osredotočila na
štukaturo 17. stoletja. Rezultat nje-
nega magistrskega dela sta bogata
monografija in spremna razstava.
S štukaturo je bogato tudi mesto
Ptuj. Največ pozornosti je bilo
doslej posvečene štukaturi v mino-
ri tskem samostanu in leta 1945
porušeni cerkvi. Jožef Anton Qu-
adrio in Peter Bettini sta edina
doslej znana arhivsko izpričana
štukaterja na Slovenskem, njuno
delo v minoritskem samostanu pa
dosega zavidljivo raven. Njun
ustvarjalni delež na Ptuju (Barbara
Jaki jima pripisuje še nekatera
druga dela) je na razstavi "Vtis
obilja" posebej poudarjen.
Stropno okrasje ptujskega gradu
je bilo doslej zgolj opaženo in mi-
mogrede omenjeno. Strokovnjake
so zaposlovale predvsem zapletena
gradbena zgodovina gradu in
posamezni sklopi premičnega gra-
diva, pa tudi obiskovalci se bolj
posvečajo dragocenostim po
grajskih dvoranah in manj bo-
gastvu oblik po stropovih. Vendar
je štukatura na ptujskem gradu
vredna vse pozornosti.
Stukaterji so bili na ptujskem
gradu večkrat na delu, najmanj šti-
rikrat, morda celo petkrat. Prvič je
bilo to v 17. stoletju, po nekaterih
ocenah že na začetku stoletja, po
drugih v času prve barokizacije
gradu med 1660 in 1680. Najlepše
so okrasili stropove prvega
nadstropja v jugovzhodnem
grajskem krilu v prvi četrtini 18.
stoletja. Skromnejši je okras iz
zadnje četrtine 18. stoletja, povsem
asketske pa so štukature, ki so nas-
tale ob temeljiti obnovi gradu v
prvi polovici 19. stoletja, morda pa
celo šele na začetku 20. stoletja.
Štukature na ptujskem gradu ses-
tavlja večinoma vegetabilno okras-
je, le na stropu stare grajske kapele
se pojavljajo glavice puttov. Vege-
tabilni okras na stropovih ptujskih
grajskih soban se odlikuje po
dobri obdelavi, pa tudi po izjemni
usklajenosti štukature z arhitektu-
ro prostorov. Avtorjev po imenih
ne poznamo, morda se bodo raz-
krili ob nadrobnejšem proučevan-
ju zaenkrat še neurejenih ar-
hivskih fondov pri nas in v Avstri-
ji-
In kako se pripravi razstava o
štukaturi? Za takšne razstave ne
moremo uporabiti vitrin in pano-
jev, potrebno se je domisliti česa
drugega. Ljubljansko razstavo
"Vtis obilja" je oblikoval Miljenko
Licul. Fotografije štukaturnega
okrasja je povečal na velike folije,
jih osvetlil in razpostavil po pros-
toru. Razstavo dopolnjujejo odlit-
ki najznačilnejših originalnih de-
tajlov. Ptujsko razstavo je obliko-
val arhitekt Marjan Loboda, ki je
osvetlil najlepše grajske stropove.
Snopi svedobe bodo vodili pogle-
de obiskovalcev, ki jih bodo us-
merjali še opozorilni napisi. Tudi
ptujsko razstavo spremlja katalog
v obliki priročnika. Fotografije v
katalogu so delo Borisa Fariča, ris-
be sta izdelala Tomaž Plaveč in
Djevad Dervišić, besedilo pa je v
nemščino prevedla Ksenija Vidic.
Marieta CIgleneikI
Medaljon na stopu gro-
fičine spalnice z motivom
vinske trte kot simbolom
jeseni, zadnja četrtina 18.
stoletja.  Foto: Boris Farič
Del stropa v t.i. "galeriji'Herberstein", prva četrtina 18.
stoletja.
L.J.l'll!Mi/lNMI!e|.M!l!J.W
Tisoč in tisoč zvezd je nad nami,
tisoč in tisoč zvez med nami,
da gre po svetu - гапш ob rami -
svetloba z nami.
Tone Paviek
Na srečanju mladinskih pisa-
teljev Oko besede v Murski So-
boti je bila minuli petek prvič
podeljena nagrada za najboljše
slovensko mladinsko literarno
delo - VEČERNICA, ki jo denar-
no prispeva ČZP Večer. Med
petimi finalisti (Velikanovo srce
Lele B.Njatin, Ure kralja Mina
Bine Štampe Žmavc, Leteči
mački Dima Zupana, Kremplin
Dese Muck) je žirija prvo večer-
nico podelila priznanemu pes-
niku Tonetu Pavčku za pes-
niško zbirko Majnice - fulaste
pesmi.Čestitamo!
Navedene knjige so že vse
leto tudi na policah mladinske-
ga oddelka Knjižnice Ivana
Potrča in zanimivi so podatki o
njihovi izposoji pri mladih bral-
cih. Kremplin je romantična
grozljivka, kakor jo je podnaslo-
vila avtorica Desa Muck, in je
bila izposojena desetkrat. Ure
kralja Mina so si otroci izposo-
dili štirinajstkrat. Velikanovo
srce dvakrat, Leteče mačke de-
veti nštiridest krat, Majnice pa
petkrat.
Leteči mački so najstniški ro-
man, torej zvrst, ki je odločno
primanjkuje. Tudi likovna opre-
ma najbolje izposojane knjige
je zelo vabljiva.
Med police s poezijo mladi
bralci redkeje zaidejo, tudi na
sploh so pesniške zbirke manj
brane v primerjavi z drugimi
knjigami. Vseh knjig tudi nima-
mo v enakem številu in na
knjižne police so bile postavlje-
ne v različnih obdobjih. Tako so
podatki o številu izposojenih
knjig le trenutna stika, ki se lah-
ko spremeni v prid ene ali dru-
ge knjige.
V Tednikovi knjigarnici
običajno predstavljam knjige, ki
si jih lahko izposodite v knjižnici
ali pa jih kupite v knjigarni.
Danes vam predstavljam nekaj
zanimivosti iz knjižnih napovedi
za prihodnje leto. Založba Mla-
dinska knjiga napoveduje no-
vost Bine Štampe Žmavc Prin-
cesa kamnitih besed. Nekoč
je živela princesa, ki so se je vsi
izogibali, saj ni znala nikomur
reči lepe besede. Njene nepri-
jazne besede je čarovnik
začaral v kamne, ki so princeso
ogradili in osamili. Tako sama
je obnemela od groze. Vse pra-
ve pravljice imajo srečen konec
in tudi ta, a počakajmo na pravo
knjigo.
Andrej Rozman Roza se je že
dokazal z imenitnimi knjigami
za otroke, naslov njegove no-
vosti za mlade bralce bo Dol-
gočasna knjiga, za zbirko
Čebelica pa je pripravil Črvive
pesmi.
Prava bralna poslastica bodo
Andersenove pravljice z ilustra-
cijami Marije Lucije Stupice.
Knjižni programi za teti 1998 in
1999 so obsežni, le upamo lah-
ko, da bodo tudi uresničeni.
Med najbolj grozečimi ovirami
za knjižni program je davek na
knjige, ki bi ga morali ukiniti, a
se žal sliši, da bo povišan.
Za konec današnje knjigarni-
ce sem izbrala še pesem iz
nagrajene Pavčkove knjige Ma-
jnice:
ŽELJE
če si močno želiš,
se ti vse uresniči:
V stolpnico, kjer živiš,
pridejo k tebi cvrkutat ptiči,
pride s poljane drevo,
pride iz bajk dobra vila.
če si želiš močno,
ti je usoda mila.
Če pa ničesar si ne želiš,
če si izgubil želje in sebe,
pride hudobna miš
in te s kremplji ogrebe.
иЦапа Klemenilt
Tone Pavček, prvi dobitnik
večernice
TEDNIK - Četrtek, 20. november 1997
ZANIMIVOSTI
7
DUNAJ-PTUJ / POGOVOR S PESNIKOM IN PISATEUEM LEVOM DETELO
"IfecAio sem фИи1 pestrost ш veememesf mentave"
Pogovor z Levom Detelo (njegovo življenje in delo smo na
kratko predstavili v prejšnji številki Tednika) je nastal
pred njegovim sodelovanjem na Viktorinovih večerih, ki
sta se jih z ženo Mileno Merlak Detela udeležila v petek,
14. novembra.
J. E.: Gospod Detela, v nekem
smislu ste outsider tako doma
kot v tujini. Kaj vas je oblikova-
lo? Študij? Tujina? Strast do
knjig? Poezija?
Lev Detela: Človeka zaznamu-
jejo razmere, v katere se je rodil,
družinsko okolje, starši, politični
in ekonomski položaj. Vse to ni
tako enostavno. Pravzaprav je ses-
tavljeno iz več vprašanj, ki bi terja-
la več odgovorov. Toda na kratko.
Moja babica po materini strani,
omica, mi je stalno prišepetavala,
da sem rojen pod srečno zvezdo,
na samo cvetno nedeljo 1939, ko se
je v mojem rodnem Mariboru
razcvetela pomlad. Vendar je to že
bil predvečer druge svetovne vo-
jne. Mojega očeta so odpeljali v
nemško koncentracijsko taborišče
Dachau, z mamo sva se iz Ljublja-
ne zatekla k njenim staršem in sta-
rim staršem v Središče ob Dravi.
Tu sem kot majhen otrok dočakal
nevarni konec vojne. Začela so se
noro vesela, pa tudi trpka leta
obnove in socialističnih petletk.
Oče in mati sta se ločila. Roditelja
sta se tepla zame na procesu in na
cesti. Dvakrat so me ugrabili.
Grozno sem trpel, se počutil nez-
nansko sam, izpostavljen števil-
nim nevarnostim. Zdelo se mi je,
da manipulirajo z menoj, da sem
sam, nezaščiten, čeprav danes
vem, da moji starši tedaj niso imeli
lahkega življenja. Toda otrok je
dobesedno (iz)vržen v razmere, ki
jih mora živeti. Družba še danes
premalo upošteva avtohtoni svet
mladoletnih. Najbolje sem se
pravzaprav počutil v Središču. Tu
sem živel v naročju stare družine,
najprej še ob pradedku Antonu
Kosiju in dolgo ob prababici, pa
seveda pri dedku in babici, tetah
in stricih. Toda verjetno sem bil
zelo občutljiv in nervozen otrok,
oče pa se je tega instinktivno bal in
hotel iz mene narediti človeka po
svoji želji in volji. Kdo ve ... Zelo
zgodaj sem se zatekal v močne
domišljijske svetove. Omica in
mamica sta mi brali najrazličnejše
pravljice, predno sem sploh znal
brati. Izredno sem užival, ko sem
jih poslušal. Že tedaj sem hotel
tudi sam pripovedovati, si sam
izmišljevati. Preden sem začel ho-
diti v šolo, sem narekoval lastno
"zgodbo" in "povestico" omici, ma-
mici in dedku dr. Matku Zorjanu,
državnemu tožilcu v Mariboru, in
ti so jih zapisali v posebne zvezke.
Nekaj iz tega gradiva in iz obdobja
svoje mladosti sem objavil v spo-
minski knjigi Časomer življenja
(Buenos Aires 1987). Tam lahko
bralec izve še kaj o tem, kaj me je
vodilo do spoznanja o človeku in
družbi in do načrtnega pisanja. Na
kratko in na splošno pa bi lahko
rekel, da je bilo zelo zgodaj na
kupu veliko reči, ki so ugodne za
pisateljevanje. Namreč velika lju-
bezen do lepe besede in nekakšna
občutljivost do zanimive zgodbe
in z njo povezano samorastništvo,
želja po spreminjanju razmer, hre-
penenje po dobrih medčloveških
odnosih in plemeniti družbi, po
drugačni državi in drugačni politi-
ki in seveda izredna strast do bran-
ja. Kot otrok sem vsak teden preb-
ral po več knjig. Strastno sem bral
in se čudil ter učil. Občudoval sem
pisatelje in hotel tudi sam pisati,
včasih celo risati. To so verjetno
izhodišča za pisanje. Potem pride
še vse drugo: študij literature in
splošno spoznavanje kulturnih
razsežnosti, občutek za poezijo, v
mojem primeru tudi večdesetletno
bovanje v tujini, in kar je v tem
primeru pomembno - aktiven stik
s tujimi literaturami in tradicija-
mi. Ob negi narodnega izročila je
nujno potrebno upoštevanje
večsmernega interkulturalizma.
J. E.: Kaj pomeni Edvard
Kocbek v slovenskem kulturnem
prostoru pred vojno, med parti-
zanstvom, po vojni, po smrti?
Lev Detela: Kocbek je v vseh
teh razvojnih fazah razpoznavni
znak slovenskega kritičnega oza-
veščanja. Poleg Ivana Cankarja je
predvsem najizrazitejši oznanjeva-
lec narodne identitete in osebne
integritete v mnogoglasju sveta do
današnjih dni. Tudi k slovenske-
mu narodnemu vprašanju je pris-
topal integralno, to pomeni, da se
je jasno zavedal, da se slovenstvo
ne konča na državni meji, temveč
živi v zamejstvih in tvorno odme-
va po svetu. Bil je pomemben pes-
nik in mislec, toda tu je še neka
njegova presežna vrednota, ki ga
po smrti dela tako dragocenega
tudi za naš čas. Menil je namreč,
da mora biti vsak estetski
znanstveni politični napor etično
utemeljen, drugače so naša dejanja
zelo vprašljiva. O tem bi morali kaj
več razmišljati tudi slovenski so-
dobni pesniki in pisatelji, misleci
in politiki, ki jim kljub spretnosti
in veščini za konkretno stvarnost
prevečkrat manjka posluh za te
manevre in človeške bistvene reči.
Kocbek je bil v vseh obdobjih svo-
jega življenja namreč homo reli-
giosus. Tega ni mogel skriti niti
pred Kidričem, Titom ali Matijem
Mačkom. Ni si pustil vzeti svoje
duhovne identitete, čeprav je zara-
di svoje zvestobe Bogu, slovenske-
mu narodu in samemu sebi padel v
nemilost pri oblastnikih. Kocbe-
kovo obvarovanje lastne avten-
tičnosti skozi vsa njegova
življenjska obdobja je pomembno
tudi za naše sedanje obdobje, ki
kljub pridobitvi slovenske
neodvisnosti ni tako svetla in tako
velika, kot nam jo nekateri vsak
dan oznanjajo.
J. E.: Kaj pomeni ob tem
Kocbek vam osebno, tudi kot
Slovencu v tujini, kot ambasa-
dorju slovenstva?
Lev Detela: Saj bi se ob teh epi-
tetih kar nekoliko nasmehnil, čep-
rav potrebujemo čim več poslani-
kov slovenske duhovnosti, slo-
venskih izkušenj in slovenske lepe
besede in nedvomno je veleposla-
nik slovenske duhovnosti v svetu
prav gotovo Edvard Kocbek s svo-
jo evropsko vizijo etično oza-
veščenega in socialno prenovljene-
ga slovenstva, ki lahko ponudi Ev-
ropi marsikatero politično
izkušnjo naravnost iz tradicij dol-
ge slovenske zgodovine na obrob-
ju. Toda res samo na robu? Kocbe-
kovo pričevanje in poslanstvo, v
katerih se izraža fiziognomija uni-
verzalnega misleca in književnika.
sta me vznemirjala že od zgodnjih
dni in ves čas se je bilo potrebno
boriti proti različnim ožinam, le-
vim v domovini pa tudi desnim v
emigraciji za rehabilitacijo literar-
nega velikana, ki ga naša Slo-
venska akademija ni nikoli utegni-
la sprejeti v svoje vrste. To naše
soočanje s Kocbekom pa ni bilo
nekritično ali samovšečno. Ves čas
smo videli tudi nekoliko šibke,
naivne, sicer idealistične zanosne
poteze njegovega programa in
razpoloženja, ki se niso ujemale s
slovenskim razumarstvom in
računarstvom. Toda prav ta dru-
gačnost dela Kocbeka velikega.
J. E.: Kje se počutite bolj
doma: v poeziji, prozi, pre-
našanju tuje literature k nam ozi-
roma našega duhovnega bo-
gastva v tujino?
Lev Detela: Vedno sem ljubil
pestrost in večsmernost menjave.
Ob primernem zanimanju za poe-
zijo mi je bila posebno pri srcu
kratka zgodba, nekakšna paradig-
matična short story kot primaren
odmev našega hitro tekočega časa.
Menjava in izmenjava je zame
ustvarjalno važna, ker se mi ne zdi
smiselno, da začnemo n.pr. upo-
rabljati nekakšen dobro naoljen
obrazec, ki omogoča rutinsko izde-
lavo verzov. Ko se mi je zazdelo,
da mi poetični izraz začenja drseti
v stereotip, sem ta tok ustvarjanja
načrtno zaustavil, čeprav bi lahko
po stari metodi izdelal še tisoč
gladko tekočih verzov, kot delajo
dandanes mnogi znani pesniki.
Toda nekaj je spretnost oziroma
veščina, drugo pa je tisto, čemur so
stari pravili ingenium. Kam z vsemi
poetičnimi delavnicami, če ni
zadnjega nikjer mogoče najti. Zdaj
se močno nagibam h kratki prozi
in k pisanju literarnih spominov,
veliko stvari pa nastaja tudi v
nemščini. To je končno tudi jezik,
v katerem skušam posredovati iz-
brane odlomke iz slovenske
književnosti v svet, kot se je zgodi-
lo na primer v Kocbekovem pri-
meru. Pri tem mi pomagajo tudi
drobni snopiči nemške revije
LOG, ki smo jo ustanovili pred
dvajsetimi leti. V tem primeru je
važna kontinuiteta podjetja. Res
gre za majhno alternativno revijo,
toda zdaj se približujemo že 80.
številki. Tako je nastala neo-
bičajna enciklopedija književnosti
ob koncu 20. stoletja. Seveda pa je
važno tudi prenašanje tujih litera-
tur v slovenščino, toda prevajalska
postopka nista adekvatna. Oziro-
ma rekel bi, da je prevajanje iz ma-
terinščine v tuji jezik v glavnem
bistveno težje kot obratno, sloven-
jenje tujih tekstov. Postopek pre-
vajanja v tuji jezik je vsaj pri meni
dokaj daljši. To pa se nikakor ne
izravnava s kakim morebitnim
boljšim honorarjem. Prej je nas-
protno. Tudi prevajanje je v
bistvu, če gre za zahtevno literatu-
ro, idealističen posel.
J. £.: Kakšni so vaši vtisi o od-
mevnosti dunajske revije LOG?
Lev Detela: Revija je znana
predvsem v intelektualnih krogih,
pri pisateljih, še posebej pri pesni-
kih. Prispevke prejemamo iz celot-
nega nemško govorečega prostora,
marsikaj pa prispe tudi iz nekdan-
jih komunističnih vzhodnih
držav, celo iz Rusije in Ukrajine.
Preko posrednikov smo navezali
stik z nekaterimi afriškimi dežela-
mi, z Indijo, Avstralijo, ZDA, Ka-
nado, Južno Ameriko. Objavljamo
dragocene literarne drobce iz indi-
janskih literatur ali pa vsekakor
zanimive izpovedi raznih abori-
ginov (domorodcev) iz Avstralije
ali z Nove Gvineje, kjer so ne-
davno živeli v nekakšni kameni
dobi. Tudi ti "naivni" teksti v reviji
LOG so seveda objavljeni v
nemščini. V glavnem so to prevo-
di. Kljub "civilizacijskemu primi-
tivizmu" je njihov duhovni svet
človeško čvrst, privlačen, zanimiv
tudi za nas. Seveda se veliko
ukvarjamo tudi z literaturami
manjšin in z alternativnimi
književnimi izrazi ter s kritiko in
teorijo. Zato se javnost za LOG
vedno bolj zanima, čeprav nima-
mo z izdajanjem nikakršnega
dobička in smo odvisni od
avstrijske vlade, ki nas ves čas fi-
nančno podpira z manjšo subven-
cijo.
J. E.: Kaj je za vas umetnost?
Lev Detela: Na to vprašanje ni
mogoče odgovoriti z eno besedo,
saj so bile o tem napisane cele knji-
ge in izdane debele enciklopedije.
Ni mogoče odgovoriti z navadno
frazo. Vsekakor je umetnost zame
tisto dejstvo, s katerim lahko
človeško uresničujemo s pomočjo
primerne uporabe estetskih efek-
tov in z razgrinjanjem sporočil ali
izpovedi, ki bi naj bila tudi za
sočloveka zanimiva in morda oza-
veščujoča.
J. E.: Kaj vam pomeni Sre-
dišče?
Lev Detela: To je zame sinonim
za intimni kraj človekovega
otroštva. Tisti dom, iz katerega
rasteš v domovino. Od tu so tvoje
korenine, s pomočjo katerih se
spenjaš v življenje in odraščaš s
pomočjo pridobljenih izkušenj
vzorov in znanja. Sicer se mi zdi,
da sta dom in domovina v svoji
idealni ali idealistični podobi za
vsakogar, ne le za emigranta ali
svetovnega klateža, na neki
življenjski razvojni stopnji izgubl-
jena. Vendar ostaja za vedno v srcu
odraslega človeka, ki je že zdavnaj
izgubil mladostne iluzije, hrepe-
nenje po najintimnejšem koščku
sveta, kamor se vračaš in kjer
hočeš odkriti vse tisto, kar je v
človeškem življenju najosnovnejše
in vsakomur najbližje.
J. E.: Kaj je za vas Bog?
Lev Detela: Dobro je vedeti, da
obstaja neka nedvomna vsepre-
sežna sila, ki je nad našim možnim
človeškim spoznanjem in bivan-
jem. Nismo samemu sebi namen,
temveč smo ustvarjeni v vsemo-
gočno metafizično usodo in
usodnost, ki je usodna in racional-
no nerazložljiva. Čutim, da Bog je,
toda tega ne znam racionalno do-
kazati. Toda povejte mi, kako lah-
ko racionalno dokažemo, da Boga
ni? To ni mogoče. Bog se
nedvoumno izraža tudi v takih pa-
radoksih, absurdih in kontrover-
zah. Vedno so mi bili zelo blizu
bogoiskateljski miselni svetovi, ki
se razodevajo v delih Gogolja,
Dostojevskega, Camusa, Kierke-
gaarda, Kocbeka. V nedavno pri
celovški Mohorjevi družbi izdani
knjigi KOCBEKOVO BERILO je
v mojem nemškem prevodu ob-
javljen tudi vznemirljivo dobri
Kocbekov esej o eksistencialis-
tičnem danskem krščanskem filo-
zofu Kierkegaardu. Tudi zaradi ta-
kih sestavkov mi je Kocbek blizu.
i. Emeriti
PISE: BRANKO VNUK / KRATEK PREGLED ZGODOVINE NEKDANJEGA PTUJSKEGA DOMINIKANSKEGA SAMOSTANA - 49
Dominikanski
samostan
Tako smo z našim kratkim
izletom ugotovili tipološke
osnove, ki nastopajo v naši
najbližji okolici v romanski
dobi, vendar bi bilo kljub vse-
mu zaenkrat pretvegano
opredeljevati prvotno ptujsko
dominikansko cerkev za ta ali
oni tip in je bolje, da počaka-
mo na arheološke posege, po
katerih naša obravnavana
cerkev, in ne le cerkev, tem-
več tudi celoten kompleks
dominikanskega samostana,
kar kliče, da o restavratorskih
in konservatorskih posegih
niti ne govorimo.
Lit.: G. BIEDERMANN 1980,
p. 400s in tloris 5; M. ZADNI-
KAR 1982, pp. 167SS, 212ss,
283s, 287s, 372ss; 516s; J.
MIKUŽ 1987, p. 52; J. CURK
1993a, p. 134; J. CURK 1993b,
p. 39s; J. CURK 1996, p. lOs;
B. VNUK 1996, pp. 78 - 82, cf.
risbo I in VI
Zgodnjegotski
dolgi kor
Na enem mestu, takoj za
omembo patriarha Bertoida
(1218 - 1251) in gornjegrajske-
ga opata Alberta (v listinah se
omenja 1228 - 1238), samos-
tanska kronika omenja, da je bil
med dobrotniki dominikanske-
ga samostana iz okvira og-
lejskega patriarhata tudi "/.../
dominus Conrad us arcliidiaco-
nus Sevnie (Scevne oz.
Scevnie) piebanus de Vraslaus
qui dedit operam quod data fuit
Fratribus quedam elemosina
satis magna de quodam confra-
ternitate archidiaconatus sui,
cuius pecunie ocasione edifica-
tus fuit chorus noster nouus
quia Fratres antea liabuerunt
cliorum satis humilem et des-
pee tu m".
Savinjski arhidiakon Konrad,
tudi župnik v Slovenj Gradcu in
oglejski kanonik, se kot "archi-
diaconus" omenja v letih 1243 -
1252, kot "decanus Saunie" pa
že V letih 1238 -1238. Poleg sa-
vinjskega arhidiakona Konrada,
ki je izposloval, da duhovska
bratovščina v patriarhatu naklo-
ni ptujskim dominikancem de-
narno podporo za zidavo nove-
ga kora, saj je stari kor meni-
hom bil premajhen in neugle-
den, pa sta za datacijo tega no-
vega kora pomembni še dve
listini iz petdesetih let 13. stolet-
ja, ki govorita o posvetitvi nove-
ga kora (oz. cerkve). Starejša
listina je bila izdana 8. oktobra
1252, v njej pa kardinal Hugo
pri sv. Sabini podeljuje
določeno število dni odpustkov
za čas posvetitve cerkve.
Mlajša listina je bila izdana 25.
januarja 1255, v njej pa salz-
burški nadškof Filip ptujskim
dominikancem dovoljuje, da si
za posvetitev cerkve lahko izbe-
rejo kateregakoli škofa iz njego-
ve nadškofije.
Iz teh treh podatkov lahko
sklepamo, da bi moglo kot ter-
minus ante quem non za gra-
dnjo novega kora biti leto 1243
kot najzgodnejši rok pričetka
gradnje, vendar je verjetneje,
da se je pričetek gradnje začel
okrog leta 1250, saj so leta
1252 še pričakovali dokončanje
gradnje kora, ki pa se je po vsej
verjetnosti zaradi viharnih poli-
tičnih dogodkov v tem desetlet-
ju še zavleklo, tako da šele leta
1255 izposlujejo ptujski domini-
kanci nadškofovo dovoljenje
do proste izbire škofa, ki bo
cerkev oz. kor posvetil.
Zastavlja se vprašanje o vide-
zu tega novega kora, ki je bil
leta 1692 podrt in nadomeščen
z baročnim na zahodni strani
cerkve. Tipološke ga je opre-
deljevalo že več avtorjev, ki jih
na tem mestu ne bi ponovno
navajali. Generalna trditev pa bi
se glasila, da gre za severnjaški
francosko vplivani tip dolgega
kora, ki je imet podobno kot kor
ptujske minoritske cerkve, ki je
nekoliko mlajši, dve kvadratni
obočni poli s petosminskim
zaključkom, rebra so bila ena-
kega hruškastega profila in
enak hruškasti profil srečamo
še v nekoliko starejši kostanje-
viški samostanski cerkvi (sam.
ust. 1234; sam. c. dat. 2. tretjina
13. stol.). Podoben profil reber
najdemo tudi v južni ladji
ptujske proštijske cerkve, ki pa
je še mlajša od minoritske cer-
kve. Oba dolga kora obeh
ptujskih cerkva beraških redov
pa sta vplivala na razvoj tipa
dolgega meščanskega kora, in
to najprej na Ptuju na nastanek
dolgega kora ptujske proštijske
cerkve (1. polovica 14. stol.?).
Ob tem pa se porajajo nekate-
ri pomisleki, ne glede tipološke
opredelitve kora, temveč o po-
teku nastajanja tega kora. Po-
misleke namreč vzbuja ohran-
jena šilastoločna banjasta
opečno obokana obočna pola
v vzhodnem delu cerkve. Neka-
ko se ne ujema s predstavo o
dveh kvadratnih obočnih polah
dolgega kora. Za to obočno
polo avtorji namreč domnevajo,
da je bila vstavljena naknadno,
ko so pn/otno cerkveno ladjo
skrajšali za okrog štiri metre, ko
je bil po požaru leta 1302 sezi-
dan "drugi" slavolok, ki je nastal
zaradi vzidave cerkvenega zvo-
nika v jugovzhodnem ladjinem
kotu. Način, kako so stavbarji
konstrukcijsko rešili problem
vstavitve zvonika, nam je pred
štiridesetimi leti obširno opisal
M. Zadnikar in to so drugi avtor-
ji kasneje upoštevali, predvsem
J. Curk. Vendar kot smo že
opozorili, dimenzije jaška nje-
govega opisa ne potrjujejo, saj
tlorisna ploskev vidnega jaška
ne ustreza meram ploskve v
pritličju cerkve, vpete med obe
"slavoločni" steni, se pravi v
zvonici, niti zaenkrat ne vemo,
kako se je ta zvonica odpirala v
cerkveno ladjo, saj je bil ta del
ob barokizaciji preobokan, ko
so napravili v tem delu ladje
pevsko emporo. Glede na po-
vedano pa se je sklepalo, da
mora biti vzhodna stena ladje
skrita pod sedanjo baročno fa-
sado, v kateri se nahaja tudi
"prvi slavolok".
Že na drugem mestu smo
opozorili na to, da ni nujno, da
bi bila "druga" slavoločna stena
zgrajena šele po letu 1302, po
požaru. O tem pričajo: struktura
zidu, ki mu analogije najdem v
Črešnjevcu, ptujski proštijski
cerkvi, ptujskem gradu; na
novo najdeni romanski kamno-
seški znaki; venčni zidec na
obeh vzhodnih straneh "druge"
slavoločne stene; ob razlagi sti-
ka (M. Zadnikar) "druge" slavo-
ločne stene z vzdolžnima ste-
nama cerkvene ladje, neu-
poštevanje notranje baročne
ojačitve sten zaradi presvoden-
ja ladje in še naknadne ojačitve
sten z loki, razpetimi med dvo-
jne pilastre zaradi etažiranja
cerkvene ladje po letu 1826;
ogelni kamen ob vznožju "dru-
ge"   slavoločne   stene   na
vzhodni strani ob severnem
koncu stene, ki "štrli" iz tal; lan-
cetasto okno, vzidano v sever-
no ladjino steno, ki se "druge"
slavoločne stene z vzhodnim
delom ostenja "skoraj dotika"
(J. Curk) in je zato iz začetka
14. stoletja, vendar se pri tem m
upoštevalo vidnih sledov kro-
govičnega okrasja v vrhu okna,
ki ga sestavlja trilist s krožno
oblikovanimi listi, in to, da je
okno dvodelno, sam trilist pa je
po formi povsem identičen s
formo trilistov v prezbiterijskem
oknu minoritske cerkve, takšne
oblike pa na spološno srečamo
v 13. stoletju v Franciji, Nemčiji,
Madžarski in je ob tem na
Kreuztallerjevem načrtu lepo
razvidno, da se je na mestu,
kjer se to okno nahaja, nahajal
po vsej verjetnosti severni bal-
dahinski oltar; končno pa še
slavoločna odprtina, ki kaže na
to, da je vertikala sprva imela
živi rob in da so vertikali šele
naknadno na vzhodni strani pri-
rezali rob, na zahodni strani pa
izklesali bolj ploski paličasto-
rebrasti profil; profil šilasto-
ločnega zaključka je povsem
preprost - ima le posnete robo-
ve in ga lahko primerjamo s
profilom šilastoločnega zakl-
jučka nekdanjega slavoloka v
ptujski minoritski cerkvi; ne na-
zadnje pa moramo omeniti še
sakrarij izredno preprostih ob-
lik, ki jih ne moremo primerjati z
naprednejšimi oblikami sakrari-
ja v minoritski cerkvi in ki je vzi-
dan v severni del zahodne
stenske ploskve "drugega" sla-
voloka.
8
POSLQYHA SPOROČILA
četrtek, 20. november 1997- TEDNIK
TEDNIKOVO NAGRADNO VPRAŠANJE
Alt ргероашнае ttmi na MogitÊftp?
Iz ptičje perspektive je videti
vse nekoliko drugače. V prejšnji,
46. številki Tednika smo objavili
hidroelektrarno Zlatoličje. Med
Vašimi pisnimi odgovori, ki jih
boste poslali do četrtka, 27. no-
vembra, na naslov Uredništvo
Tednika, Raičeva 6, Ptuj, bomo
ponovno izžrebali nagrajenca. To-
kratna nagrada je glasbena kaseta,
ki jo bo nagrajenec prejel v pisar-
ni uredništva.
Po podarjeno čestitko pa lahko
pride Marija Jeza z Janškega
Vrha 53, ki je prepoznala svoj
domači kraj v 45. številki Tedni-
ka.
MZ
TEDNIK - 20. NOVEMBER 1997
PO NAŠIH KRAJIH - 9
KAJ PRINAŠA REFORMA POKOJNINSKEGA SISTEMA
Tudi bela knjiga ma temne strani
Poleg predsedniških volitev, denacionalizacije, vračanja
gozdov cerkvi in lustracije (očiščevanja) so te dni močno v
ospredju tudi razprave o predlogih pokojninske reforme, ki
jih je na obsežnih 253 straneh v obliki "Bele knjige" mi-
nistrstvo za delo, družino in socialne zadeve poslalo v slo-
vensko javnost pred dobrimi 14 dnevi.
Kot je poudaril minister za delo,
družino in socialne zadeve mag.
Tone Rop, ko je minuli petek, 14.
novembra, v domu sindikatov v
Ljubljani s sodelavci predstavljal
vsebino Bele knjige predsednikom
in sekretarjem območnih organi-
zacij Zveze svobodnih sindikatov,
je temeljni cilj reforme pokojnin-
ske in invalidskega zavarovanja v
Sloveniji zagotoviti večjo socialno
varnost vsem generacijam držav-
ljanov Slovenije. V knjigi so naka-
zane različne poti in možnosti,
zato se je o njih potrebno čimprej
dogovoriti; najslabše bi namreč
bilo, če bi čakali, kajti v tem pri-
meru bi nas zaradi nevzdržnih
razmer na tem področju v nekaj
letih povozil čas. Poenostavljeno
povedano, sedanji sistem je preob-
sežen, preobremenjen in na daljši
rok ne zagotavlja preživetja, zato
je reforma nujna. Če bi namreč z
enakim trendom nadaljevali do
leta 2050, bi morala država dvig-
niti prispevno stopnjo za 100 % ali
pa za 50 % zmanjšati pokojnine.
Nedvomno bomo s pokojninsko
reformo uspeli zadeve rešiti na
manj boleč način, a le če bomo do-
segli socialni konsenz ali soglasje
vseh socialnih pannerjev. Zato je
še kako pomembno podrobneje
seznaniti javnost z vsebino omen-
jenih predlogov in strokovnimi
stališči, kajti to predstavlja podla-
go za strokovno in politično raz-
pravo na različnih ravneh. Z
upoštevanjem bistvenih pripomb
naj bi se s poznejšo dopolnjeno
verzijo Bele knjige soočil ekonom-
sko-socialni svet, zatem vlada in
šele nato naj bi o njeni vsebini
razpravljal in odločal tudi parla-
ment. Reforma naj bi po predvi-
devanjih začela veljati leta 1999.
Kaj torej storiti za varno starost,
kaj bomo s predlaganimi reforma-
mi dosegli, so vprašanja, ki si jih
postavlja vsakdo med nami, saj
gre za izredno zahteven projekt,
ki ga bodo še posebej čutile gene-
racije za nami.
Med 39 strokovnjaki, snovalci
Bele knjige, je 19 ožjih sodelavcev
ministrstva za delo, 10 širših, si-
cer strokovnjakov za posamezna
področja, sodelujeta strokovnjaka
Phare, štireje iz svetovne banke
ter štirje z Zavoda za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje Slove-
nije.
Prvi del Bele knjige je na okro-
glih 105 straneh namenjen analizi
sedanjega sistema pokojninsko-
invalidskega zavarovanja, za kate-
rega vlada meni, da ima sicer pre-
cej dobrih osnov, vendar je pre-
drag, vsebuje pa precej anomalij,
ki jih je treba odpraviti. Kot je po-
vedal Janez Prijatelj z Zavoda za
pokojninsko in invalidsko zavaro-
vanje, gre za elemente iz bivše ju-
goslovanske zakonodaje iz leta
1983, zaradi česar smo po osamo-
svojitvi Slovenije leta 1992 uvedli
tako imenovano malo reformo
prejšnjega sistema. Reformo smo
nadaljevali lani, a tudi ta sistem ni
dovolj učinkovit, saj ni zmanjšal
obremenitve našega gospodarstva.
Tako imamo v veljavi klasični ev-
ropski primer pokojninskega in
invalidskega zavarovanja z močno
socialno komponento in zaplete-
nim sistemom usklajevanja pokoj-
nin; poleg obveznega vsebuje tudi
prostovoljno zavarovanje, za vse
tiste, ki so socialno ogroženi - in
teh je zadnje čase žal vse več - pa
skrbi socialni sistem.
Dejstvo je, da vsak, ki dosega po-
goje, rad odhaja, nekateri celo sili-
jo v pokoj, saj je to zaradi ugodne-
ga razmerja med plačami in po-
kojninami danes resnično ugod-
no. Čeprav se v javnosti pogosto
trdi, da so pokojnine prenizke, so
analize pokazale, da so na ravni
drugih evropskih držav. Res pa je,
da sedanji sistem deluje v korist
tistih z nižjimi pokojninami.
ŽE ŠTIRI LETA V
RDEČIH
ŠTEVILKAH
Zaradi neugodnega demograf-
skega položaja, ko je vse več upo-
kojencev in vse manj zaposlenih,
pokojninski zavod že četrto leto
posluje v rdečih številkah. V mi-
nidih 10 letih se je na primer šte-
vilo delavcev v podjetjih in orga-
nizacijah zmanjšalo za več kot 30
% in to zmanjšanje je najpomemb-
nejši razlog za težave, v katerih se
je znašel pokojninski sistem, saj ta
skupina zavarovancev plačuje več
kot 90% vseh prispevkov za po-
kojninsko in ivalidsko zavarovan-
je.
Vsakega upokojenega Slovenca
preživlja le še 1,6 zaposlenega.
Zgovorna je primerjava, da smo
imeli pred 16 leti, torej leta 1981,
v Sloveniji 893.211 zavarovancev
in 272.715 prejemnikov pokojnin,
povprečna upokojitvena starost pa
je bila blizu 60 let. Lani pa je bilo
763.348 zavarovancev in kar
465.420 prejemnikov pokojnin,
povprečna upokojitvena starost pa
se je znižala na 55 let.
Zaradi izredno visokih prispev-
nih stopenj pa so seveda daleč naj-
bolj obremenjeni delavci v pod-
jetjih. Zaradi slabega poslovanja
je vse več podjetij, ki prispevnih
stopenj ne morejo plačevati. Zara-
di tega zasebni delodajalci danes
dolgujejo ZPIZ-u že 17 milijard
tolarjev, pravne osebe pa dobre
3,4 milijarde. Zelo velik problem
pomenijo tudi predčasna upokoje-
vanja, s katerimi se v nekaterih
podjetjih s težavami v poslovanju
na najrazličnejše načine želijo
rešiti "presežka delovne sile".
TUDI EVROPA V
ZNAMENJU
REFORM
POKOJNINSKIH
SISTEMOV
Kljub gospodarski krizi je ev-
ropskim pokojninskim sistemom
uspelo zaščititi starejše prebivalce
pred revščino ter obdržati social-
no ravnotežje, kar med državami
v tranziciji velja tudi za Slovenijo.
V večini članic Evropske unije,
tudi pri nas, pa pri tem postajata
vse pomembnejša demografska
dejavnika - učinek starajočega se
prebivalstva in padec rodnosti -
ter močan gospodarski dejavnik v
obliki visoke stopnje brezposel-
nosti in nizke stopnje gospodar-
ske rasti. Zaradi tega so se že ali pa
se še dogajajo številne reforme ob-
stoječih sistemov.
Kot je povedala mag. Helena
Bester z Zavoda za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje Slove-
nije, je Švica reformiran sistem
pokojninskega zavarovanja
pričela redno uporabljati leta 1985
in je prva v Evropi uvedla
večstebmi, to je tristebrni sistem s
tremi sistemi nadzora. Madžarska
je pokojninsko reformo pričela
uvajati maja lani, izvedbo je
pričela letos julija, v osnovi pa je
uvedla štiristebrni sistem in po-
kojnine nižje od plač.
Nemčija je značilna dedinja Bi-
smarckovega sistema pokojnin-
skega zavarovanja, vendar imajo
velike težave zaradi 3,6 milijona
nekdanjih vzhodnih Nemcev.
Tudi zaradi tega je njihov sistem
nujno potreben temeljite reforme.
Po predlogih, ki že burijo poli-
tične in druge duhove, naj bi upo-
kojitveno starost s sedanjih 63 let
za moške in 60 let za ženske poe-
notili na 65 let za oba spola. V
Grčiji so z reformo leta 1992 že
dvignili upokojitveno starost na
65 let za oba spola, na Portugal-
skem se od leta 1994 upokojitvena
starost za ženske vsako leto
povečuje za 6 mesecev, dokler ne
bo dosegla moške, ki znaša 65 let,
v Veliki Britaniji je izenačenje
upokojitvene starosti za ženske in
moške na 65 let predvideno do
leta 2020, v sosednji Italiji pa re-
forma načrtuje upokojitveno sta-
rost med 57 in 65 letom.
Zanimivo je tudi, da na primer v
Franciji od leta 1994 izračunavajo
višino pokojnine na podlagi 25
najboljših letnih dohodkov in ne
več 10 kot prej. Na Portugalskem
se osnova računa na podlagi 10
najboljših let v zadnjih 15 letih
dohodka, na Finskem je največja
pokojnina v javnem sektorju
zmanjšana s 65% na 60% zadnjih
plač. Ukrepi, ki se nanašajo na de-
lovno dobo, pa so zelo različni, saj
sega med državami EU od 35 let v
Španiji do 48 let v Irski, splošni
trend pa je v povečevanju.
Splošna značilnost pokojnin-
skih sistemov v članicah EU je, da
v povprečju 88%) vseh prihodkov
dobivajo upokojenci iz državnih
sistemov pokojninskega zavaro-
vanja, v pokojninska zavarovanja
drugega stebra je vključeno 22%
delovne poptilacije, povprečen
strošek državnih pokojnin je tre-
nutno 10%) družbenega bruto
proizvoda, vednar je v porastu, ka-
pitalski pokojninski skladi pa so
dokaj slabo razviti.
POKOJNINSKA
REFORMA V
SLOVENIJI - TRIS-
TEBRNI SISTEM
v drugem delu Bele knjige so
predstavljene možne rešitve in
predlogi za reformo sistema po-
kojninskega in invalidskega zava-
rovanja, katere glavni cilj je od-
praviti nesorazmerja sedanjega
sistema ter izdelati varen, učinko-
vit in pravičen sistem pokojnin-
skega in invalidskega zavarovan-
ja, ki bo dolgoročno zagotavljal
ustrezno življenjsko raven upoko-
jencev.
Po besedah Marka Štrovsa z
Ministrstva za delo, družino in so-
cialne zadeve, je ta reforma pred-
nostna naloga države, saj vsako
odlašanje samo povečuje nesoraz-
merja sedanje lureditve in veča
tveganje, da bo prišlo do motenj
pri izplačevanju pokojnin. Formi-
ranje novega sistema naj bi dejav-
no sooblikovali tudi socialni part-
nerji, šele socialni konsenz med
aktivnimi zavarovanci, upokojen-
ci, delodajalci in državo daje do-
volj kredibilnosti predlogom v
parlamentu.
Zaradi zahtevnosti bo potrebno
reformo izpeljati postopno in v
več fazah. V prvi fazi bo poso-
dobljena in spremenjena veljavna
zakonodaja, pri čemer bo nujno
preveriti posamezne institute ob-
stoječega pokojninskega in inva-
lidskega zavarovanja in pripraviti
podlago za izvedbo druge faze re-
forme. Ta se bo pričela kasneje in
bo trajala nekaj let, v njej pa bodo
vzpostavljeni temelji za uvedbo
novega naložbenega sistema, v ka-
terega bi se morali obvezno
vključiti vsi novi zavarovanci,
vključevanje sedanjih varovancev
v ta sistem pa bi bilo prostovoljno.
Zelene cilje bi lahko uresničili s
postopnim uvajanjem
večstebrnega sistema.
V prvem stebru, ki naj bi temel-
jil na obveznem dokladnem sis-
temu oziroma reformiranem se-
danjem sistemu, naj bi zagotavlja-
li osnovno pokojnino. Za oba spo-
la je predvideno povišanje starosti
ob upokojitvi na 65 let in
povišanje pokojninske dobe na 40
let, prav tako za oba spola.
V drugem stebru, ki naj bi te-
meljil na obveznem naložbenem
sistemu, naj bi imel vsak zavaro-
vanec odprt račun, sredstva na teh
računih pa naj bi z vlaganjem v
različne naložbe plemenitih trije
pokojninski skladi, za katere naj
bi jamčila država.
V tretjem stebru pa naj bi uved-
li možnosti prostovoljnega do-
datnega zavarovanja, kjer bi se
lahko vsak po svojih finančnih
možnostih dodatno rentno zava-
roval pri pooblaščeni finančni in-
stituciji - banki ali zavarovalnici.
Pomembno je, da dosežemo
razširitev kroga zavarovancev in
da med generacijama od 20. do 60.
leta starosti enakomerno porazde-
limo bremena. Danes zaposleni
plačujejo kar 90% vseh prispev-
kov, kar pomeni enkrat toliko,
kot so neto plače posameznika.
NEKAJ KONKRET-
NIH PREDLOGOV
REFORME
Sedanji krog zavarovancev naj
bi se razširil s starši otrok do prve-
ga leta starosti. Postopno naj bi
večali nov institut - polno starost
kot starostno mejo. Za vsak mesec
upokojitve pred dopolnitvijo pol-
ne starosti naj bi se pokojnina
znižala, za vsak mesec nad njo pa
zvišala. V pokojninski dobi naj bi
bila upoštevana obdobja zavaro-
vanja, poleg tega pa bi mati oziro-
ma po sporazumu oče dobil za
vsakega otroka, ki ga je negoval in
varoval v času, ko ni bil zavaro-
van, po eno leto dobe. Omogočili
bi odkup pokojninske dobe v
obliki naknadnega plačila pris-
pevkov za čas dejavnosti pred
uvedbo možnosti zavarovanja, v
primeru brezposelnosti, nege in
varstva otrok do tretjega leta sta-
rosti.
Kot nov insitut je v primeru štu-
dija in vojaškega roka predlagana
uvedba dodatnih obdobij, ki naj
bi se štela pri ugotavljanju pogo-
jev za upokojitev, ne pa pri odme-
ri. Pri izračunu pokojninske
osnove naj bi se upoštevala čista
plača, preračunana iz bruto plače
po dejanskih davčnih stopnjah, ne
po povprečnih republiških kot se-
daj, in sicer na povprečje zadnjega
zavarovanega leta pred letom upo-
kojitve.
Pokojninska os.iova naj bi se
določila glede na 10 zaporednih
najboljših let iz obdobja do refor-
me, to obdobje pa oi se nato posto-
poma podaljšalo za vsa leta zava-
rovanja po reformi, oziroma skup-
no največ 25 let. Pri izračunu po-
kojninske dobe naj bi se plače iz
prejšnjih let valorizirale skladno z
valorizacijami pokojnin.
Za vsako leto pokojninske dobe,
dopolnjene po reformi, bi se po-
kojnina povečala za po 1,5% po-
kojninske osnove, enako za žen-
ske in moške. Lestvica je odprta,
torej se konča pri 35 oziroma 40
letih pokojninske dobe, kot sedaj.
Pokojnina, ki se odmeri glede na
pokojninsko dobo, bi se nato gle-
de na starost ob upokojitvi za vsak
mesec starosti, ki manjka do pol-
ne starosti, zmanjšala za 0,3% ozi-
roma za vsak mesec po dopolnitvi
polne starosti povečala za 0,3%).
Pravico do delne pokojnine bi
lahko uveljavil tudi upokojenec,
ki se reaktivira s polovico polnega
delovnega časa. Razpon med naj-
višjo in najnižjo pokojnino za pol-
no pokojninsko dobo, ki sedaj
znaša 4,8:1, naj bi se znižal na 4:1.
Določila naj bi se osnovna pokoj-
nina, do katere naj bi pri polni
starosti bil upravičen tudi upoko-
jenec z minimalno dobo v višini
85% najnižje zajamčene plače.
Pri usklajevanju pokojnin naj bi
se med plačo in pokojnino ohrani-
la organska povezava, sedanji do-
datek za rekreacijo pa naj bi se
preoblikoval v trinajsto pokojni-
no, če bi se regres za letni dopust
preoblikoval v 13. plačo. Dodatek
za pomoč in strežbo naj bi se od-
meril od osnove pokojnine v dveh
različnih pavšalnih zneskih, inva-
lidnina pa naj bi se preoblikovala
v rento zaradi invalidnosti.
V okviru sistema družinskih po-
kojnin naj bi se proučila možnost
za izplačevanje tako imenovanih
vdovskih pokojnin. Določen naj
bi bil tudi vpliv dohodkov, ki jih
upokojenec prejema po upokojitvi
izven delovnega razmerja, na
višino pokojnine oziroma na
višino dohodninske obveznosti. V
osnovo za prispevek za pokojnin-
sko in invalidsko zavarovanje v
delu, ki se nanaša na plačo, naj bi
se vključili vsi prejemki, ki jih de-
lavec sprejme za svoje delo pri de-
lodajalcu, ne glede na to, v kakšni
obliki so bili izplačani - tudi na-
grade in udeležbe pri dobičku.
Za pravice iz invalidskega zava-
rovanja naj bi bil vzpostavljen po-
seben, ločen sistem socialnega za-
varovanja in upoštevana raz-
ličnost programov pokrivanja po-
klicnih rizikov in nepoklicnih,
splošnih rizikov.
Ob vsem tem se poraja še kup
vprašanj, kot na primer, kakšni
bodo javni finančni učinki refor-
me, kako bo ta prizadela upoko-
jeno generacijo, ali bo mladi ge-
neraciji zagotovila resnično so-
cialno varnost. Ljudje imajo
občutek ogroženosti in
zaskrbljenosti, kajti očitno ima
Bela knjiga tudi temne strani.
Dejstvo pa je, da bomo vsi sku-
paj morali varčevati že danes, da
si bomo jutri svoje pokojnine
lahko prislužili. Kako in koliko,
pa se bomo morali odločiti sami,
po svojih možnostih seveda. Ka-
korkoli že, imamo predloge
predvidene reforme, imamo ar-
gumente ZA in PROTI. Morali
si bomo vzeti čas in resnično us-
kladiti mnenja z dejanskimi
možnostmi in potrebami, kajti
čas beži...
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
10 - AKTUALNO
20. NOVEMBER 1997 - TEDNIK
PTUJ / PREUREJANJE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
Ho konta hta poseben poposf
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje je zakon o zdravstve-
nem zavarovanju uvedel 1.1. 1993. V bistvu predstavlja zava-
rovanje za doplačila, ki niso zajeta v obveznem zdravstvenem
zavarovanju.
"Zavarovanje za vsa doplačila je
zasnovano tako, da zavarovanec z
urejeno zdravstveno izkaznico ob-
veznega zdravstvenega zavarovan-
ja in izkaznico prostovoljnega za-
varovanja pri obisku zdravnika ne
doplačuje za posamezne storitve,
prav tako pa tudi ne pri nabavi
zdravil s pozitivne in vmesne liste
na osnovi recepta svojega zdravni-
ka," je povedala vodja ptujske iz-
postave mariborske Območne
enote Zavoda za zdravstveno zava-
rovanje Slovenije Tilčka Šiunan,
ko smo jo obiskali, da bi se sezna-
nili z nekaterimi novostmi (ugod-
nostmi) na področju prostovoljne-
ga zdravstvenega zavarovanja, gle-
de na to da se konec tega leta izteče
veljavnost polic in s tem petletnih
pogodb za doplačila do polne vred-
nosti storitev. Te dni sklenitelji
pogodb prejemajo vabila, da se v
desetih dneh oglasijo v izpostavi
zaradi preureditve obstoječih po-
lic. Za takšno organizacijo dela so
se odločili, da bi se ognili gneči in
s tem nejevolji zavarovancev. Do
konca leta namreč pričakujejo
okoli 1500 strank za popolno
zdravstveno zavarovanje, sklenje-
nih individualnih ponudb pa je
čez 4000.
Na območju bivše občine Ptuj
imajo 58502 zavarovancev, od tega
jih ima popolno zdravstveno zava-
rovanje 27900. Po besedah Tilčke
Suman v letu 1998 ne pričakujejo
bistvenega odstopanja. Do začetka
novembra so samo pri bivših sku-
pinskih policah (podjetja) namreč
sklenili 8500 zavarovanj po no-
vem. Ker pa komercialne cene vel-
jajo samo še do konca decembra, se
splača pohiteti, po novem letu
bodo cene znova normalne oziro-
ma se bodo celo povišale.
Prehod na nove police ne bo
vplival na vsebino zavarovalnega
kritja niti na zmanjšanje popustov.
Nasprotno, skleniteljem polic, ki
se bodo odločili za predčasno ob-
novo sedanjega zavarovanja, bo za-
vod priznal poseben promocijski
popust, ki ob sklenitvi še dodatno
zniža višino zavarovalne premije.
Zavod želi 5-letne skupinske po-
lice, med katere sodijo tudi police,
ki izhajajo iz krovne pogodbe,
preurediti tako, da je sklenitelj po-
lice tisti, ki zavarovalno premijo
dejansko plačuje. Z zavarovancem,
ki je tudi zavarovalec, se sklene in-
dividualna pogodba, delodajalec
pa dobi status odtegovalca, ki bo
zavarovalcem premijo odtegoval
od plače in jo na enak način kot
doslej nakazoval Zavodu za
zdravstveno zavarovanje Sloveni-
je. Posameznik lahko to zavaro-
vanje sklene zase in za svoje
družinske člane tako, da izpolni
poslano ponudbo in jo podpiše.
Odtegovalcu pripada za odtego-
vanje provizija, ki je določena in
upravičena, če je zavarovalcev več
kot 25. Možna pa je tudi sklenitev
skupinske police. V tem primeru
je podjetje kot zavarovalec dejan-
ski plačnik premije za zavarovan-
ce, ki jih navede na seznamu k po-
lici. Premija popolnega zdravstve-
nega zavarovanja je v tem primeru
strošek podjetja in ne plač zavaro-
vanih. Take police so primerne za
podjetja z manjšim številom ljudi.
Ob sklenitvi zavarovanja za ob-
dobje petih let je letna premija
15.264 tolarjev namesto 28.800,
mesečna pa 1440, krvodajalci, ki so
najmanj 20 krat darovali kri, imajo
še 10-odstotni popust. Pri sklenje-
ni pogodbi za pet let je popust naj-
višji, niža se skladno s časovnim
obdobjem. Pri individualnih zava-
rovanjih za petletno obdobje je let-
no plačilo 15.840, mesečno pa 1488
tolarjev, tudi v tem primeru velja
za krovodajalce, ki so več kot 20
krat darovali kri, deset odstotni
popust. Letna premija brez popus-
ta je pri individualnih zavarovanj-
ih prav tako 28.800 tolarjev. Naj-
manj takšna pa bo tudi po 31. de-
cembru oziroma če se ne bomo
odločili za predčasno preureditev
zavarovalnih polic.
Med tiste, ki se jim ni treba pros-
tovoljno zdravstveno zavarovati,
sodijo otroci in mladina v času
rednega šolanja; velja pa tudi za
nekatere oblike izrednega študija
na visokih in nekaterih srednjih
šolah. Vojaškim ivalidom, žrtvam
vojnega nasilja in civilnim invali-
dom vojne razliko v ceni krije
državni proračun na podlagi po-
sebnih predpisov. Socialno
ogroženim zavarovanim osebam,
mednje štejemo tudi prejemnike
družbene pomoči, najtežje invali-
de in osebe, starejše od 75 let, za-
kon zagotavlja pravico do nujnega
zdravljenja brez doplačil.
Zavod za zdravstveno zavarovan-
je Slovenije je edina zavarovalnica,
ki je registrirana za opravljanje
vseh vrst prostovoljnega zdravst-
venega zavarovanja. Poleg popol-
nega zdravstvenega zavarovanja
ponuja zavod tudi t.i. dodatna za-
varovanja, med katera sodijo nad-
standardna, ki omogočajo plačilo
storitev višjega kakovostnega raz-
reda od osnovnega varstva, zdravi-
liška zdravljenja, ki so namenjena
plačilu preventivenga bivanja ali
rehabiliacije v zdraviliščih, in
zdravstvena zavarovanja za tujino,
ki poslovnežem ali turistom omo-
gočajo kritje stroškov nujnega
zdravljenja kjerkoli po svetu za
zelo zmerno ceno. Med temi do-
datnimi zavarovanji sta najpogos-
tejši nadstandard A in tujina.
Najnovejša oblika dodatnega za-
varovanja pa je paket "tujina z asis-
tenco". Na podlagi pogodbe s fran-
cosko zavarovalnico, ki prevzame
odgovornost kjerkoli v svetu, tu-
ristu ni potrebno plačevati v goto-
vini za nujne zdravstvene storitve.
Priprttvila: MG
Tilčka Šuman
OUelilícii somosfo/ле promnm
s slovesno mašo, ki jo je vodil mariborski škof dr. Franc
Kramberger in so se je poleg številnih vernikov udeležili tudi
ptujski župan dr. Miroslav Luci ter drugi člani občinskega
vodstva, se je v četrtek končalo praznovanje 25-letnice smos-
tojnosti slovenske minoritske province sv. Jožefa.
V slovenski minoritski provinci
deluje 41 duhovnikov, štirje bo-
goslovci, štirje redovni bratje in
pet semeniščnikov in so v vseh
treh škofijah. Sedanji provincial
pater Janez Kurbus se je v pri-
ložnostnem nagovoru zahvalil
vernikom, ptujskemu občinske-
mu vodstvu in drugim za njihovo
razumevanje in sprejetost; še po-
sebej se je zahvalil Ptujčanu Fran-
ju Gunžerju in ga ob tem proglasil
za častnega člana minoritske pro-
vince sv. Jožefa.
V dvodnevnem duhovnem ka-
pitlju so bratje minoriti presodili
svojo prehojeno pot in govorili o
bodočnosti. Še posebej so se sez-
nanili s smernicami papeža Janeza
Pavla II. za tako imenovano novo
evangelizacijo. O tej temi so iz
različnih vidikov govorili: pater
Leo Beck, generalni asistent za
srednjo Evropo pri vrhovni upra-
vi minoritskega reda v Rimu, mi-
sijonar pater Martin Kmetec iz
Bejruta, ki je govoril o izkušnjah
svojega   dela,   pater   Ljudevit
Maračič provincial hrvaške mino-
ritske province, ki je predstavil
fi-ančiškov svetni red, njegovo
predavanje pa je z življenjskim
pričevanjem podkrepila gospa
Majda Ankele- Samaluk, ki jo
mnogi poznajo še iz časov, ko je
bila odlična slalomistka in je tre-
nutno predsednica pokrajinskega
fi-ančiškovega svetnega reda v
ljubljanski nadškofiji.
Zelo aktualno predavanje je imel
mariborski škof dr. Franc Kram-
berger, ki je govoril o cerkvi
včeraj, danes in v tretjem tisočlet-
ju.
MS
Četrtkovo slovesno mašo je vodil dr. Franc Kramberger, somaševalo pa je 64
duhovnikov
PTUJ / JUTRI v ŠOLSKEM CENTRU
720 let obrtnega izobraževanja
v ptujskem Šolskem centru bodo jutri
praznovali dva visoka jubileja. Poklicna in
strojna tehniška šola bo zabeležila 30 let
svojega obstoja in 120 let obrtnega izo-
braževanja na Ptuju. Korenine današnje
poklicne in tehnišne strojne šole segajo
namreč v leto 1877, koje bila na Ptuju tako
kot v drugih večjih krajih avstro-ogrske
monarhije ustanovljena Obrtno nadaljeval-
na šola.
"Za obrt so izobraževali že pred letom 1877, in si-
cer znotraj cehov, od tega leta naprej pa so se za
kovače, ključavničarje, mehanike, livarje, šivilje in
obrti živilske stroke izobraževali v Obrtno nadal-
jevalni šoli," pripoveduje ravnatelj današnje Po-
klicne in tehniške strojne šole Milan Cimerman.
Šola bo namreč ob visokem jubileju izdala zbor-
nik, v kate-
rem bo
mogoče najti
marsikak
dragocen po-
datek o zgo-
dovini izo-
braževanja
obrtnikov na
Ptuju.
"Čeprav so za
starejše ob-
dobje viri iz-
redno skrom-
ni, za nekatera leta, denimo medvojna, pa jih sploh
ni. Za začetek izobraževanja v kovinarstvu štejemo
prav ustanovitev te Obrtno nadaljevalne šole v
mestu. Takšen način izobraževanja se je ohranil
tudi v Kraljevini SHS, vse do leta 1941, ko ga je
prekinila vojna. Pouk so imeli dva- ali trikrat te-
densko ob večerih in v nedeljo dopoldne, prak-
tičnega dela pa so se naučili tistikrat pri obrtni-
kih," pripoveduje Milan Cimerman. "Po vojni je
potekalo obrtno izobraževanje v različnih šolah.
Za lesnopredelovalno, tekstilno, usnjarsko in
živilsko stroko v strokovno nadaljevalni šoli, dok-
ler ni bil leta 1962 ustanovljen Šolski center za le-
snopredelovalno in kovinsko stroko, nato pa leta
1967 Šolski center za kovinsko stroko. Med letoma
1967 in 1980 je imela šola dva načina izobraževan-
ja: celoletnega in vajeniškega. Pomemben mejnik
šole je še leto 1981, ko se je pričelo usmerjeno izo-
braževanje, ki je pometlo z vajeniškim načinom
izobraževanja, obrtniki pa so bili povsem izločeni
iz učnega procesa. Kmalu se je pokazalo, da to izo-
braževanje ni dobro, že leta 1991 pa smo pričeli na
šoli ponovno izobraževati na obrtni način."
Milan Cimerman je ravnatelj šole že od leta 1979,
pred njim pa so bili ravnatelji Jože Stropnik,
Franc Gorjup in Ferdo Šetinc. Njih in pa seveda
vse 4329 dijakov, ki so končali katero izmed usme-
ritev šole v povojnem obdobju, se bodo spomnili
na jutrišnji slovesnosti. Šolo je v tem času končalo
še 400 odraslih ob delu in Milan Cimerman ocen-
juje, da je šola dobro zapolnila vrzel na področju
strojništva.
Kako pa naprej? "Naši razvojni cilji so tesno po-
vezani z razvojnimi cilji gospodarstva. V času go-
spodarske recesije se tudi število naših dijakov
zmanjšuje. Prizadevamo si za kakovostno izo-
braževanje, čim več dijakom želimo omogočiti du-
alni način izobraževanja, v prihodnjem šolskem
letu želimo izvajati program tehniške gimnazije,
pripravljamo program višje strokovne šole, kandi-
diramo za mojstrske izpite in specializacije, želimo
dobro račimalniško podprto izobraževanje, z obrt-
niki želimo najti skupne vizije razvoja, sodelovali
bomo s sorodnimi šolami v tujini ... Vse to bo
možno, Če bomo lahko več denarja vlagali v tehno-
loško opremo in če bomo končno rešili prostorsko
stisko v šolskem centru," je dejal Milan Cimerman.
Milena Zupanii
Ob visokih jubilejih se bo osrednja
proslava pričela v Šolskem centru jutri,
21. novembra, ob 11. uri v šolski avli z
nastopom moškega komornega zbora in
slavnostnimi govori, kulturnim progra-
mom in odprtjem razstave ob 12Q-letiii-
ci obrtnega izobraževanja, nato bodo
predstavili prenovljeno specializirano
učilnico za predmet regulacije in krmil-
ja ter prevzeli učila, ki jih bo šoli poda-
rila fírma Mercedes - Benz. Sledilo bo
družabno srečanje. s
Milan Cimerman
PTUJ / v ŠOLSKEM CENTRU ODPRLI POTUJOČO
RAZSTAVO O JANEZU PUHU
Pp katmiogu še moira-
IVapovedna razstava o dvoletnem projektu z monografijo Ja-
neza Puha se je minuli petek preselila v Šolski center, Zgo-
dovinski arhiv in mestna občina Ptuj pa se s to razstavo
vključujeta v praznovanje 120-letnice obrtnega izobraževanja
in 30-letnice Poklicne in tehnične strojne šole na Ptuju. Ob
tej priložnosti so zgodovinarji predstavili še katalog pod nas-
lovom Kdo si Janez Puh (Johann Puch).
Pričujoči katalog je delo vodje
projekta Kristine Šamperl - Purg
iz Zgodovinskega arhiva Ptuj, ki je
tudi nosilka projekta, predstavlja
pa Puha kot človeka, izumitelja in
industrijalca. Katalog je razdeljen
na več tematskih sklopov, veliko je
v njem povedanega o razstavi in
terminskem planu projekta. Tako
je v letošnjem letu del tega projek-
ta tudi napovedna razstava, ki so jo
avtorji poimenovali kar potujoča,
saj z njo želijo čim nazorneje in
hkrati strokovno prikazati čas,
kraje, dogodke, povezane z Jane-
zom Puhom od rojstva do smni
leta 1914. Iz Ptuja se bo razstava
selila še v občino Juršinci, kjer je
bil Puh rojen, nato pa v Ormož.
Monografija in razstava naj bi
opredelili strokovne osnove, ki
bodo zadostile kriterijem, na osno-
vi katerih bo utemeljeno Puhovo
mesto v dodatku Slovenskega bio-
grafskega leksikona. Na ta način
naj bi dosegli tudi status medna-
rodnega projekta ter tako prišli do
dodatnih finančnih sredstev,
račimajo tudi na podporo pri obn-
nem in mojstrskem šolstvu na
Ptuju in po vsej državi, pa tudi na
podporo mladih raziskovalcev na
tehničnem področju. Med cilji je
tudi osvetlitev veličine dela Janeza
Puha, ki smo mu Slovenci že leta
1%3 posvetili drobno knjižico,
1992 so mu v rodnem Sakušaku
postavili spominsko ploščo, od-
mevna je bila razstava Puhovih vo-
zil v Šolskem centru na Ptuju, Ko-
lesarski klub Ptuj je na mednarod-
ni ravni uspel z dirko Grand Prix
Puch, v rodnem Sakušaku pa mu
želijo domačini postaviti doprsni
kip in v obnovljeni domačiji ure-
diti spominsko sobo.
Soustvarjalci projekta o Puhu so
v nadaljevanju svojega raziskoval-
nega dela predvideli veliko zu-
nanjih sodelavcev, pri izvedbi pro-
jekta račimajo na 50-odstotni delež
državnih sredstev. Prihodnje leto
bodo nadaljevali evidentiranje in
preučevanje originalnega gradiva
v domačih in tujih arhivih, pri-
pravljali bodo prispevke in foto-
grafije za zbornik, pa tudi za raz-
stavo in izdali naj bi dodelano mo-
nografijo. Sicer pa razmišljajo še o
nakupu katerega od Puhovih eks-
ponatov, v letu 1999 pa bodo pro-
jekt končali ter pripravili veliko
razstavo in predstavili monografijo.
4» T, Moherko
TEDNIK - 20. NOVEMBER 1997
PO NAŠIH KRAJIH -11
ZAGOJICI / SLOVESNO OB ODPRTJU ASFALTIRANE CESTE
ief OS moderniziranih 9 km cesf
Tudi v občini Gorišnica posvečajo v zadnjih neliaj letih več
pozornosti in proračunskih sredstev urejanju infrastrukture
in komunikacijskim povezavam, v ta okvir pa sodijo tudi pri-
merno urejene in vzdrževane ceste. V letošnjem letu bodo v
občini modernizirali dobrih devet kilometrov cest; ena od teh
je tudi težko pričakovana asfaltna povezava med Zagojiči in
Gorišnico, za cestno infrastrukturo pa imajo v letošnjem pro-
računu rezerviranih nekaj več kot 50 milijonov tolarjev. 2800
metrov modernizirane ravninske ceste ob kanalu v Zagojičih
so namenu predali minulo soboto, krajše slovesnosti pa se je
udeležil tudi Marjan Podobnik, predsednik SLS in podpred-
sednik slovenske vlade. _____
Igor Horvat, predsednik
vaškega odbora Zagojiči, je na
slovesnosti spomnil, da so si as-
faltno cesto ob kanalu želeli že
dolgo let, zmeraj pa se je ustavi-
lo pri denarju. Letos je občina
za asfaltiranje dala več kot.polo-
vico sredstev iz proračuna, dru-
go pa so prispevali krajani in
KK Ptuj, ki ima na tem
območju njive. Sicer pa je
župan Slavko Visenjak pove-
dal, da jim je s trdno voljo uspe-
lo uresničiti dolgoletna priza-
devanja Zagojičanov, ker so v
občini složni in poslušajo pred-
sednike vaških odborov. Pove-
dal je, da je bila naložba precej
draga, njena skupna vrednost
znaša 18 milijonov tolarjev.
Tudi v prihodnjem letu bodo
modernizirali nekaj novih kilo-
metrov cest, še naprej pa bodo
skrbeli za boljši razvoj na po-
dročju infrastrukture.
Novo asfaltirano cesto med
Zagojiči in Gorišnico sta poleg
župana Visenjaka odprla še
najstarejša krajanka, 93-letna
Rozalija Župec, in Marjan Po-
dobnik, blagoslovil pa jo je
gorišniški župnik Ivo Holubar.
Predsednik občinskega sveta,
Zagojičan Stanislav Vojsk, je
med drugim spomnil, da so v
Zagojičih, ki po zadnjih podat-
kih štejejo 181 prebivalcev, do-
bili prvi kilometer asfaltirane
ceste avgusta leta 1975, vodo-
vod šele 1988, v letošnjem letu
pa so slavili že dva pomembna
dogodka. Kot je dejal Vojsk,
bodo čez nekaj let zagotovo do-
bili še obvoznico na južni strani
kanala, ki bo povezala Sloven-
sko Bistrico in Ormož, raz-
mišljajo pa tudi o gradnji plino-
voda in kanalizacije. Dodal je,
da je vas znana tudi po dveh po-
membnih rojakih: dr. Francu
Mundi, pravniku, in dr. Janezu
Janžekoviču, filozofu.
GRADUO VODO-
VOD, CESTE,
PLOČNIK
Poleg že modernizirane ceste
v   Zagojičih   nameravajo   v
gorišniški občini še do konca
leta, seveda če bo gradbenikom
služilo vreme, asfaltirati cestni
odsek v Brazovcu (strmi kla-
nec), urejajo center v Cirkula-
nah, kjer bodo asfaltirani tudi
novo avtobusno postajališče,
modernizirali pa bodo še 1300
metrov ceste v Tibolcih in ne-
kaj krajših odsekov v
Zamušanih.
Spomladi naj bi nadaljevali z
gradnjo dobrega kilometra
pločnika do bencinske črpalke
v Moškanjcih (do križišča Ti-
bolci - Moškanjci). Podpisana
je namreč že sofinancerska po-
godba med občino in državno
direkcijo za ceste, naložba pa bo
vredna 14,6 milijona tolarjev.
KOnčujejo tudi gradnjo vodo-
vodnega sistema Zamušani -
Tibolci, saj je nanj priključenih
več kot 50 gospodinjstev, do
konca leta bodo narejeni tudi
priključki na novi vodovod
Bori - Zavrč in nadaljuje se
gradnja zadnjega vodovodnega
sistema v občini. Pristava -
Mali Okič - Slatina. Trasa je
dolga 14 kilometrov, na vodo-
vodni sistema naj bi se prikl-
jučilo 170 gospodinjstev, vred-
nost naložbe je 130 milijonov
tolarjev, končali pa naj bi jo
zadnjega junija prihodnje leto.
Tekst in fotografija:
Tatjana Mohorko
Novo asfaltirano cesto med Zagojiči in Gorišnico so
svečano odprli podpredsednik s/ovenske vlade Marjan Po-
dobnik, najstarejša Zagojičanka Rozalija Župec in župan
Slavko Visenjak
ZAVRH / JUTRI MAISTROVE SLOVESNOSTI
Lenariani педијејо zgodovinski spomin
LETOŠNJA PRIREDiTEV POD OKRILJEM TD RUDOLFA MAISTRA-VOJANOVA IN V SOORGANIZACIJI KS VOLIČINA, ZKD
LENART IN OBČINE LENART ф KLJUB SLABIM RAZMERAM VENDARLE ZNOVA NA ZAVRHU, KJER SE JE VSE SKUPAJ
LETA 1984 ZAČELO
S sprejemom še živečih Maistrovih borcev
se bodo jutri popoldne ob 14. uri v Lenartu
začele letošnje Maistrove spominske
svečanosti. Z njimi bo občina Lenart dos-
tojno zaznamovala zgodovinski spomin na
generala Maistra in njegov čas, ki je bil tudi
za Slovenske gorice prelomen in usoden.
Zato seveda ne presenečajo ugotovitve zgo-
dovinarjev, da so tudi Slovenske gorice po-
magale Maistru v bojih za severno sloven-
sko mejo. Občina Lenart je bila prva, ki je o
Maistru govorila na glas že takrat, ko o
njem ni bilo popularno na glas razmišljati.
Letošnje svečanosti bodo prvič brez Kul-
turnega foruma Maribor, ki je v zadnjih le-
tih pod neutrudnim vodstvom prof. Aleša
Ariha sodeloval pri snovanju prireditev, s
katerimi je Lenart veliko storil za utrditev
vloge in pomena generala Maistra. Letos
Kulturnega foruma ni več, organizacijske
niti pa povezuje Turistično društvo Zavrh,
ki ga od oktobra dalje vodi Ana Fekonja.
Soorganizatorji prireditve so krajevna skup-
nost Voličina, Zveza kulturnih društev in
občina Lenart, ki je hkrati tudi glavni po-
krovitelj in financer. Na delovnem srečanju
so predstavniki organizatrojev večkrat pou-
darili, da gre za velik projekt in zalogaj, ki
največ prispeva k promociji Lenarta,
predvsem pa Zavrha in okoliških krajev. Ne
samo v turističnem pogledu, tudi sicer so te
prireditve ponesle sloves lenarških organi-
zatorjev v širši slovenski prostor. Zanimivo
je, da bodo letošnje svečanosti po dveletnem
premoru znova na Zavrhu - zdaj so bile v
Lenartu - saj je dvorana kidturnega doma v
nemogočem stanju, zaprta pa je tudi Mai-
strova spominska soba. To je tudi največji
kamen spotike; denacionalizacija Štupičeve
vile, v kateri je spominska soba generala
Maistra, je namreč za kulturne kroge še ved-
no sporna. Zato so pozdravili stališče
občine, da bi zgradbo morebiti odkupila in
jo preuredila v osrednji kulturni objekt z
vsem, kar sodi zraven. Bodo pa kljub slabim
razmeram v kulturnem domu Zavrh skoraj
vse dogajanje pripravili v neurejenih pros-
torih, da bi s tem opozorili visoke predstav-
nike slovenske kulture na nemogoče razme-
re na slovenskogoriškem podeželju. Ni torej
naključje, da so na jutrišnjo prireditev po-
vabili tudi kulturnega ministra Jožefa
Školča.
Sicer pa so pripravili zanimiv program. Po
sprejemu Maistrovih borcev pri lenarškem
županu Slavku Kramberger j u (mimogrede.
občina Lenart je pred leti Maistrovim bor-
cem podelila domicil) bo popoldne ob 16.
uri krajši kultiuTii program pri reliefu Ru-
dolfa Maistra na Zavrhu. Tam bo program
povezovala Darinka Gobec, zapeli bodo tudi
Završki fantje, redni spremljevalci Maistro-
vih spominskih svečanosti. Ob 16.30 uri se
bo začel v kulturnem domu strokovni del
prireditve, s katerim pri Lenartu nadaljuje-
jo predstavitve pomembnih mož iz polpre-
tekle zgodovine. Letos bo prof Marjan Toš
predstavil dr. Ožbolta Ilauniga, sodnega
starešino, pisca zgodovinskih povesti in po-
membnega kronista lenarškega dogajanja.
Ožbolt Ilaunig je napisal več del, med njimi
tudi znamenito povest Črni križ pri Hras-
tovcu. Nekaj dramatiziranih odlomkov bo
predstavila dramska skupina KUD Ivana
Cankarja iz Jurovskega Dola pod vodstvom
Marije Šauperl, o literarnih junakih v Ilau-
nigovih delih in njihovem vkljkučevanju v
aktualno završko turistično ponudbo pa bo
govoril prof Aleš Arih. Svečanosti bodo
sklenili s tradicionalnim družabnim srečan-
jem v lovskem domu Voličina.
M. Toš
LOPERŠICE
Složni vašinni ohnwttl kapelo
Vasica Loperšice leži med Ormožem in Središčem ob Dravi, v
njej pa živi okrog 200 prebivalcev. Nekajkrat na leto se jih
večina sreča pred kapelico v središču vasi, na križišču vaških
cest. Ob enem takšnih srečanj so sklenili, da je kapelo po-
trebno obnoviti.
Vaščani so k obnovi pristopili
z veliko optimizma, izkazalo pa
se je, da je za takšno delo potre-
na strokovna roka. Kapelo so
popolnoma obnovili: nova je
streha, žlebovi, okna in vrata,
zvonik, prekrit z bakreno
pločevino, novi notranji omet.
Izveden je bil notranji in zu-
nanji izkop do enega metra glo-
bine, da so lahko podbetonirali
zidove in izvedli troslojno izo-
lacijo ter drenažo. Največ del je
s svojimi zaposlenimi opravil
Ferdo Kralj. Obnovljena je bila
tudi notranjost kapele, podsta-
vek za kip sv. Janeza Nepomu-
ka ter sam kip. Vsa dela skupaj
so stala 1.324.298 tolarjev. S
prostovoljnimi darovi so zbrali
431.500 tolarjev, 300.000 pa je
prispevala krajevna skupnost
Ormož. Z darovi posameznikov
je bil dolg zmanjšan na 113.580
tolarjev, je povedala predsedni-
ca gradbenega odbora Silva Ku-
kovec in dodala, da je vse zapi-
ske in finančni obračun na og-
led v arhivu župnišča v Ormožu
vsakomur, ki ga to zanima. Svo-
je veselje in priznanje je
vaščanom Loperšic izrazil tudi
predsednik sveta krajevne
skupnosti Ormož Alojz Sok, ki
je dejal, da je kapela sv. Janeza
Nepomuka lahko za vzgled,
kako je treba skrbeti za kultur-
no dediščino.
Po krajšem priložnostnem
programu je kapelo blagoslovil
ormoški župnik Anton Košar
ob pomoči Alojza Trunka, žup-
nika pri Miklavžu. Po blagoslo-
vu in molitvi pa so prisotni za-
vili v bližnji gasilski dom, kjer
so uživali v klepetu in dobro-
tah, ki so jih za to svečanost pri-
pravile loperške gospodinje.
vki
I FRANKOVCI I
Predračunska vrednost doma
brez kritine bi bila 10.600.000 to-
larjev, če bi gradnjo izvajalo pod-
jetje. Krajani pa so so veliko na-
redili sami in vaški dom je do te
faze stal le okrog 5 milijonov to-
larjev. Vsak krajan naj bi prispe-
val 30 delovnih ur. Eni so jih
opravili že precej več, drugi pa
bodo še imeli možnost v pri-
hodnje. Resnica je namreč ta, da
je gradnja doma Frankovčane
razklala na vsaj dva tabora, kot je
to pri nas običaj. Gradbeni odbor
je denar namenil predvsem za
material, plačali pa so tudi neka-
terim mojstrom, ki so opravljali
strokovna električarska, zidarska
in tesarska dela precej dlje kot 30
ur. Plačali naj bi simbolno vsoto,
ki je po besedah predsednika
gradbenega odbora Franca Pu-
klavca znesla skupaj 174.000 to-
larjev za storitve različnih moj-
strov. Za gradnjo doma so dobili
tudi nekaj prispevkov v blagu -
Majda in Mirko Lukner sta pri-
maknila eno tono cementa, prav
toliko pa tudi Ivan Štampar.
Dom odzunaj kaže že zelo lepo
lice, znotraj pa manjkajo še to-
plotna izolacija, estrihi in podi.
Doslej je stal 10,8 milijonov to-
larjev; 2,6 milijone tolarjev je
prispevala krajevna skupnost
Ormož, večji del pa agrarna
skupnost Frankovci, ki je z dena-
cionalizacijo prišla do sredstev
in jih želi vložiti v dom krajanov.
Dom krajanov bo najbrž do-
končan prihodnje leto, zaenkrat
pa še ne vedo, od kod bodo vzeli
denar za notranjo opremo in cen-
tralno ogrevanje. Za pokrivanje
sprotnih stroškov vzdrževanja
nameravajo del prostorov oddati
v najem za trgovsko ali gostinsko
dejavnost.
vki
Vaški dom v Frankovcih.
LESNICA / GRADNJA VAŠKEGA
DOMA
00111 fe puf strelm
Vaški dom na Lešnici so pričeli graditi pred nekaj meseci, in
kljub temu da je zrasel z lastnim delom in sredstvi, je že pod
streho, kot so napovedali ob pričetku del.
Dom meri 136 kvadratnih me-
trov in je doslej stal le 2,5 milijo-
na tolarjev. Več kot 90 odstotkov
dela so opravili krajani sami, le
pri strokovnem delu, kjer je bilo
potrebno tudi veliko različnega
orodja, so se zanesli na profesio-
nalce. Denarna sredstva so trošili
za beton, železo, cement, opeko
in strešno kritino. Vaški dom so
pokrili s strešno kritino Bramac,
pri nakupu katere so dosegli pre-
cejšnje znižanje cene. Odločili so
se tudi za sekundarno kritino
Tyveck, ki preprečuje zamakan-
je, saj bo v dvorani odprt strop z
vidnimi tramovi, zato je tesnjen-
je še posebej pomembno.
Lešničani so še posebej pono-
sni, da jim je objekt uspelo spra-
viti pod streho v tako kratkem
času, zanj pa so porabili 4500 ko-
sov opeke in 40 kubičnih metrov
betona. Letos nameravajo urediti
le še dimnik, vsa druga dela pa
bodo morala počakati na pom-
lad. Ludvik Hriberšek je pove-
dal, da so dela potekala po
načrtih, še posebno veseli pa so,
da pri gradnji sodelujejo vsi kra-
jani, ki na delovnih akcijah po-
leg vloženega dela primaknejo še
hrano in pijačo.
vki
Vaški dom na Lešnici - pred zimo zgrajen do tretje grad-
bene laze
12 - OD TOD IN TAM
20. NOVEMBER 1997 - TEDNIK
VOLITVE '97
Kmdìdatì жа Hane državnega sveta
v sredo, 26., in v četrtek, 27. novembra, bodo potekale volit-
ve državnih svetnikov oziroma članov državnega sveta.
Državni svet je v našem parlamentarnem sistemu v bistvu
drugi del parlamenta, vendar je v odnosu na državni zbor
njegova funkcija predvsem svetovalne, predlagalne in nad-
zorne narave.
Državni svet sestavlja 40 svetni-
kov, od tega jih dvaindvajset zasto-
pa interese lokalnih skupnosti,
šest interese negospodarskih dej-
avnosti, po štirje interese deloje-
malcev in delodajalcev, dva inter-
ese kmetov, eden interese obrtni-
kov in eden interese samostojnih
poklicev. Ker se je število občin od
volitev državnih svetnikov pred
petimi leti povečalo na 147, bodo
tudi volitve predstavnikov lokal-
nih interesov tokrat posredne.
Svet vsake od teh občin je izvolil
predstavnike (elektorje), ki bodo
odločali o kandidatih za državne
svetnike. Iz vsake od 22 volilnih
enot je lahko izvoljen po en
državni svetnik, vsaka od občin
znotraj volilne enote pa lahko
predlaga po enega kandidata. V
ptujskem primeru predstavlja sed-
mo volilno enoto vseh 9 novonas-
talih občin, ki izvolijo skupaj 20
elektorjev. Kljub možnosti, da
vsaka od občin predlaga svojega
kandidata za bodočega državnega
svetnika, se to ni zgodilo, v sedmi
volilni enoti bodo tako elektorji iz-
birali med tremi kandidati, ki jih v
nadaljevanju predstavljamo tudi
našim bralcem. Z lenarškega
območja pa predstavljamo kandi-
data Milana Gumzarja.
ALOJZIJ KAUČIĆ, rojen 29.
maja 1951, stanuje v Juršincih 6a.
Je samostojni podjetnik, obenem
pa opravlja funkcijo župana
občine Jiu^inci. Kot kandidata
za člana državnega sveta ga je
predlagal občinski svet občine
Juršinci.
Alojzij Kaučič meni, da bo no-
voizvoljeni državni svet v prvi
vrsti moral poskrbeti za svojo
večjo učinkovitost v odnosu do
državnega zbora. S tem bo tudi
lažje uresničil naloge, ki mu jih
predpisuje ustava. "Kot državni
svetnik se bom zavzemal za več
sredstev za enakomernejši razvoj
demografsko ogroženih Haloz in
Slovenskih goric. Ker so moji
starši čisti kmetje in ker tudi sam
kmetujem, dobro poznam proble-
me v kmetijstvu in na podeželju
nasploh. Ker sem bil dva mandata
predsednik obrtne zbornice v Ptu-
ju (takrat obrtnega združenja),
poznam tudi probleme malega go-
spodarstva, kar bo koristilo pri
mojem delovanju v državnem sve-
tu. Žal je tako, da se problemi v tej
dejavnosti kopičijo, namesto da bi
se sproti odpravljali. Dobro poz-
nam tudi dobre in slabe strani lo-
kalne samouprave, saj sem kot
predsednik KS Jtiršinci sodeloval
pri nastanku novih občin, sedaj pa
sem župan občine Juršinci. Ugot-
avljam, da je z nastankom novih
občin bistveno večji dotok denar-
ja, kar se pozna na hitrem razvoju
infrastrukture, seveda pa bi občine
potrebovale še več denarja. Kot
državni svetnik bom zastavil vse
sile za to, da v državi ustanovimo
regije in da postane Ptuj regijsko
središče, obenem pa naj bo v Ptuju
tudi sedež gozdarsko-kmetijske
zbornice, saj ta zagotovo sodi v
center kmetijskega dogajanja."
ALOJZIJ KOROŠEC, rojen 5.
decembra 1948, stanujoč v Lov-
rencu na Dravskem polju 31. Po
poklicu je inženir agronomije,
zaposlen v Obdravskem zavodu
za veterinarstvo in živinorejo v
Ptuju. Za člana državnega sveta
ga predlaga občinski svet občine
Kidričevo.
"Najprej se zahvaljujem svetu
občine Kidričevo za soglasno pod-
poro in Slovenski ljudski stranki,
ki me je predlagala. Če bom izvol-
jen za člana Državnega sveta, se
bom zavzemal za razvoj podeželja,
predvsem pa naših demografsko
ogroženih območij. Halozam je
potrebno zagotoviti urejene ceste,
vodovod, elektriko in tam izkoris-
titi možnosti, ki jih ponuja kmečki
turizem. Haloze se lahko tudi pred
Evropo pohvalijo z naravnimi le-
potami, odličnim vinom in dobro
domačo kuhinjo. Kot državni
svetnik se bom zavzemal, da bi se v
Ptuju razvijalo tudi zdravstvo. Ne
morem namreč mimo dejstva, da
smo koristniki zdravstvenih uslug
na specialistični ravni zelo zapos-
tavljeni za drugimi območji Slove-
nije. Menim, da je potrebno ptuj-
ski bolnišnici vrniti dobro ime, ki
ga zadnje čase izgublja. Moja pri-
zadevanja bodo usmerjena tudi v
varovanje podtalnice Dravskega
polja. V občini Kidričevo smo že
začeli pripravo projektov za
gradnjo kanalizacije, toda projekt
celega Dravskega polja je tako
obsežen, da bo morala v njem so-
delovati tudi država. Kot inženir
agronomije menim, da glavni
problem onesnaževanja podtalnice
niso kmetje, temveč netu-ejena ka-
nalizacija. Podobnih problemov s
pitno vodo, kot se jih spomnimo
pred nekaj leti, si zagotovo nihče
ne želi. Moje delovanje v držav-
nem svetu bo v celoti podrejeno
interesom ljudi na širšem območju
Ptuja, ki ga bo član državnega sve-
ta s tega območja tudi zastopal."
PETER PRIBOŽIČ, rojen 20.
maja 1963, stanujoč v Ptuju,
Ormoška cesta 89. Po poklicu je
diplomirani inženir kmetijstva,
specialist za področje prašičere-
je, zaposlen v Obdravskem zavo-
du za veterinarstvo in živinorejo
Ptuj. Za člana državnega sveta so
ga   predlagali   občinski   sveti
občin Destmik-Tmovska vas,
Gorišnica, Ptuj in Zavrč.
Član državnega sveta, ki ga izvo-
lijo elektorji na posrednih volit-
vah, ima v osnovi nalogo, da zasto-
pa interese lokalnih skupnosti.
Naloga državnega svetnika je, da
ima vseskozi dobro povezavo z
občinskimi upravami in občinski-
mi sveti z območja izvolitve. Zako-
ni, ki so naravnani centralistično
in ovirajo razvoj regij, so po mo-
jem mnenju prva naloga izvoljenih
svetnikov, da jih poskušajo zausta-
viti pri izvajanju in v takih prime-
rih tudi izglasovati veto. Ehržavni
svetnik ima tudi nalogo, da preko
institucij pomaga lokalnim skup-
nostim za dos^anje razvojnih
možnosti. Ptuj z okolico ima poleg
bogate kultiu-ne dediščine še veli-
ko razvojnih možnosti v kmetijst-
vu, turizmu, drobnem gospodarst-
vu, dopolnilnih dejavnostih, obrt-
ništvu, okolju prijazni industriji,
šolstvu itd. Cilj razvoja je zagotovi-
ti nova delovna mesta in ponuditi
možnost zaposlitve v domačem
okolju, na ta način zmanjšati od-
seljevanje s podeželja in pre-
prečevati demografsko ogroženost.
Ptuj ima pogoje, da bo tudi v
bodoči državni in lokalni organi-
ziranosti središče dela Slovenskih
goric, Haloz ter Ptujskega in Drav-
skega polja. Eno od teh je tudi
sedež območne kmetijsko-gozdar-
ske zbornice. Območje potrebuje
tudi dobro prometno infrastruktu-
ro, kar je pomemben dejavnik raz-
voja. Osebno se zavzemam za to,
da bo Slovenija vama država, ki bo
nudila vsem enake možnosti in da
bo imela gospodarstvo tržno nar-
avnano s socialno dimenzijo. Pre-
prečiti je potrebno, da bi se razvili
v družbo revnih in bogatih, tu je
potrebno vzpostaviti varovalne
mehanizme. Družba je potrebna
tudi moralne prenove, v kateri bo
poštenost imela svojo ceno. S svojo
regionalno razvitostjo bomo lahko
veliko ponudili ljudem. Sam vi-
dim veliko možnosti delovanja,
zato sem tudi sprejel kandidaturo.
Če bom izvoljen, sem pripravljen
ЖСаО."       ....    . .......
MILAN GUMZAR, kandidat za
člana državnega sveta iz občine
Lenart, rojen 15. 9.1953 v Ženja-
ku pri Benediktu v Slovenskih
goricah. Od leta 1976 tajnik KS
Benedikt. Je član različnih
društev, aktiven na športnem po-
dročju in v tem mandatu tudi
predsednik občinskega sveta
Lenart. Je član LDS in podpred-
sednik OO LDS Lenart.
Poročen, oče dveh otrok v staros-
ti 20 in 8 let.
V svojem programu daje velik
poudarek razvoju podeželja in ena-
komernejšemu razvoju, zavzema
se za ohranitev delovnih mest, za
hitrejši razvj šolstva in kulture in
za vsestranski dvig kvalitete živl-
jenja na slovenskogoriškem
podeželju.
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI  SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Kaj so rekli?
Vsekakor si kaže zapomniti mar-
sikaj tistega, kar so v predvolilnih
dneh rekli predsedniški kandidati
in drugi, ki so se posredno ali ne-
posredno vključevali v predvolilno
kampanjo. Izrečene besede so do-
bra mera za tehtanje doslednosti in
(ne)načelnosti posameznih oseb-
nosti, tudi dokazilo, ali so res "pra-
vi" in "najbolj poklicani" za opravl-
janje predsedniške dolžnosti. Po
njihovih izjavah lahko sklepamo
tudi o njihovem "pogumu" in iskre-
nosti, predvsem pa o tem, koliko
jim je res (predvsem) do države in
njene dobrobiti, koliko pa zgolj do
lastne kariere (in strankarske
uspešnosti). Vendar pa nekaj dni
pred začetkom predsedniških voli-
tev lahko ugotovimo, da (vsaj med
kandidati) ni bilo kakšnih skraj-
nostnih merjenj moči, da glede
tega niso izstopali niti "rojeni" radi-
kalci ali predstavniki strank, ki jim
je nestrpnost že kar program. V
zvezi s tem je zanimiva "vzdržnost"
Marjana Poljšaka do Neslovencev,
pa tudi vztrajno dokazovanje pred-
sedniškega kandidata SKD in SDS
dr. Jožeta Bernika, da ni pripadal
"pravim" domobrancem.
Vendar pa je značilno prizade-
vanje nekaterih predsedniških pre-
tendentov, da bi se phkazali kot
"velika žrtev" prejšnjega režima. To
velja še posebej za "samostojnega
ljudskega kandidata" Marjana Ce-
rarja, ki je bil sicer ves čas prejšnje-
ga režima na izjemno pomembnih
direktorskih položajih. Glede tega
je najmanj revanšističen predsed-
niški kandidat krščanskih socialis-
tov Franc Miklavčič, ki je bil v času
socializma politični zapornik in bi
se lahko kot edini med kandidati s
tem res "ponašal", pa tega ne
počne. Tudi sicer so njegove oce-
ne preteklosti in sedanjosti razbre-
menjene vsakega ekstremizma.
Tipično je, da poskušajo tisti, ki
sebe "prodajajo" kot žrtev preteklih
časov, pri Kučanu odkrivati samo
negativno vlogo in nekakšno "kon-
tinuiteto", čeprav se lahko argu-
mentirano dokaže, da je bil Kučan
grobar jugoslovanskega komuniz-
ma, še zlasti tistega, ki ga je v
zadnjih letih poosebljal srbski
Milosevic.
ŽRTVE" -
TAKŠNE IN
DRUGAČNE
o svojem "preteklem" delu je v
enem izmed svojih zadnjih intervju-
jev govoril tudi sam Milan Kučan.
Dejal je, da je resda že dolgo pris-
oten v javnem in političnem življen-
ju, vendar pa je njegovo delo ves
čas pregledno. "Kot tako je tudi
dano v presojo mojim sodržavljan-
kam in sodržavljanom. Kaj je dolgo
in kaj ne, pa je vprašanje. Obstaja-
jo politiki, ki so nepretrgoma 16 let
predsedniki vlad, so politiki, ki so
bili po dva mandata predsedniki
držav in kandidirajo še tretjič, če je
to mogoče. Mandati so povsod
omejeni. Vprašanje je, kako človek
svoje delo opravlja. Merilo za vse v
politiki pa je eno samo - volitve. Te
nikoli niso zadnje," je Kučan odgo-
voril na pripombo Delovega novi-
narja, da je že dolgo časa na
oblasti. Kučan je dejal, da se prav
nič ne boji "lustracij, očiščevanj in
izobčenj", ker se lahko vsak čas
presodi, kaj je v življenju počel.
Vendar pa ga je strah posledic, ki
jih ima lahko "lustracija", kakršno v
državnem zboru predlagata pred-
sednika SDS Janez Janša in SKD
Lojze Peterle, za življenje Sloven-
cev. Mnogi v njunem predlogu vidi-
jo poskus, da bi brez sodelovanja
volivcev in mimo njihove volje one-
mogočili predvsem Kučana. Se-
danji predsednik in predsedniški
kandidat Milan Kučan misli, da
"smo s prejšnjim sistemom na sis-
temski ravni naredili rez z ustavni-
mi amandmaji leta 1989, do-
končno in v celoti pa z ustavo
1991. Na dejanski ravni takšen rez
predstavljajo plebiscit, osamosvo-
jitev, skupni odpor proti jugoslo-
vanski armadi in podpora sloven-
skemu vodstvu v boju za medna-
rodno priznanje. Takrat ni nihče ni-
kogar spraševal, kaj je in kaj je bil -
ampak kako se opredeljuje do va-
rovanja nacionalnega interesa."
Kučan izpodbija trditev predlaga-
teljev, da lustracijo zahteva resolu-
cija Sveta Evrope. "Ta se res opre-
deljuje do lustracijskih zakonov in
prakse v nekaterih evropskih
državah, vendar jih ne zapoveduje,
niti jih ne odobrava, nanje se tudi
ne sklicuje, pač pa jih časovno
omejuje. Takšne dokumente je tre-
ba natančno brati. Smernice za iz-
vedbo resolucije pa med drugim
izrecno izključujejo možnost lustra-
cije za voljene funkcije, saj dajejo
prednost volivcem, da na demo-
kratičnih volitvah podelijo ali od-
tegnejo zaupanje. /.../ Ce gre za
varovanje demokracije, kot pravijo
predlagatelji zakona, potem pa je
tudi pri teh volitvah najbolje pre-
pustiti državljanom, da sami preso-
dijo, kdo je verodostojen." Zase pa
Kučan pravi: "Nič ne skrivam,
ničesar se ne sramujem in ničesar
se ne bojim. Ne zdaj in ne prej".
O "nenormalnih" nizkih udarcih v
zvezi s predsedniškim kandidiran-
jem je spregovoril predsedniški
kandidat Slovenske ljudske stran-
ke (SLS) Janez Podobnik: "Letos
poleti sem bil omenjen kot možni
skupni kandidat strank slovenske
pomladi. Takrat sem bil deležen
neupravičenih in ostrih napadov s
strani visokih predstavnikov SDS in
SKD, tako jaz osebno kot tudi Slo-
venska ljudska stranka. Ocenil
sem, da je najbolje, da se uma-
knem in s tem omogočim, da bi ta
krog dobil osebnost kandidata, ki
bi bil združevalen in ki bi bil dober
kandidat. Poskusov je bilo veliko,
uspehov ni bilo. Prepričan sem, da
je SLS igrala korektno vlogo. Ko se
je po odstopu dr. Toplaka pokaza-
lo, da se lahko zgodi, da ljudska
stranka ne bo imela kandidata, se
je v krogu naše stranke pojavilo ve-
liko in resnično iskreno pričako-
vanje, da ljudska stranka mora
imeti svojega kandidata. Name se
je obračalo zelo veliko ljudi in zde-
lo se mi je, da je to drugačna situa-
cija. Takrat sem se odločil za kan-
didaturo in ne obžalujem svoje
odločitve."
Volilna kampanja pa je za neka-
tere predvsem veselje, nav-
dušenje. Predsedniški kandidat
Marjan Cerar pravi v intervjuju za
Delo, da zdaj živi "v kampanji in
samo za kampanjo. To pomeni, da
sem v povprečju od štirinajst do
šestnajst ur dnevno v kampanji.
/.../ To je tako dobro, tako zanimi-
vo. Karkoli sem počel danes, mi je
bilo v največje veselje, ker sem
lahko povedal tisto, kar je bilo v
meni sedem let zatajevano."
CUNTON O
SLOVENIJI
V množici predvolilnih ocen, izjav
in vsakršnih podtikanj in samopod-
cenjevanj ne kaže prezreti besed
ameriškega predsednika Clintona,
ki jih je izrekel novemu slovenske-
mu veleposlaniku v ZDA dr. Dimitri-
ju Ruplu: "Odkar je Slovenija leta
1991 postala neodvisna, smo priče
poglobljenim in okrepljenim odno-
som, ki povezujejo naša naroda. V
teh kratkih nekaj letih je Slovenija
dosegla veliko na poti k trajnemu
miru, stabilnosti in blagostanju.
Slovenci so pokazali ogromno po-
guma, veliko požrtvovalnost in traj-
no zavezanost v svojem boju za
svobodo, v premagovanju težavne
zapuščine komunistične vladavine,
v ustanavljanju stabilnih in demo-
kratičnih institucij in tržnega go-
spodarstva ter v spoštovanju člo-
vekovih pravic. Pazljivo smo
spremljali vašo pot in zavedamo se
prizadevanja vaših ljudi. Ob prizna-
vanju tega, da naša naroda delita
enake vrednosti in trdno pre-
pričanje v načela svobode, miru in
demokracije, so si Združene
države prizadevale za tesne poli-
tične, gospodarske in varnostne
povezave z vašo državo, da poma-
gajo in podpirajo Slovenijo v priza-
devanju za te skupne cilje. Uspeh
vaših prizadevanj od neodvisnosti
naprej je prineslo obdobje spokoj-
nosti in velike gospodarske rasti v
Sloveniji."
Jak Koprive
ORMOŽ / POMOČ DRUŽINI NA DOMU PRI VZGOJI OTROK
v okviru javnih del poteka v Ormožu letos prvič projekt
pomoči družini na domu pri vzgoji otrok. Gre za strokovno
svetovanje in pomoč pri urejanju odnosov med družinskimi
člani in skrbi za otroke ter usposabljanje družine, da bi
lahko opravljala svojo vlogo za potrebe njenih članov.
Na centru za socialno delo opo-
zarjajo, da je posebnost družin-
skih odnosov čustvo ljubezni in
polnovredni človeški stiki, ki
vežejo starše in otroke. Ljubezen
je izredno pomembno vzgojno
sredstvo in je prvi pogoj in vzrok
za razvijanje otrokovih lastnosti.
Tudi občutek varnosti, ki izvira
iz ljubeče skrbi za otroka, je nuj-
no potreben za razvoj otrokovega
značaja - smozavesti, poguma in
ponosa. Stalna opora staršev daje
otrokovemu značaju moč in
trdno oporo.
Zaposlene na centru pri delu z
družino ugotavljajo, da živi veli-
ko otrok v neustreznih razmerah
za zdrav duševni razvoj. V
družinah se dogajajo stiske, ki
pripeljejo do psihičnega,
fizičnega in drugega nasilja nad
otroki. Pri dmžinah, ki zanemar-
jajo ali ogrožajo svoje otroke, je
čutiti pomanjkanje intenzivnosti
in nepristranskosti v družinskem
krogu. Psihološko trpinčenje
otrok in mladine se izraža kot
zavračanje, zastraševanje, osa-
mitve, opuščanje vsake skrbi za
osnovne otrokove potrebe. Posle-
dice teh dejanj se kažejo pri otro-
cih kot čustvene in vedenjske
motnje. Na ormoškem centru za
socialno delo vsako leto obravna-
vajo 25 do 30 družin, ki zanemar-
jajo otroke. Pogosto ugotovijo, da
jim v sklopu rednega dela ne mo-
rejo pomagati, zato jih vklučijo v
projekt pomoči družini pri vzgoji
otrok.
Glavni cilj je pomagati družin-
skim članom, da uvidijo, da mo-
rajo v dosego uspešnih družin-
skih odnosov vložiti napor. Želi-
jo pomagati pri izboljšanju
družinske komunikacije in s tem
ustvariti boljše pogoje za norma-
len razvoj otroka. Nudijo pomoč
pri učenju socialnih vlog, gospo-
dinjskih opravil, pri učencih z
učnimi težavami, pri pridobivan-
ju delo\Tiih navad, organizacija
prostega časa in v stiskah.
Projekt izvaja sedem izvajalcev,
ki so bili primemo usposobljeni,
trajal pa bo le še do konca leta.
Obravnavanih je bilo 25 družin s
skupaj 35 otroki. Izvajalci pro-
jekta so opazili, da so s svojim de-
lom v družine prinesli veselje,
več zadovoljstva, izboljšale so se
higienske razmere v domovih,
zmanjšalo se je tiživanje alkohola
in družinski odnosi so se iz-
boljšali. Najbolj razveseljivo pa
je, da so vsi otroci iz prizadetih
družin v tem letu izboljšali svoj
učni uspeh vsaj za eno oceno.
Tudi razredniki in ravnatelji so
opazili, da so otroci postali bolj
odprti, komimikativni in
sproščeni. Ob upoštevanju pozi-
tivnih izkušenj si bodo na centm
za socialno delo prizadevali pro-
jekt krepitve družine in odnosov
v njej nadaljevati tudi prihodnje
leto.
vki
TEDNIK - 20. NOVEMBER 1997
OD TOD IN TAM - 13
VIDEM OB SCAVfllCI / OKOLI
IMENA SVETI JURIJ SE VEDNO SPORI
Kot smo v Tedniku že večkrat
pisali, imaip s preimenovanjem
Vidma ob Sčavnici v Sveti Jurij
veliko težav. Pravzaprav gre za
nasprotovanje skupine krajanov,
ki očita uradni občinski garnitu-
ri zlorabo položaja in volje ljudi,
ki se jih sploh ni vprašalo, kako
naj se kraj imenuje. Zdaj je, kar
je, škoda je le, da so se pri Sve-
tem Jiuiju večkrat pojavile
mazaške akcije, table z napisom
Sveti Jiuij so bile premazane z
Vidmom in tako naprej.
O imenu občine bi morali
odločati na referendumu, ali pa se
bo to zgodilo, še nihče ne ve.
Čeprav gre za na videz droben
problem, pa se za tem primerom
skriva veliko globljih reči. Iz vse-
ga veje spoznanje, da lahko skupi-
na politično vplivnih posamezni-
kov ljudsko voljo spretno izkoristi
za svoje cilje. Pri tem zgodovinska
dejstva niso pomembna, smo
slišali med ljudmi, ki jim ni do
prepirov okoli imena, vendar bi
vseeno želeli, da se vse le ne bi
obrnilo na glavo. In še nekaj je po-
membno, igrice so ljudi precej
razdvojile, to pa je na podeželju
lahko slabo in ne prispeva k skup-
nim razvojnim prizadevanjem.
Bolj kot prepiri o novem imenu
kraja bi bili dobrodošli prepiri o
hitrejšem razvoju. Tega bi tudi
Sveti Jurij (ali pa Videm) več kot
potreboval, najbolj za znamenito
jezero, o katerem se veliko govori
in piše. Čakajo na Giraldellijeve
dolarje - bodo prišli v Videm ali k
Svetemu Juriju? Počakajmo še
malo!
M. Toš
CIRKULANE / GRADIJO NOV
ZDRAVSTVENI DOM
Gradnja novega zdravstvenega
doma v Cirkulanah se je pred
nekaj tedni vendarle pričela,
zgradba pa bo kmalu že pod stre-
ho. Naložba je vredna 40 milijo-
nov tolarjev, od tega naj bi 40 od-
stotkov k naložbi prispevalo tudi
ministrstvo za zdravstvo, v no-
vih prostorih pa naj bi že spom-
ladi prihodnje leto pričel delati
zobozdravnik in zdravnik
splošne prakse.
Sicer pa so se v občini Gorišnica
odločili za novogradnjo zdravst-
venega doma predvsem zaradi
težav s staro zgradbo, ki bi bila
potrebna temeljite obnove (v
prostorih je sedaj nekaj nove opre-
me), za kar pa bi potrebovali pri-
bližno enak delež sredstev kot za
novogradnjo. Odpravili so tudi
začetne težave pri lastništvu
zemljišča, nov zdravstveni dom pa
bo stal v neposredni bližini stare-
ga. Kot je povedal Slavko Bra-
tuša, ki je odgovoren za področje
infrastruktiu-e, bi morali v štirih
mesecih končati investicijo,
gradnja pa zaenkrat teče po pred-
videnem roku. V občini bodo za
investicijo rezervirali nekaj sred-
stev v novem proračunu, pre-
pričani pa so, da bodo dobili
zdravnika oziroma zobozdravnika
s koncesijo v zobozdravstvu ali v
zdravstvu s splošno prakso.
Z novim zdravstvenim domom
bodo v Cirkulanah pridobUi tudi
dve stanovanji v mansardi, ki bos-
ta last občine, sicer pa imajo tre-
nutno na območju občine 19 soci-
alnih stanovanj, čeprav bi jih po
podatkih Podjetja za stanovanjske
storitve moralo biti 22. V največji
meri so ta stanovanja potrebna
popolne obnove, občina pa tre-
nutno le upravlja z njimi, po delit-
veni bilanci pa naj bi postala nji-
hova lastnica že zaradi same lege
nepremičnin.
T. Mohorko
PTUJ / SREČANJE OB SVETOVNEM DNEVU
SLADKORNE BOLEZNI
Za Hm normalnejše
žiVi/efi/e diabetikov
v Narodnem domu v Ptuju je bito
15. novembra medobčinsko
srečanje diabetikov, ki ga je Društvo
diabetikov Ptuj organiziralo v počas-
titev svetovnega dneva sladkorne
bolezni. Udeležil se ga je tudi pred-
sednik Zveze društev diabetikov Slo-
venije Jože Snoj in zelo pohvalil ptuj-
sko društvo. Povedal je, da gre za
eno najdejavnih društev v Sloveniji,
ki ima več kot 800 članov, diabetikov
na ptujsko-ormoškem območju pa je
že okrog štiri tisoč.
Po prisrčnem kulturnem programu,
ki 80 ga izvedli učenci glasbene šote
Ptuj, ljudske pevke iz Skorbe in dorn-
avski oktet, je sledil vsebinski det
srečanja, v katerem so se vsi aktivni
udeleženci zavzeli, da se pravice iz
zdravstvenega varstva diabetikov ne bi
zmanjšale, da bi se okrepil preventivni
del in da bi diabetiki ob pomoči stroke
lahko čim normalneje živeli, čeprav v
primerjavi z drugimi, ki nimajo te kro-
nične presnovne bolezni, živijo dru-
gačno življenje. Kljub svoji bolezni si
želijo, da bi bili enakopravni člani te
družbe. Mag. Bojan Sinko, specialist
klinične psihologije, pa se je v svojem
predavanju naslonil na dejavnike psi-
hosocialne ogroženosti, prilaganja in
prepričevanja, s katerimi se sreča
vsak, ki zboli za kronično neozdravlji-
vo boleznijo.
Na sobotnem srečanju društva dia-
betikov Ru), ki so se ga udeležili tudi
predstavniki dmštev diabetikov iz Cel-
ja in Rogaške Slatine, so pregledali
delo v tem letu in napovedali nekatere
aktivnosti do konca leta. Program dela
za prihodnje leto bo pripravi! upravni
odbor še do konca leta in ga predložil
vsem devetim občinam na Ptujskem,
od katerih pričakujejo podporo za svo-
je delovanje. Letos so jih podprli v pe-
tih od devetih občin. Podobno kot le-
tos bodo tudi v prihodnjem letu posve-
tili veliko pozornost izobraževanju, saj
je, kot je povedal predsednik Zveze
društev diabetikov Slovenije Jože
Snoj, izobražen diabetik najcenejši
diabetik. Glede na to, da se število dia-
betikov nenehno povečuje, ne pa tudi
število diabetologov, bodo samoizo-
braževanje in samopomoč ter druge
oblike društvenega delovanja še kako
pridobile na pomenu. Predsednica
društva diabetikov Ptuj Manja Vetikon-
ja pa je udeležence seznanila s predlo-
gom celjskega društva diabetikov, da
se dr. Cirilu Vargi iz ptujske Perutnine
podeli posebno priznanje. Perutnina je
poleg Ptujskih pekarn in slaščičarn in
Mlekarne Ptuj eno tistih ptujskih pod-
jetij, ki nesebično pomaga ptujskim
diabetikom, Krka zdravilišča pa jim
ponuja program šole za diabetike, ki
traja en teden in je povezan s kopan-
jem, izleti in drugimi aktivnostmi.
Ena zadnjih letošnjih aktivnosti
društva diabetikov Ptuj bo novoletno
srečanje, ki bo 17. decembra v pros-
torih Gastroja.
MG
PTUJ / NA OBISKU VODSTVO SLS
Dolg do slovenskega kmetììsfva
v soboto je bil v ptujski kinodvorani občni zbor Slovenske
kmečke zveze, ki deluje znotraj Slovenske ljudske stranke.
Tako so se v Ptuju zbrali najvidnejši predstavniki stranke, ki
so ta čas tudi najvidnejši predstavniki slovenskega kmetijst-
va. Predsednik kmečke zveze je dr. Franc Zagožen, prišla pa
sta tudi predsednik Slovenske ljudske stranke in podpred-
sednik vlade Marjan Podobnik ter minister za kmetijstvo Ci-
ril Smrkelj.
Slovenska kmečka zveza je bila
leta 1988 prva, ki je začela orati le-
dino večstrankarskega sistema v
Sloveniji, pozneje pa se je razširila
v Slovensko ljudsko stranko. Ta je
danes ena od vladnih strank in
ena njenih velikih obvez je prav
kmetijstvo, že zaradi tega, ker
stranka uživa veliko podporo
kmečkih voliVcev in ker je iz nje-
nih vrst tudi sedanji slovenski
kmetijski minister. Tako je ra-
zumljivo, da je bila razprava v
Ptuju vezana na probleme in per-
spektivo kmetijstva.
Kot so poudarili, je Slovenija že
pred leti sprejela strategijo razvoja
slovenskega kmetijstva. V njej so
določeni osnovni splošni cilji, ki
jim bo država sledila na področju
kmetijstva. Vendar pa gospodar-
ske razmere in stanje v sloven-
skem kmetijstvu zahtevajo v ob-
dobju prilagajanja in prikl-
jučevanja Evropski zvezi načrtno,
dolgoročno, aktivno in učinkovi-
to kmetijsko politiko. Zato je po-
trebno, so poudarili, na novo re-
formirati celoten sistem ukrepov
gospodarske, socialne in regional-
ne politike v državi. To zahteva
tudi ponovno revizijo v strategiji
zapisanih ciljev.
Vrhunec sobotnega shoda v Ptu-
ju je bila predstavitev kandidata
Slovenske ljudske stranke in se-
danjega predsednika državnega
zbora Janeza Podobnika za pred-
sednika države. Janez Podobnik je
poudaril, da je ponosen, da je član
in kandidat Slovenske ljudske
stranke. Če bo izvoljen za pred-
sednika slovenske države, bo naj-
večji del svojega delovanja posve-
til boju za Slovenijo, državo brez
korupcije, kriminala in mafijske-
ga delovanja. Veliko pozornosti
bo posvetil nadaljnji preobrazbi
vzgoje in izobraževanja na temel-
ju poudarjanja moralnih vrednot.
zavzemal se bo za enakomeren re-
gionalni razvoj Slovenije, ob vse
večji vpetosti države v mednarod-
ne odnose pa bo veliko pozornost
posvečal ohranjanju njene sloven-
ske identitete.
Gostovanje Slovenske ljudske
stranke v Ruju sta popestrila an-
sambla Štajerskih sedem ter Pepel
in kri, za prijetno počutje gostov
pa so s pogostitvijo poskrbeli
učenci ptujske kmetijske šole.
J. Bračič
Kandidat SLS za predsednil(a
države Janez podobnih, dr.
med.
Delovno predsedstvo na občnem zboru l<mečke zveze. V sre-
dini njen predsednik dr. Franc Zagožen, skrajno desno kmetij-
ski minister Ciril Smrkolj.
[LENART, BENEDIKT / NA OBISKU PREDSEDNIK ZLSD BORUT PAHOR I
Množici obiskov visokih politi-
kov, ki kar pogosto prihajajo v
središče Slovenskih goric, se je
prejšnji teden pridružil tudi pred-
sednik ZLSD Borut Pahor. Spre-
jel in pozdravil ga je lenarški
župan Slavko Kramberger s sode-
lavci, v njegovem uradu pa se je
nato zadržal v daljšem delovnem
klepetu s člani in simpatizerji
stranke, ki so se jim pridkižili še
najvišji predstavniki občine Len-
art.
Boruta Pahorja so najprej sezna-
nili s problemom gradnje avtoces-
te po Slovenskih goricah. Le-
narčani so izrazili bojazen, da se
bo gradnja zavlekla in da jih bo
država pustila na cedilu. Če ne
bodo dobili jasnejših zagotovil,
bodo zaprli magistralko skozi
Lenart, saj očitno zaležejo le nel-
jube metode izsiljevanja. "Protesti
in zapore ceste sicer niso v inter-
esu nikogar, tudi ne države, ven-
dar tokrat mislimo resno," je med
drugim povedal podžupan Lenar-
ta Ivan Vogrin, ki je prvaka
ZLSD temeljito seznanil z ozad-
jem dogajanja. Pahor je Le-
narčane podprl in jim obljubil, da
bo to temo načel v odborih DZ.
Pričakuje tudi vladni odgovor, k
sodelovanju pa bo pritegnil še
druge poslance (povedal je, kako
so na ta problem reagirali na Pri-
morskem). Sicer pa je menil, da je
treba avtocestni križ v Sloveniji
dokončati, sicer bomo ostali pred
vrati razvitih. Avtoceste bo treba
dokončati (omenil je tudi velike
podražitve, zaradi katerih bo tre-
ba sprejeti rebalanse financiran-
ja), saj gre za eno prednostnih na-
log. Medtem ko krčimo pri mod-
ernizaciji cest, pa se prekomerno
razmetava denar za predrago
državno upravo. S temi ocenami
so se Lenarčani strinjali in Pahor-
ju postavili kar nekaj vprašanj o
napovedanih varčevalnih ukre-
pih. Po njegovem se paket
varčevalnih ukrepov začenja pri
ljudeh, ki so socialno najbolj
ogroženi, ne pa pri vladi oz. državi
in njenih ustanovah.
Borut Pahor je odgovoril na šte-
vilne aktualne izzive slovenskega
političnega trenutka. Slovenska
politična elita raztune državo kot
prostor slovenske politične moči,
to je mentaliteta, za katero boleha
celotna elita (politika je prostor
časti, oblasti, distribucije in nad-
zora); državni uslužbenci pa se ne
zavedajo, da so v službi ljudi in
njihovih interesov. Po Pahorje-
vem prepričanju bo treba priti do
mentalitetnega preskoka, saj poli-
tika ne more biti prostor pre-
moženjskih koristi (omenil je pri-
mer poslanskih plač - biti posla-
nec pomeni biti premoženjsko
promoviran). Vstop v politiko po-
meni večjo odgovornost. Sicer pa
se slovenska politika preveč
ukvarja sama s seboj, preveč se
spogleduje s preteklostjo in noče
videti priložnosti, ki so pred mla-
do državo. Napovedani zakon o
lusraciji onemogoča kakršnokoli
drugačno diskusijo, gre za metan-
je polen med SLS na eni in SKD
ter SDS na drugi strani, je menil
Borut Pahor. Kritiziral je tudi
neučinkovitos vladne koalicije in
poudaril, da ZL noče politične
krize in nestabilnosti države, zav-
zema pa se za spremembe v vladi
po volitvah. Na redne volitve se
bo ZL kot moderna socialdemo-
kratska stranka dobro pripravila.
nove volitve morajo prinesti novo
vladno ekipo, ki bo sposobna
opredeliti in uresničiti nekaj
prednostnih projektov. ZL ne
more biti kriva za vse stranpoti
tranzicije, kdor je storil kaznivo
dejanje, naj za to odgovarja, ne pa
da bi bila stranka kriva za vse. Iz
takšnega stanja bi želel povleči
stranko, ki ima jasne programske
cilje. So veliko važnejše teme od
lustracije, je sklenil razmišljanje
Borut Pahor, ki je iz Lenarta od-
potoval še v Benedikt. Tam se je v
Petelinovi kleti pogovarjal s šte-
vilnimi gosti in domačini.
Marjan Toš
PTUJ / v GOSTEH PREDSTAVNIKI ŠTIRIH DRŽAV
Po posodobljenih tirih
hitreje v Evropo
Minulo sredo, 12. novembra, so se z županom
mestne občine Ptuj Miroslavom Lucijem sestali
direktor slovenskih železnic Marian Rekar,
državni sekretar za železnice Slavko Hanžel, na-
mestnik generalnega direktorja avstrijskih želez-
nic Helmut Heintz, direktor oddelka za medna-
rodne odnose pri nemških železnicah Klaus Ebe-
ling ter veleposlanica Češke Jana Hibemikova.
V prostorih Mestne hiše v Ptuju so govorili o skup-
nih ciljih in nekaterih akcijah železnic vseh štirih
držav. Za lažje in hitrejše vključevanje v evropski sis-
tem železniškega prevoza naj bi med drugim tudi v
Sloveniji uvedli nagibne železniške vagone in loko-
motive, s čimer bi z manjšimi posodobitvami tirov in
prehodov na istih progah dosegli do 30 odstotkov
večje hitrosti. V Slovenskih železnicah pripravljajo
tudi novo ponudbo tako imenovanih blok vlakov, ki
naj bi vozili v kompozicijah direktno od cilja do cil-
ja, brez vmesnih postankov. S tem bi dosedanji čas
običajnega tovornega prevoza iz Slovenijo do
Nemčije ali Češke skrajšali tudi za nekaj ur. V Luki
Koper, ki lahko sprejme od 50.000 do 80.000 trans-
portnih zabojnikov, že gradijo nove zmogljivosti, do-
datne tire in skladišča, kar naj bi omogočilo še hi-
trejše prevoze ladijskega tovora po vsej Evropi in
obratno.
Razpravljali so tudi o modernizaciji železniške pro-
ge Pragersko - Hodoš med Slovenijo in sosednjo
Madžarsko, ki naj bi jo končali v štirih letih in naj bi
veljala blizu 15 milijard tolarjev, na njej pa naj bi vo-
zili vlaki s hitrostjo do 160 km na uro. Posodobitev -
gre predvsem še za zadnji, okoli 22 km dolgi odsek
od Puconcev do Hodoša - naj bi opravili do leta 2000,
naslednja faza naj bi bila elektrifikacija te proge, čez
10 ali 15 let pa naj bi proti Madžarski zgradili še dru-
gi tir.
Ptujski sogovorniki so med drugim opozorili na
nujnost čim prejšnje gradnje podhoda za pešce in ko-
lesarje pod železniško progo v Ptuju, za kar sta pred-
videni dve varianti. Poenostavljena izvedba pocüioda
naj bi veljala okoli 60 milijonov, po drugi varianti pa
naj bi v podhodu zgradili tudi pasažne lokale, kar bi
investicijo sicer podražilo na okoli 160 milijonov,
vendar bi pri sofinanciranju poleg mestne občine
Ruj, železniškega gospodarstva in dntžbe za državne
ceste sodelovali še bodoči lastniki lokalov. Za to
bodo v kratkem razpisali natečaj.
Govorili so tudi o težavah v železniških delavnicah
v Ruju, pri čemer je Marian Rekar odločno zanikal
govorice o ukinitvi delavnic v Ruju, saj vzdrževanje
železniških vagonov še kako potrebujejo.
M. Ozmec
14 - PO NAŠIH KR.\JIH
20. NOVEMBER 1997 -   TEDNIK
CELJE / ZDRAVILIŠČA NA PRAGU TRETJEGA TISOČLETJA
Usmeritev v visoko kakovosf
v Celju je bila 13. novembra slavnostna seja skupščine ob 40-
letnici skupnosti naravnih zdravilišč Slovenije, ki povezuje 15
slovenskih naravnih zdravilišč, pred tem pa tudi okrogla miza o
razvojnih dilemah slovenskih naravnih zdravilišč. Ta so največji
razvoj doživela v obdobju po osamosvajanju Slovenije. Zajel jih
je naložbeni val, ki traja še danes.
Ugotovili so, da so primerjal-
ne prednosti bodočega razvoja
tega pomembnega segmenta tu-
rističnega razvoja Slovenije so-
razmerno čista dežela, prijazni
ljudje in možnosti za individu-
alni turizem. Če bo njihova raz-
vojna prizadevanja podprla
tudi država z investicijsko in
davčno politiko, potem se za
nadaljnji razvoj slovenskih nar-
avnih zdravilišč ni bati. Z
okrog osem tisoč posteljami so
lani ustvarila dva milijona
nočitev in 16 milijard tolarjev
prihodka. Tujih nočitev je bilo
35 odstotkov, kar pomeni, da so
še sedaj dokaj dobro prepoznav-
na v tujini, čeprav nekateri ude-
leženci celjske okrogle mize
niso delili tega prepričanja.
Razvojni koncepti v glavnem
temeljijo na visoki kakovosti
storitev in ponudbe, ki bo zado-
voljila tudi zahtevne goste,
povečanju števila postelj in
vodnih površin. Dotaknili pa so
se tudi problema Rimskih To-
plic, za katere sta rešitev ponu-
jala Krka in Petrol, a žal nista
našla partnerja v državi, s kate-
rim bi se lahko pogovarjala o
njihovi sanaciji, ki bi po grobih
ocenah naj veljala dvajset mili-
jonov mark. Tudi zdravilišče
Rogaška Slatina ima težave, ki
jim ni videti konca, saj bo ob
osmih različnih lastnikih zelo
težko priti do enotnega razvoj-
nega koncepta.
Na slavnostni seji so se spom-
nili začetkov delovanja skup-
nosti, njene vloge danes in v
prihodnosti. Slavnostni govor-
nik je bil mag. Ludvik Re-
beušek, prvi nepoklicni tajnik
Zveze naravnih zdravilišč in še
edini ustanovni član. Poudaril
je, da so danes zdravilišča tisto,
kar so maloštevilni ustanovitel-
ji zveze pred 40 leti želeli in
pričakovali, da pa brez zdravi-
liško zdravstvene službe ne
more obstajati nobeno naravno
zdravilišče, če želimo s tovrstno
ponudbo enakopravno konku-
rirati tujini. V slovenskih zdra-
viliščih je trenutno zaposlenih
okrog 70 zdravnikov. Predsed-
nik države Milan Kučan se je
slovesnosti v Celju udeležil iz
spoštovanja do tega dela sloven-
skega turizma ter poudaril, da
sta turizem in zdraviliški turi-
zem ena od slovenskih prihod-
nosti. "Prepričan pa sem, da je
za vas, slovenska naravna zdra-
vilišča, jubilej še več. Je spod-
buda za vaše nadaljnje sodelo-
vanje in povezovanje pri iskan-
ju rešitev za probleme tekočega
poslovanja, probleme učinkovi-
tejšega povezovanja z zdravst-
vom, z drugimi dejavnostmi,
kot so turizem, gostinstvo, kul-
tura, in z drugimi gospodarski-
mi subjekti, s katerimi sodelu-
jete pri oblikovanju svoje celo-
vite ponudbe," je še dejal Milan
Kučan.
Najzaslužnejšim za dosedanji
razvoj slovenskih zdravilišč so
podelili priznanja. Med 14 pre-
jemniki priznanj sta tudi dva
Ptujčana: Jan Ciglenečki, ki
nadvse uspešno vodi slovensko
turistično predstavništvo na
Dunaju, pet let pa je delal tudi v
skupnosti slovenskih naravnih
zdravilišč, in Marjan Osole,
dolgoletni direktor podjetja
Unior Zreče, ki pa že dolgo ne
živi več v Ptuju. Turistična zve-
za Slovenije je Skupnosti slo-
venskih naravnih zdravilišč ob
jubileju podelila svečano plake-
to. Priznanji sta prejeli tudi dve
instituciji, ki sta odigrali izred-
no pomembno vlogo v dosedan-
jem razvoju slovenskih zdravi-
lišč: Zavod za zdravstveno za-
varovanje Slovenije in Turis-
tična zveza Slovenije.
Za lepe trenutke na skupščini
sta poskrbela orkester Akord iz
Celja in ptujska sopranistka
Dunja Gunžer Spruk. Za žlaht-
nost so poskrbeli še ptujski vi-
narji, ki so iz kleti vzeli 40 let
staro vino.
MG
Vekoslava Gojčič izroča priznanje Janu Ciglenečkemu.
Foto: M. Ozmec
MARIBOR / AKCIJA "MOJA DEZELA 1
-LEPA, UREJENA IN CISTA"
Najbolj mnoiiino furístí-
ino-ekološko gibanje
Včeraj je bila v Mariboru
sklepna prireditev s kultur-
nim programom v okviru
letošnjega tekmovanja Tu-
ristične zveze Slovenije
Moja dežela - lepa, urejena
in čista. Podelili so priznanja
najboljšim v osmih tekmo-
valnih kategorijah.
Letošnji zmagovalci so:
Maribor med večjimi mesti,
Grosuplje med srednjimi in
manjšimi mesti, Portorož
med izrazito turističnimi kra-
ji, Ptuj med turističnimi kra-
ji, Slovenske Konjice med
kraji s prehodnim turizmom,
Cerklje med izletniškimi kra-
ji, Šentanel med hribovitimi
kraji in Sora med drugimi
kraji.
Tekmovanje Moja dežela -
lepa, urejena in čista je
najmnožičnejše in najučinko-
vitejše turistično-ekološko gi-
banje na Slovenskem. "Ljudje
želijo živeti v urejenem okol-
ju. Turistom postajajo dobri
gostitelji, prijatelji in znanci,
skratka ljudje gostoljubja in
dobre volje. K urejenemu
okolju in turizmu ljudi
najčešće vabijo, spdobujajo in
združujejo turistična društva
in zveze, s tem pa uresničuje-
jo javni interes ter dvigajo
moralno držo prostovoljnega
dela. V našem projektu ne gre
le za lepši videz krajev. V
ospredju je skrb za kakovost
življenja in bivanja krajanov
in turistov. Vsak kraj ima
pravico do turizma in zakaj je
ne bi izkoristili, da bi ljudje
zaslužili in bolje živeli? Turi-
zem je naša razvojna pri-
ložnost, treba ga je delati, ne
le propagirati. Naravno, kul-
turno in socialno urejeno ok-
olje je nenadomestljivi del tu-
ristične ponudbe. V neureje-
nem in negostoljubnem okol-
ju so vrata za turizem zaprta,"
je med drugim povedal pred-
sednik Turistične zveze Slo-
venije dr. Marjan Rožič, ko
je nagovoril letošnje prejem-
nike priznanj v projektu Moja
dežela - lepa, urejena in čista.
Za Ptuj in njegove prebivalce
je bilo letošnje tekmovanje
znova uspešno, saj je tudi letos
zmagal med turističnimi kraji.
To je že njegovo šesto zapored-
no prvo mesto in sedmo doslej.
Uspeh so dopolnile še Terme
Ptuj z dvema tretjima mestoma
med manjšimi zdravilišči in
kampi 1. kategorije. Kako se je
v tekmovanju odrezala ptujska
vojašnica, bo znano v teh dneh;
lani je bila med manjšimi
vojašnicami prva.
MG

V Sloveniji je približno 16.000 tajnic in okrog 1000 jih je orga-
niziranih v sedmih klubih tajnic po vsej Sloveniji. Za tovrstno
organiziranje so se odločile tudi tajnice z ormoškega konca, ki
so k aktivnemu sodelovanju in druženju pritegnile tudi kolegice
iz Ljutomera. Za predsednico so izvolile Jožico Boksa. Klub ima
blizu 20 članic, kmalu pa jih bo najbrž še več.
Zamisel za ustanovitev kluba
se je porodila na lanskem kos-
tanjevem pikniku v Središču ob
Dravi, ki ga je organiziral Klub
tajnic Ptuja in okolice. Srečanja
so se udeležile tudi nekatere ko-
legice z ormoškega področja, ki
so izrazile željo, da ustanovijo
klub. Na začetku je vse ostalo le
pri besedah, resno pa so se
začele dogovarjati letos poleti,
ko so ustanovile iniciativni od-
bor. O svoji nameri, da ustano-
vijo klub, so najprej pisno ob-
vestile približno 50 delovnih
organizacij in zavodov v občini
Ormož ter čez 50 v ljutomerski
občini. Pisanju so priložile
vprašalnik, ki jim ga je vrnilo
27 tajnic iz obeh občin in 15 jih
je izjavilo, da želijo aktivno de-
lovati v organih kluba. Članice
iniciativnega odbora so organi-
zirale obisk razglasitve tajnice
leta 1997 v Ljubljani. Pripravi-
le so vse potrebne akte za usta-
novitev kluba, kot zelo uspešne
pa so se izkazale tudi pri prido-
bivanju sponzorjev, saj so mi-
nuli petek ustanovno sejo zakl-
jučile z večerjo, vsaka od ude-
leženk pa je prejela majhno da-
rilce. S krajšim programom so
nastopile članice dekliškega
zbora Okarina pod vodstvom
Klavdije Zorjan.
Eden izmed pomembnih cil-
jev novoustanovljenega kluba
je druženje, ki bo razbremenilo
njihov vsakdanjik, obenem pa
omogočilo izmenjavo prak-
tičnih in teoretičnih izkušenj
pri delu. Pomagati želijo tudi
brezposelnim osebam pri
iskanju zaposlitve, skrbele
bodo za izobraževanje na tistih
področjih, za katere se članice
zanimajo. Marsikateri vodilni
mož v gospodarskem ali poli-
tičnem življenju je brez svoje
tajnice bolj ali manj nebogljen,
zato so sposobne tajnice zelo
cenjene. Pogosto pa so pričako-
vanja delodajalcev previsoka,
saj za opravljanje administra-
tivnih del, za katera je potrebna
srednješolska izobrazba, zahte-
vajo znanje kar dveh tujih jezi-
kov, brezhibno znanje slo-
venščine in še marsikaj.
Ustanovne seje kluba se je
udeležilo precejšnje število gos-
tov iz tajniških klubskih orga-
nizacij in združenja. Predstavili
so revijo Tajnica, ki šestkrat na
leto prinaša novice in aktualno
problematiko in ne bi smela
manjkati v nobeni pisarni.
Zbrane tajnice so sprejele pra-
vila kluba, programsko usmeri-
tev, izvolile pa so tudi organe
kluba. Novoizvoljena predsed-
nica kluba Jožica Boksa je po-
vedala, da se bodo najprej do-
bro spoznale na spoznavnem
večeru, kjer bo vsaka predstavi-
la svoje področje dela ter izrazi-
la želje in cilje, ki jih od kluba
pričakuje. Samoizobraževanje
bo ena osnovnih nalog kluba, z
njim pa se dvigne tudi samoza-
vest. Predsednica je še poveda-
la: "Premalo cenimo svoje delo
in same sebe. Vedno smo pri-
pravljene le prisluhniti in
ustreči vsem drugim, kar je
nedvomno vrlina in kvaliteta
našega poklica, vendar je čas,
da pomislimo tudi nase. Z dvi-
gom svoje samozavesti bo dobi-
lo nov smisel in večji poudarek
tudi naše delovno mesto in to
bodo zagotovo opazili naši di-
rektorji, sodelavci in prav goto-
vo tudi poslovni partnerji, ki
jih vsak dan srečujemo."
vki
Članice in gostje na ustanovni seji skupščine Kluba tajnic
Ormoža in okolice. Foto Hozyan.
VIDEM
Sestal se bo
projektni svet
haloške VTC
Potem ko so v štirih haloških
občinah (Zavrč, Gorišnica, Vi-
dem in Majšperk) že postavlje-
ne table, ki vabijo na vinsko
turistično cesto, projektni svet
nadaljuje drugo fazo projektne
naloge. Člani projektnega sve-
ta VTC bodo o nadaljevanju
dela govorili na ponedeljkovi
seji, ki bo tokrat v prostorih
občine Videm. Aiializirali
bodo do sedaj opravljeno delo,
obravnavali pa bodo tudi pro-
gram dela za prihodnje leto in
govorili o strategiji ter o danih
možnostih za razvoj turizma v
Halozah. Seznanili naj bi se
tudi z ustanovitvijo repu-
bliškega projektnega sveta,
zato so na sejo povabili župane
vseh štirih občin, predstavnike
Turistične zveze Slovenije in
vodstvo republiškega projekt-
nega sveta VTC.
Ш
ШЛтт pogumne Ptu¡ianke
Osmi november, sobota, ki
smo jo na Štajerskem pokloni-
li vinskemu patronu Martinu,
je bil za mnoge izmed 16.000
slovenskih tajnic, njihovih so-
delavk, prijateljev in prija-
teljic dan, ko smo se odpravili
proti naši prestolnici, da bi
zaploskali strokovno najboljši
med 16 najpogumnejšimi prij-
avljenimi desnimi rokami di-
rektorjev, managerjev, pred-
stojnikov, županov,... in tajni-
ci, ki bo najbolj po ^meri
občinstva'.
V Festivalni dvorani Pionirske-
ga doma sta dobri dve desetini
ptujsko-ormoško-slovenskobistr
iške ekspedicije preživeli nekaj
prijetnih ur, ki so kar prehitro mi-
nile za vse tisto, kar so nam orga-
nizatorice (Zdrtiženje tajnic Slo-
venije in revija Tajnica,) pripravi-
le za ta večer, namenjen izboru
tajnice leta 1997. To je postala
Marta Pikalo iz slovenjgraške fir-
ne Johnson Controls-NTU.
Med potjo domov smo sklenile,
da bomo za izbor tajnice leta 98 v
ptujskem klubu predlagali vsaj
eno svojo kandidatko, morda celo
kandidata. Morda pa je vzrok za
neprijavljanje v preveliki samo-
kritičnosti, premajhnem pogumu
ali pa pomanjkanju podpore v
družini oz. kolektivu, za to, da bi
se izpostavile oceni strokovne ko-
misije. Le-ta je vzela pod drob-
nogled znanje materinščine, tuje-
ga jezika in pa seveda marskikaj iz
tajniškega vsakdanjika, iz kodek-
sa omike, pa tudi iz člankov, ki so
bili doslej objavljeni v Tajnici,
edini strokovni reviji, namenjeni
delu v sodobni pisarni.
Sicer pa so v ptujskem klubu v
letošnjem letu po precej zagna-
nem začetku nekoliko opešali s
svojim delom, a zimski meseci
bodo spet nudili nekoliko več časa
za tovrstne aktivnosti.
Silva Brodnjak
Na fotografiji na levi Mojca Apih Lamovec, urednica revije
Tajnica, četrta z leve Marta Pikalo, tajnica leta 1997, iz
slovenjgraške firme Johnson Controls-NTU.
Fotografiji: Primož Brodnjak
V spomin na del ptujsko-slovenskobistriškega občinstva
smo zmagovalko Marto Pikalo (ki je po očetu naše gore
list, saj ima sorodnike v Brezovcih pri Polenšaku), izkoristili
tudi v reklamne namene. Morda pa se kdo po zaslugi
Daemobila Ptuj naslednje leto odpelje na izbor tajnice 98
celo kot lastnik nubire, zelo udobnega in poskočnega voz-
ila.
TEDNIK   - 20. NOVEMBER 1997
OD TOD IN ÏAM -15
PTUJ / MERTINOVANJE OB PESMI
In Afaffin le naš gost ФФФ
Na povabilo Vinarstva Sloven-
ske gorice-Haloze KK Ptuj in
moškega komornega zbora Ptuj
so se na predmartinov petek, 7.
novembra, v dvorani Narodnega
doma v Ptuju spet zbrali prija-
telji ubrane pesmi in dobre
kapljice in ob druženju uživali
še v pokušnji žlahtnih darov vi-
nogradov, ki so jih donegovali
ptujski kletarii.
Ob napitnicah in drugih pe-
smih ptujskih komornikov z diri-
gentom Francem Lačnom jim to
ni bilo težko. Že skoraj tradicio-
nalni Martinov večer je z nasto-
pom popestrila tudi nekdanja
Ptujčanka, igralka Zvezdana
Mlakar. V imenu Kmetijskega
kombinata Ptuj je povabljenim
gostom izrazil prijetno dobro-
došlico direktor KK Slavko
Erlač, s kozarcem žlahtnega jim
je v imenu očitno zaradi obilne
letine zadovoljnih kletarjev naz-
dravil direktor Vinarstva Andrej
Sajko, po dobronamernem izzivu
pa se mu je z veseljem pridružil
tudi župan mestne občine Ptuj
dr. Miroslav Luci.
In v harmoniji ubranega petja,
sladkih solza Haloz in Sloven-
skih goric ter kulinaričnih do-
brot Zlate goske se je v
sproščenem klepetu novemu ju-
tru naproti dogajalo resnično pri-
jetno Martinovo doživetje.
-OM
Prijetno martinovo doživetje je z popestrila igralka,
Ptujčanka Zvezdana Mlakar. Foto:M.Ozmec
PTUJ / KONCERT GREGORIJANSKIH
KORALOV
Scuola €antorvm -
Cantate Domino
v sredo, 12. novembra, je gos-
toval v cerkvi sv. Jurija na Ptuju
komorni zbor akademije za
glasbo "Scuola cantorum - Can-
tate Domino", ki ga sestavljajo
študentje v okviru obveznega
programa. S posebno ljubeznijo
do cerkvene srednjeveške glas-
be so nas povedli v skrivnosti
opevajočih tem, ki jih oživljajo
gregorijanski napevi. S to danes
tako malo poznano zvrstjo glas-
be so nam predstavili nekaj bi-
serov koralnih napevov in se
sprehodili po liturgičnih časih.
Ob poslušanju te zvrsti glasbe
smo mogli začutiti, kako nam
gregorijansko petje da čutiti nav-
zočnost Nekoga znotraj nas.
Doživljali smo moč ozdravljanja
notranih ran, hkrati pa spoznali,
kako ta zvrst glasbe oživlja mate-
rinstvo, ki oznanja, da je znotraj
nas drugo bitje, bitje Luči, ki
pričakuje, da mu pomagamo, da
se rodi. Glavni namen gregorijan-
ske glasbe je osvobajanje človeka
od vsakdanjih skrbi in srečanje z
Bogom. To svojstvenost je bilo
moč   prepoznati   s   pomočjo
spremljanja glavnega napeva z
nizkimi toni, s katerimi so dobili
napevi globljo duhovno moč. Ob
tej uporabi ISONA, ki je prisoten
predvsem v bizantinski koralni
glasbi, čeprav so ga v sedmem
stoletju uporabljali tudi v rimski
liturgiji pri papeževih slovesnih
mašah, smo že ob tako veličast-
nem gregorijanskem koralu mo-
gli še bolj doživeti njegovo du-
hovno sporočilo.
Druga posebnost koncerta se je
kazala v izmenjavanju koralnih
napevov z orgelskimi verzi skla-
datelja G. Frescobaldija, ki jih je
na velikih orglah izvajal dirigent
in organist prof. Tone Potočnik,
na pozitivu pa študentje in štu-
dentke: Blanka Gagulič, Veroni-
ka Kremžer in Rudolf Cere. Med
pevci in petjem, za katerega je
značilna izenačenost glasov, pa
velja omeniti zlasti solista Tadeja
Kušarja.
Za globoko doživetje sakralne
glasbe se profesorju Tonetu
Potočniku in zboru "Cantate Do-
mino" iskreno zahvaljujemo.
Slavko Krajne
Nagradno turistiino vprašanje
Glavni del letošnje turis-
tične sezone na Ptujskem se
je končal z martinovanjem.
Prehajamo v obdobje rahlega
prireditvenega zatišja; to bo
trajalo vse do kurentovanja
'98, ki se bo pričelo 10. in
končalo 24. februarja.
Kljub temu turistom, ki pri-
hajajo v naše mesto in okolico,
ne bo dolgčas, saj nekateri že
tradicionalni organizatorji pri-
reditev tudi v tem času ne
bodo mirovali. Med najaktiv-
nejšimi je Pokrajinski muzej
Ptuj. Njegovi obiskovalci si še
vedno lahko ogledajo jubilejno
razstavo akademskega slikarja
Albina Lugarica na ptujskem
gradu. 13. novembra so v kapi-
teljski dvorani nekdanjega do-
minikanskega samostana
odprli razstavo Črep, na tleh je
lonček. Danes pa bodo na ptuj-
skem gradu odprli dve razstavi
o štukaturi.
Nova turistična publikacija o
turistični in gostinski ponudbi
na Ptujskem se imenuje Zrca-
lo, ki je v bistvu prvi katalog
turistične in gostinske ponud-
be na tem območju. Pravilnega
odgovora ni bilo, zato nagrade
nismo podelili.
Današnje vprašanje je vezano
na današnje odprtje razstave o
štukaturi. Vprašujemo, zmes
katerih materialov je štuk.
Nagrada za pravilen odgovor
je danes še privlačnejša kot po-
navadi. Srečnemu dobitniku
oziroma dobitnici bomo poda-
rili družinsko vstopnico za og-
led muzejskih zbirk na gradu
in za arheološki muzej, novi
katalog gostinske in turistične
ponudbe na Ptujskem ter stek-
lenico vina Vinarstva Sloven-
ske gorice - Haloze. Odgovore
pričakujemo v uredništvu
Tednika, Raičeva ulica 6, do
28. novembra.
ZDAJ V
KULTURI
rojstva slikarja
Janeza Mezana
v začetku novembra so se v
Cerkljah na Gorenjskem ob
100. obletnici rojstva spomnili
svojega rojaka, likovnega ust-
varjalca Janeza Mežana. Tam-
kajšnji osnovnošolci so pod
vodstvom mentorice profeso-
rice Daniele Močnik posvetili
umetniku celotno številko šol-
skega glasila. Janez Mežan je
od leta 1946, ko je postal pro-
fesor na ptujski gimnaziji, pa
vse do smrti leta 1972 živel in
ustvarjal na Ruju. Rujski mu-
zej, ki skrbi med drugim za so-
dobno slovensko slikarstvo,
se bo posvetil Mežanovemu
spominu z matinejo v nedeljo,
7. decembra. Razstavo bo ob
tej priložnosti na gradu posta-
vila Stanka Gačnik.
ФФФ Govor
malemu iloveku
petdeseta
Kadar odigrajo gledališko
predstavo velikokrat, je to za
njo in gledališče uspeh, saj
vsekakor pomeni, da je pred-
stava dobra. Tako je v mladem
ptujskem gledališču v pone-
deljek petdesetič ponovil mo-
nodramo Govor malemu člo-
veku igralec Vlado Novak.
Predstavo je režiral Samo
Strelec pozimi leta 1996. Po
predstavi je bil pogovor z igral-
cem, v gledališču pa so ob tej
priložnosti praznovali.
mmmptujsko
mestno pravo v
srednjeevropskem
prostoru
Knjiga Ptujsko mestno pravo v
srednjeevropskem prostoru je
posvečena ptujskemu mest-
nemu pravu, predvsem pa
mestnemu statutu iz leta 1376.
Je zbir uvoda in 18 referatov
lanskoletnega mednarodne-
ga simpozija, opremljenih s
kritičnimi pripombami. Knjigo
je izdal Zgodovinski arhiv Ptuj,
ki je simpozij organiziral, v so-
delovanju z Univerzo v Mari-
boru. Referati so objavljeni
tudi v nemškem in angleškem
jeziku. Knjiga je izšla na Ruju
ob letošnjem mednarodnem
simpoziju, posvečenemu isti
temi in ptujskemu mestnemu
statutu iz leta 1513.
M. Zupanič
PIŠE: MIRKO KOSTANJEVEC / O ZAKONU O
STAVBNIH ZEMUlŠČIH
Novi predpisi o stavbnih zemljišiih
2. nadalievauie
O Kaj mora razlastitveni upravičenec zago-
toviti razlaščencu
Novi ZSZ v zvezi s tem, kaj mora razlastitveni
upravičenec zagotoviti razlaščencu in kdaj ta ne
more zahtevati odškodnine, določa:
a) za odvzeto nepremičnino mora razlastitveni
upravičenec (občina ali država) razlaščenemu last-
niku zagotoviti drugo enakovredno nepremičnino
ali mu plačati odškodnino. Razlaščenec, ki se mu
zaradi odvzema dela njegovih nepremičnin
položaj bistveno poslabša, lahko predlaga odvzem
drugih nepremičnin, ki jih ima na območju, kjer
razlastitev poteka;
b) kadar se odvzame lastninska pravica na nepre-
mičnini, ki neposredno služi kmetijski dejavnosti,
in razlastitveni upravičenec ponudi v last enako-
vredno in primemo nepremičnino, razlaščenec
namesto nadomestila v naravi ne more zahtevati
odškodnine razen nadomestila za stroške v zvezi z
razlastitvijo;
c) kadar se odvzame stanovanje, ki ga raz-
laščenec uporablja za zadovoljevanje svojih po-
treb, mora razlastitveni upravičenec razlaščencu
zagotoviti enakovredno nadomestno stanovanje,
razen če ta namesto nadomestila v naravi zahteva
odškodnino;
č) kadar se odvzame neprofitno stanovanje in
razlaščenec namesto nadomestila v naravi zahteva
odškodnino, mora razlastitveni upravičenec na-
jemnikom stanovanj zagotoviti drugo neprofitno
stanovanje.
0 Odškodnina za odvzeto nepremičnino
Odškodnina za odvzeto nepremičnino obsega
stroške, povezane z razlastitvijo, in odškodnino za
odvzeto nepremičnino. Višina odškodnine za
odvzeto nepremičnino se določi po vrednosti, ki
jo ima nepremičnina v času izdaje sodnega sklepa
o začetku razlastitvenega postopka in ki jo bo ugo-
tovil tak sodni cenüec, ki ima visokošolsko izo-
brazbo.
O Kdaj lastniku objekta ne pripada odškod-
nina
Će je predmet razlastitve objekt, ki je bil zg;rajen
brez dovoljenja in postopek za njegovo legalizaci-
jo ob izdaji sodnega sklepa o začetku razlastitve-
nega postopka ni uveden, potem lastniku zaradi
razlastitve objekta ne pripada odškodnina.
# Odškodnina za omejitev lastninske ali
druge stvarne pravice na nepremičnini
V primeru, ko se lastninska ali druga stvarna
pravica na nepremičnini omeji v javno korist z us-
tanovitvijo služnosti prehoda, prevoza ali gradnje
objektov in omrežij infrastrukture, obsega
odškodnina izgubo ali zmanjšanje dohodka od ne-
premičnine in druge stroške, povezane z omejitvi-
jo.
O Sodni postopek in odločanje
Najmanj 30 dni pred vložitvijo predloga za raz-
lastitev mora razlastitveni upravičenec poslati
lastniku pisno ponudbo za odkup nepremičnine
ali za sporazumno omejitev lastninske ali druge
pravice oziroma ga mora seznaniti s podatki o ne-
premičnini, ki jo ponuja v zamenjavo.
Če lastnik nepremičnine na ponudbo ne prista-
ne, lahko razlastitveni upravičenec vloži pri okraj-
nem sodišču, na območju katerega leži za razlasti-
tev predvidena nepremičnina, predlog za razlasti-
tev, ki pa mora obsegati vse podatke in listine iz
32. čl. novega ZSZ. O začetku razlastitvenega pos-
topka sodišče izda pisni sklep, zoper katerega pri-
tožba ni dovoljena. Začetek razlastitvenega pos-
topka se zaznamuje v zemljiški knjigi. Lastnik za
razlastitev predvidene nepremičnine ne sme po iz-
daji sklepa o začetku razlastitvenega postopka s to
nepremičnino razpolagati in je ne sme bistveno
spremeniti. Na njej je dopustno izvajati le redna
vzdrževalna dela.
Po opravljenem naroku sodišče izda meritorni
sklep. Če predlogu za razlastitev ugodi, mora
odločiti tudi o nadomestni nepremičnini ali
odškodnini, ki pripada razlaščencem, o drugih ob-
veznostih razlastitvenega upravičenca in raz-
laščenca ter o pravicah in obveznostih drugih ude-
ležencev postopka. Zoper ta sklep je dopustna pri-
tožba in zoper odločbo druge stopnje je dovoljena
revizija.
Ф Izročitev nepremičnine v posest še pred
pravnomočnostjo sklepa o razlastitvi
Po 37. čl. novega ZSZ lahko sodišče v primeru,
če bi nastala večja materialna škoda ali če je zaradi
koristi večjega števila prebivalcev na nekem
območju neizogibno potrebno, odloči, da raz-
laščenec izroči razlaščeno nepremičnino v posest
razlastitvenemu upravičencu ali gospodarski javni
službi še pred pravnomočnostjo sklepa o odvzemu
ali omejitvi lastninske pravice. Pogoj za tako
odločitev pa je, da razlastitveni upravičenec raz-
laščencu plača odškodnino, ki znaša najmanj 75 %
vrednosti nepremičnine. Pritožba zoper sklep o
izročitvi v posest je sicer dovoljena, ne zadrži pa
iz\'ršbe.
# Kdaj mora razlaščenec po pravno-
močnosti sklepa o razlastitvi izročiti nepre-
mičnino
Razlaščenec mora odvzeto nepremičnino izročiti
v posest razlastitvenemu upravičencu v 30 dneh
po plačilu odškodnine oziroma po prevzemu na-
domestne nepremičnine.
Ф Kdaj se lahko sklep o razlastitvi razveljavi
Ce razlastitveni upravičenec v enem letu po do-
končnosti gradbenega dovoljenja ni začel gradnje,
zaradi katere je bila nepremičnina razlaščena, se
na predlog razlaščenca sklep o razlastitvi razvelja-
vi. Takega predloga pa razlaščenec ne more pred-
lagati, če je za razlaščeno nepremičnino dobil na-
domestno nepremičnino.
Ф Opremljanje in oddajanje stavbnih
zemljišč
Gradnja objektov je dovoljena samo na
opremljenih stavbnih zemljiščih, razen če to
dopušča neki predpis ali kadar posamezni prikl-
jučki glede na naravo objekta niso potrebni.
Opremljanje stavbnih zemljišč zagotavlja
občina. Za opremljeno stavbno zemljišče se sma-
tra tako zemljišče, za katerega so zagotovljeni
priključki na naslednjo javno strukturo: javno vo-
doNodno omrežje, javno kanalizacijsko omrežje,
če ni dovoljena gradnja greznic, javno elektroe-
nergetsko omrežje; davek na javno cesto.
Občina lahko predpiše še druge komunalne
priključke, ki morajo biti zagotovljeni, da se
stavbno zemljišče šteje za opremljeno.
Nadaljevanje prihodnjič
FlUPCICEVA PSIHA / USPEŠNA PREDSTAVA TEATRA

Najnovejša predstava mladih gledaliških ustvarjalcev že od svo-
je julijske premiere privablja številno in raznovrstno publiko.
Po 12 ponovitvah jo je videlo že več kot 1000 Ptujčanov, zani-
manje zanjo pa še vedno narašča, zato bo za ptujsko občinstvo
ponovljena še dvakrat - 21. in 28. novembra, 8. decembra pa
bodo gostovali še v Slovenskem mladinskem gledališču v
Ljubljani.
Sicer pa je bilo svojevrstno be-
sedilo uveljavljenega slovenskega
pisatelja in dramatika Emila Fi-
lipčiča enkraten izziv za mlade
igralske navdušence in njihovo
mentorico, Branko Bezeljak -
Glazer. Slednji je uspelo skozi
improvizacije in z individualnim
vodenjem vsakega od igralcev
ustvariti izjemne igralske kreaci-
je.
Psiha TEATRA III je neverjet-
na spojitev predstave in prostora
v stari steklarski delavnici na Slo-
venskem trgu 1. Morda prav s to
predstavo delavnica postaja zbi-
rališče mladih ustvarjalcev, tako
srednješolcev kot študentov in že
uveljavljenih mladih umetnikov.
Zbirati so se začeli mladi literati,
likovniki, fotografi, gledališčniki
in lutkarji ter plesalci. Prostor je
odprt za vse, ki se želijo predsta-
viti in opozoriti nase. Kot men-
torji so se Branki Bezeljak Glazer
pridružili Dušan Fišer, Sonja Vo-
tolen, Andrej Gabron in Mira
Mijačevič.
Vladka Tueovič
16 - NASVETI
20. NOVEMBER 1997 ■ TEDNIK
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC.
KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI
DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 146. NAD
ZciliOfv cfražffifi iff
dvševno xcfrov/e
8, nadaljevanje
Zakonski
konflikti
če preučujemo resnejše zakon-
ske konflikte, vedno ugotovimo,
da niso nikoli plod enega same-
ga trenutka ali naključja. Kriza
med zakoncema se vedno pri-
pravlja, pogosto zelo skrito in že
dalj časa, čeprav večkrat
navzven povsem neopazno. Mir
v zakonu ne pomeni že notranje
harmonije, pač pa je večkrat le
rezultat navidezne prilagoditve
ali preračunanega izmikanja kri-
tičnemu soočanju ali odprtemu
konfliktu.
Zakonski konflikti so zelo po-
gosti in se ločijo po svoji inten-
zivnosti, obliki in vzrokih. Prav
tako so različni načini, kako
skušata zakonca medsebojne
konflikte razrešiti.
Običajno ločimo konflikte, ki
se pojavijo občasno v večini za-
konov, ter konflikte, ki so izrazi-
to nevrotično pogojeni. Zakon-
ski konflikti lahko resno ogrozi-
jo duševno zdravje obeh zakon-
cev in seveda tudi otrok, vendar
to ni nujno. V nekaterih oko-
liščinah jc mo/.ao, da prispevajo
tudi k osebnostni rasti zakon-
cev. Takih primert)v jc pri nev-
rotično pogojenih konfliktih se-
veda neprimerno manj.
Tipične krize v
zakonu
Mnogi ljudje se poročijo z mis-
lijo, da je zakon nekaj sta-
tičnega, nekaj, kar ostane in
mora ostati skozi leta enako in
nespremenjeno. V resnici zakon
ni stanje, ampak proces. To nam
postane jasno, če pomislimo, da
zakon ni le vsota dveh (ali več)
oseb, pač pa skupina. Kot skupi-
na se razvija in reagira na števil-
ne zunanje in notranje dejavni-
ke, ki jo ogrožajo in skušajo
porušiti. Stabilnost, h kateri za-
konca težita, ni trajna ali enaka,
ker se zakon (in drtižina) stalno
spreminja. Zato govorimo
običajno o dinamičnem ravno-
težju, ki se vedno znova ruši in
vzpostavlja. Zakon je v stalnem
spreminjanju že zato, ker se
spreminjata zakonca, pa tudi so-
cialni pogoji ter socialno okolje,
v katerem živita. Mnogi konflik-
ti nastanejo prav zato, ker se
partnerja ne prii^odita temu
ra/v(jjneniu procesu. Namesto
da bi vsako obdobje zakona kri-
tično analizirala in se aktivno
prilagodila novim življenjskim
situacijam, se togo oklepata ne-
kih pričakovanj in oblik veden-
ja, ki že zdavnaj niso več ustrez-
ne in uporabne.
Dobro je vedeti, da vsako raz-
vojno obdobje zakona sproži
tipične in "normalne" krize.
Kljub temu je konstruktivna
premostitev teh kriz zelo po-
membna, ker le tako ohranimo
zakon.
Kot je že bilo rečeno, nastanek
teh kriz ni v zakonu še ni bole-
zenski pojav. Do bolezenskih
pojavov pride šele, če se skušata
zakonca po vsej sili izogniti
razčlenjevanju razvojnih kriz za-
kona, tako da postanejo te kro-
nične, in če zaradi njih trpi
duševno zdravje enega ali obeh
zakoncev in otrok.
Večinoma govorimo o štirih
tipičnih raz\'ojnih obdobjih za-
kona in z njimi povezanimi kri-
zami zakona oziroma partnerst-
va. Ogledali pa si jih bomo v
naslednjih prispevkih.
mag. Bojan Sinko
KuharsM imsvoff
Repa
Po obilici pijače in jedače, ki smo je bili deležni ob martino-
vanju, nam v teh dneh ustreza nekoliko manj nasitna hra-
na. V tem letnem času najdemo med živili obilico repe, tako
da bo današnji prispevek namenjen njej.
Repa spada v družino kapusnic,
čeprav po videzu ne spominja na
zelje. Na svetu pridelujejo po obli-
ki in barvi zelo različne sorte, ki
pa se j)o okusu zelo malo razliku-
jejo. Če jo uživamo svežo, jo je ne-
mogoče zamenjati, saj ima
značilen oster okus. Vso svojo
ostrino pa izgubi, če jo glaziramo
ali kuhamo. Z glaziranjem dobi
repa in tudi druge vrste zelenjave,
kot so korenje, čebula, poseben
okus in lep videz.
Repo glaziramo tako, da jo olu-
pimo, narežemo na grobe rezance
in jih vsipamo v lonec, dodamo
surovo maslo, in sicer na pol kilo-
grama 4 do 5 dekagramov, in
ščepec sladkorja. Vse skupaj soli-
mo, popopramo, prilijemo toliko
vode ali juhe, da je repa pokrita, in
zavremo. Pustimo, da počasi vre
in da po možnosti tekočina izpari.
Vendar kuhamo le toliko, da je
repa mehka. Pred serviranjem jo
temeljito pretresemo, potresemo s
sesekljanim zelenim peteršiljem
ali drugimi svežimi zelišči, kot je
meta, in ponudimo kot prilogo k
mesni jedi. Ne da smo jo potresli z
zelišči, pa jo lahko uporabimo kot
dodatek k jedem.
Kuhano repo lahko prelijemo
tudi s smetano, ki smo ji okus iz-
boljšali s prepraženo zaseko ali
slanino, lahko dodamo surovo
maslo, sladkor in jo pretlačimo v
repni pire, pireju pa lahko doda-
mo tudi krompirjev pire, tako da
krompirjev pire popestrimo z do-
datkom kuhane pretlačene repe.
Repa in krompir sta lahko v raz-
merju 1:1.
Iz repe si lahko pripravimo tudi
juho, tako da repo olupimo,
narežemo na drobne kocke in jo
prelijemo z vrelo vodo. Posebej na
maslu prepražimo moko, a le toli-
ko, da ne spremeni barve, dodamo
kumino in zalijemo z vodo ali
kostno juho; kostne juhe prilije-
mo nekoliko več, da dobimo pre-
cej razredčeno prežganje, Prisi-
pljemo odcejeno repo, solimo in
kuhamo do mehkega. Na koncu
okus izboljšamo s poprom in kislo
smetano. Tik pred serviranjem
potresemo s peteršiljem.
Lahko si pripravite tudi
zapečeno repo, lahko jo pripravite
z namočenim 1 dan starim belim
kruhom ali krompirjem, ki ga
narežete na krhlje in do polovice
skuhate. S krtihom jo pripravimo
tako, da kruh narežemo na večje
kocke in ga namočimo v mleko.
Posebej skuhamo na krhlje nare-
zan krompir. Krompir ohladimo.
ožmemo kruh in ga dodamo
krompirju ter vse skupaj na rahlo
premešamo. Pripravimo omako,
tako da na maslu ali margarini
prepražimo moko, in še preden
moka spremeni barvo, zalijemo z
mlekom; prilijemo ga le toliko, da
ostane omaka gosta. Solimo, po-
pramo ter dodamo še muškatni
oreh. Ohlajeni omaki dodamo ru-
menjake ter trd sneg beljakov. Po-
lovico omake prisipljemo repi in
krompirju, narahlo premešamo in
vsipljemo v dobro pomaščen
pekač. V pekaču naj repa sega 2
centimetra visoko. Po vrhu preli-
jemo preostanek omake. Pečemo
pri temperaturi 220C pol ш-е. Za
boljši okus lahko dodate k omaki
domačo klobaso, slanino, sir in
podobne dodatke.
To jed pa lahko pripravimo tudi
sladko, tako da slane začimbe za-
menjamo s sladkimi oziroma s
sladkorjem, vanilijem, za boljši
okus pa lahko dodate rozine,
namočene v rumu, lešnike in ore-
he.
Lahko pa si pripravite tudi
praženo kislo repo, tako da na
maščobi prepražite žličko slad-
korja; ko porjavi, dodate fino se-
sekljano čebulo, in ko čebula po-
rumeni, prisipajte kuhano kislo
repo. Začinite s soljo, kumino, po
želji lahko
zgostite tudi z
moko. Ponudi-
te kot prilogo k
perutnini.
•> Nada
Pignar,
učiteljica
kuharstva
Krvodajalci
4. november: Sebastijan Kapel,
Ob železnici 17, Rače, Vlado Pra-
potnik, Mihovce 31, Frančiška
Botčevič, Hrastovec 45, Slavko
Amejčič, Gorenjski Vrh 8, Emil
Pravdič, Rucmanci 6, Silvo Fur-
man, Gorenjski Vrh 30, Valerija
Vogrinec, Popovci 17/a, Anton
Žuran, Gradišča 143, IVlarjan Si-
monie, Zabovci 33, Terezija Ze-
bec, Hrastovec 26/a, Milan Sta-
ter, Kicar 56, Ivan Kirbiš, Vareja 4,
Štefan Vogrinec, Popovci 17/a,
Jože Volgemut, Rjavel 20, IVlarjan
Lazar, Turški Vrh16/a.
6. november: Darinka Pšajd,
Črmlja 5, Vladimir Breznik, Biš
36/a, Anton Švarc, Bišečki Vrh 3,
Srečko Roškar, Biš 53, Roman
Korent, Črmlja 12, Janez Korent,
Črmlja 20, Milena Toplak, Orago-
vič 47, Janez Fürst, Levanjci 16,
Samo Ferčec, Destrnik 29, Vlado
Ogrizek, Trubarjeva 11, Ptuj, Ma-
rija Čeh, Bišečki Vrh 2, Anton
Brodnjak, Placar 19, Jože Maje-
rič, Sovjak4, Franc Kukovec, Pla-
car 7/a, Nada Kozar, Industrijsko
naselje, Kidričevo, Rudi FridI,
Ločki Vrh 27, Franc Rižnar,
Strmec 3, Srečko Kosovel, Rim-
ska ploščad 15, Ptuj, Mihael Vald-
huber, Destrnik 14, Irena Korent,
Črmlja 20, Antonija Korent,
Črmlja 12/a, Jožica Kukovec, Pla-
car 7/a, Snežana Fladung, Destr-
nik 56, Jože Horvat, Vintarovci
26, Terezija Potočnik, Jiršovci 47,
Alojz Fladung, Destrnik 56, Anica
Horvat, Trnovski Vrh 31, Lidija
; Širovnik, Žgečeva 8, Ptuj, Zdenka
' Pšajd, Črmlja 5, Marija Voda,
: Dolič 10, Jože Vidovič, Lancova
; vas 53, Štefan Lenart, Destrnik
; 31, Štefan Đurkin, Žmavčeva 4/a,
: Ptuj, Edvard Lubec, Biš 43. Ivan
i Črešnik, Anželova 20, Ruj, Bran-
ko Unuk, Prepolje 72, Janez
: Tašner, Bišečki Vrh 39.
PREJELI SMO / MESEC BOJA PROTI ALKOHOLU
Ali nas
pravilno vodijo
članek je namenjen tistim, ki usmerjajo
naše življenje v kraju, kjer živimo, in tistim,
ki so "polni" vizije o tem, kako nam bo bolje
in lepše. Danes namreč gradijo za jutri.
Ptuju pravijo "Tnesto vina in trte", v Ljubljani
pa stoji ob vhodu v mesto tabla z napisom
"mesto kulture".
Pisateljica Pearl S. Buck v svoji knjigi
Meščan opisuje razvoj Kansasa v Aineriki in
pravi: "Ljudje so ljudje, pa naj živijo v Aziji
ali Ameriki, kar vsakdo ve ali bi vsaj moral
vedeti, zunanji svet je le oder, na katerem se
igrajo človeške btirke." Naj navedem nekate-
re misli iz knjige (str. 297), kjer sta svoje vi-
zije razvoja mesta predložila advokat Evan in
učitelj Jonathan.
Gospodje in gospe, je začel Evan, dragi pri-
jatelji, z Jonathanom sva si naložila hudo od-
govornost, ko sva vas pozvala semkaj, saj ste
nekateri prišli iz velike daljave. A stvar je v
tem, da imava dva predloga, ki vam jih bova
pojasnila, in ker zadevata vse nas, je edino
pošteno, da vsi izveste, za kaj gre, in se potem
odločite. Najbrž si vsak zamišlja mesto Me-
dian po svoje. Ljudje, poslušajte, kakšno je
moje mesto. Bolj je podobno mestu - raste,
živahno je, lepo in bogato. V njem stojijo
lepe lesene in zidane hiše, šole in cerkve, ve-
like trgovine in hoteli. Median lahko posta-
ne veliko središče, ker leži na razpotju med
vzhodom in zahodom, med severom in ju-
gom. Mi smo središče velike dežele zahodno
od reke M. A mesto ne zraste kar samo od
sebe, ne zraste, ker mu požvižgaš. Mi, njego-
vi prebivalci, se moramo potruditi, da ga
zgradimo. V njem morajo ljudje zapravljati
svoj denar, skozenj mora teči živahen pro-
met. In naša velika priložnost je trgovina z
živino. Semkaj lahko prihaja vsa živina iz go-
vejih dežel. To pa pomeni, da bo v Medianu
zapravljenih na tisoče in tisoče dolarjev. Tu
bodo možje dobivali svojo plačo, imeli bodo
denar in ga porabili pri nas ...
Jonathan pa je govoril takole: Ni res, da
hočem obdržati Median tak, kakršen je. Re-
snica je ravno nasprotna in Evan to zelo do-
bro ve, kadar se ne šali. Res pa je, da si ne
predstavljam Mediana kot goveje mesto. To
je razumljivo, saj imam v mislih svoje
učence, ki so seveda vaši otroci. Nima smisla,
da bi sam pred sabo ali drug pred drugim ta-
jili, zakaj trosijo kavboji denar v govejih
mestih; zapravljajo ga za pijačo, za kocke in
za ženske. Pojedo zelo malo, tudi obleke ne
potrebujejo dosti. Če hočemo priti do njiho-
vega denarja, moramo ustanoviti javne hiše;
odpreti moramo salone in kockarnice. Izbi-
rati moramo med dobrim, preprostim mes-
tom s knjižnico, šolo in cerkvijo, s trgovina-
mi in domovi - in med mestom govedarjev.
Kajti mesto bo postalo njihovo, druge
možnosti ni. Naši sinovi bodo zrasli v pre-
pričanju, da je najučinkovitejše na svetu jez-
diti po ulicah, pijan streljati v zrak in vriska-
ti v noč, in naša dekleta bodo morala ostajati
zaprta v hišah. Kakšen dobiček bodo imeli
od denarja, če si ga bodo zaslužili na tak
način?
In prevladalo je mnenje Jonathana. Kansas
City je danes razvito kulturno središče.
Torej toliko o različnih vizijah prihodnos-
ti. In kakšna je moja vizija? Kaj kot zdravni-
ca menim o "zmernem pitju in kulturi ob
vinu"? O tem drugič.
Dr. Zlata Ivetic-Drahotusky,
zdravnica šolskega dispanzerja
PISE: ING. MIRAN GLUSIC /     Ф      V VRTU      *     V VRTU       *      V VRTU       *      V VRTU       *
Vrt pred zimskim mirovanjem
Slovo od poletja in srečanje z obdobjem
zimskega mirovanja velja le za vrt, ne pa
tudi za vrtnarja. Vrtnar v obdobju, ko se
je vrt pripravil k zimskemu počitku, budno nadzoruje
spravljene pridelke, skrbi za rastlinje v zimovališču, sadi
in presaja drevnine ter obdeluje vrtno zemljo.
V SADNEM VRTU so talne in
vremenske razmere v prvi polo-
vici novembra bile zelo ugodne
za sajenje in presajanje sadne-
ga drevja. Pri sajenju v tem času
posvečamo največ pozornosti
stanju korenin sadne sadike, saj
so na zunanje vplive najbolj
občutljiv organ. V zmrzli zemlji
pozebejo, v sušni ovenijo, pri
prenosu sadik pa je lahko že
šibek hladen vetrič, sončna pri-
peka ali predolgo držanje kore-
nin na prostem, ne da bi jih pri
tem zavarovali, uničojoče.
Na koreninah v času sajenja
običajno še ne opazimo
poškodb. Med izkopom sadike
v drevesnici pa do sajenja v sa-
dovnjak lahko z nepravilnim rav-
nanjem na njenih koreninah
povzročimo nepopravljivo
škodo, takšna sadika pa že po-
zimi odmre.
Sredi novembra je čas, da
oberemo še naj poznejšo
zorečo sadno vrsto, nešpije.
Plodovi nešpije so se po zadnjih
jesenskih slanah že toliko
omehčali,^ da so primerni za
uživanje. Če pa niso, pa jih kljub
temu oberemo in prepustimo,
da se zmehčajo in dozorijo do
užitne zrelosti v shrambi skupaj
z drugim sadjem.
V shrambi prebiramo sadje in
izločamo plodove, ki kažejo
znake skladiščne gnilobe, da se
z okužbo bolezen ne bi prenes-
la še na zdrave. Ne glede na
količino sadja, ki ga hranimo,
prostor pogosto zračimo in v
njem vzdržujemo svežo in hlad-
no klimo. V suhem in toplem
prostoru jabolka ovenijo, se na-
gubajo in prično predčasno
prezorevati in razpadati.
V OKRASNEM VRTU enako
kot v sadnem sadimo ali presa-
jamo listopadne okrasne drev-
nine in grmovnice. Pri
razvrščanju okrasnih drevnin
smo pozorni, da pri nado-
meščanju ne sadimo enake bo-
tanične vrste na mesto, kot je
tam rastla že doslej. Rastline,
katerih življenjska doba je dol-
ga, svoje rastišče oziroma
zemljo enostransko izrabijo, os-
tanki korenin pa, ki so ostali po
krčenju, pri razpadu izločajo
snovi, ki so novi rastlini istega
botaničnega rodu škodljive. Pri
krčenju stare odmrie ali poško-
dovane in bolne rastline čimveč
korenin iztrebimo, prst paje pri-
poročljivo še presejati. Če smo
kljub temu na isto mesto name-
nili posaditi drevnino enake bo-
tanične zvrsti, prst v sadilni jami
zamenjamo s svežo.
Korenine okrasnih drevnin in
grmovnic z redko obraščenimi
sesalnimi koreninicami, kot so
to pogosto vrtnice, pred saditvi-
jo namočimo v blatno kašo. Pri-
pravimo jo tako, da v dno lese-
ne ali plastične posode
zmešamo z zemljo toliko vode,
da z mešanjem nastane gosto
blato. Temu dodamo nekoliko
zemlje kompostovke, da bodo
koreninice zagotovo prišle čim
prej do hranil. Če so sadike bile
že nekaj časa izpostavljene su-
hemu zraku, naj bodo korenine
vsaj en dan namočene v blatno
kašo, da se dobro osvežijo,
četudi jih sadinno v vlažno
zemljo.
Sedaj sajene vrtnice precej vi-
soko zasujemo z rahlo vrtno
zemljo, te kupčke pa zastrenno s
smrečjem, da korenine, kore-
ninski vrat s cepilnim mestom in
še del poganjkov zavarujemo
pred zimsko pozebo. Varovalno
plast listja, slame ali šote nasu-
jemo po nasajenih rastlinah ali
po površini, zasajeni s občutlji-
vimi trajnicami, lahko tudi, ko je
zemlja nekaj centimetrov glotx)-
ko že zamrznila. Da veter varo-
valne plasti ne bi odpihal, jo pre-
krijemo s smrečjem.
Z ZELENJAVNEGA VRTA po-
spravimo še pozne vrste vrtnin,
ki so vzdržale hladne oktobrske
noči in jesenske slane. Pred
nastopom poznih jesenskih
zmrzali izkopljemo korenje, ki
ga v manjših količinah lahko
hranimo v posodah s peskom.
Korenje zložimo v posodo po
plasteh, med katere nasipljemo
toliko peska, da se koreni med
seboj ne dotikajo. Sicer pa je
korenje odpornejše od nekate-
rih drugih korenčnic in go-
moljnic in ga zato lahko spravi-
mo tudi v takšne prostore, ki za
druge vrtnine niso primerni.
Prostor ne sme biti presuh in ne
pretepel in v njem naj ne zmrzu-
je.
Ustna zelenjava - endivija,
radič in zelje - ostane dolgo
sveža, če jo hranimo v prostorih
z bolj ali manj stalno temperatu-
ro 3 do 5 C, torej so sorazmerno
hladni in niso suhi.
Lepo razvite glave radica štru-
carja izpulimo in s korenino
vred zavijemo v časopisni papir
ter zložimo v zaboj, kjer bodo
bolje vzdržale zimo kot v kaki
suhi in topli kleti, kjer bi naglo
segnile.
Rastline radica, ki niso razvile
glav, pustimo na gredi in pokrite
s tunelom z dvoplastno folijo
bodo v zimskih mesecih, ko se
obelijo, dobre za uporabo.
Peteršilj lahko pustinx) za
spomladansko rabo na gredici,
za zimo pa ga posadimo v za-
bojček, ki ga postavimo v svetel
prostor, kjer ne zmrzuje. V tem-
nem prostoru mu listi naglo por-
javijo in postane neuporaben.
Miran Glušič, ing. agr.
TEDNIK - 20. NOVEMBER 1997
OD TOD IN TAM - 21
LENART / OBRTNIKI KONČNO NA
SEJMU
Boiiino-novoletne
prireditve bodo!
ORGANIZACIJA V ROKAH TICA, KI Ji LETOS ŽE izl
PEUAL VEČ USPEŠNIH PROMOCIJ LENARŠKE TU|
RISTIČNE PONUDBE 1
Potem ko je glasno napoveda-
ni prvi lenarški "Martinov se-
jem" gladko odpadel, so v Len-
artu v Slovenskih goricah vsee-
no spravili pod streho martino-
vanje. Na ploščadi pred blagov-
nico se je pilo, jedlo in igralo,
ljudje so bili dobre volje in so
si radi segli v roke. To Le-
narčanom najbolj manjka, radi
so vsaksebi, po tisti slovenski
navadi, da naj gre slabo tudi
sosedu, če nam ni lepo. Najbrž
je nekaj teh prispodob za le-
narško dogajanje zelo značil-
nih, napovedani sejem je odpa-
del tudi zaradi vlečenja vsako-
gar k sebi. Nekaj je bilo
škodoželjnosti, nekaj koncep-
tualnih razhajanj, premalo časa
in denarja in vsa reč je padla v
vodo. Skoda, pripominjajo v
Lenartu, kjer so veseli vsake
pobude, vendar hkrati že na
začetku tudi kritični, kar ni
vselej dobro.
Pustimo zdaj martinovanje in
Martinov sejem na strani, Le-
narčani so ga že pozabili, vese-
lijo pa se napovedi, da naj bi
končno pripravili božično-no-
voletni sejem. Organizacijo je
občina zaupala prizadevnim
sodelavcem lenarškega Turis-
tičnoinformativnega centra.
Ta se je letos že večkrat dobro
odrezal, tudi na prvem delov-
nem srečanju so ponudili spre-
jemljiv koncept za vse, ki bi
pred božičem in novim letom
želeli sodelovati na sejmu. Za
zdaj je kar precejšnje zaniman-
je. Sejem naj bi bil od 20. do
24. decembra v središču Lenar-
ta, najbrž kar na ploščadi pred
blagovnico Mercatorja. Odprt
naj bi bil od 9. do 19. ure. V
tem času bi v središču Sloven-
skih goric pričakali Božička,
imeli bodo kulturne in zabav-
ne programe, ponujali domače
dobrote, točili kuhano vino itd.
Ob tej priložnosti bodo posta-
vili več stojnic, na katerih naj
bi razstavljali tudi obrtniki in
podjetniki iz bližnje Gornje
Radgone, Ptuja in Maribora.
Lenarčani obljubljajo pester
program, zanimivo pa je, da je
prizadevanja TlC-a podprla
tudi območna obrtna zbornica.
Zeleno luč je pred dnevi
prižgala tudi občina Lenan,
tako da so priprave stekle. V
tem primeru torej ne bodo
mogoči izgovori, da za dobro
organizacijo sejma ni bilo do-
volj časa. Bodo Lenarčani
(vendarle) vsaj enkart na leto
potegnili skupaj?
M. Toš
HRANJIGOVCI / SMUČIŠČE JE NARED
Pravo stKÊuiHë^ v PriMB
v soboto se je v Hranjigovcih zbralo izredno veliko število obi-
skovalcev, najbrž največje na kakšni letošnji prireditvi v
ormoški občini. Kako tudi ne, vreme je bilo odlično, bil je velik
razlog za praznovanje in po koncu uradnega dela je na ljubitel-
je smučanja čakal pripravljen šotor, s pogostitvijo in glasbo, ki
je obljubljala zabavo do jutra.
Prizadevanja članov smučarske-
ga kluba Sv. Tomaž je pred do-
brim letom, ko so pričeli aktivnos-
ti, marsikdo sprejel z nezaupan-
jem. Tudi ormoški župan Vili
Trofenik je priznal, da se mu je
sprva takšna ideja zdela neresna,
kasneje pa je podprl prizadevanja
ljubiteljev smučanja. Podobno sta
naredila tudi župana Ptuja in Lju-
tomera dr. Miroslav Luci in dr.
Ludvik Bratuša, ki sta se v
otroštvu tudi sama smučala po
okoliških gričih. Brez številnih
sponzorjev, ki so pomagali materi-
alno in s storitvami, seveda ne bi
šlo. Kljub vsemu pa je bil največji
vložek prav prostovoljno delo.
Še sedaj se zdi komu smučišče v
Prlekiji nenavadno, vendar vidi-
mo pozimi po vseh najmajnših
hribčkih, da se otroci in odrasli
sankajo in smučajo. Člani kluba so
dolgo iskali primerno lego za
smučišče, saj je bilo veliko zahtev:
primerna velikost, električna na-
peljava, voda v zadostnih
količinah, možnost ureditve par-
kirišča. Ko so primeren prostor
našli, ga je bilo treba najprej očisti-
ti, saj je bil poraščen, poln smeti.
Več lastnikov se je svoji zemlji od-
povedalo v korist kluba. Ves čas
urejanja so entuziastom ob strani
stali profesionalci s svojim nasve-
tom in moralno podporo. Eden od
njih je bil Tone Vogrinec direktor
slovenskih smučarskih reprezen-
tanc, ki je povedal, da ga je zagna-
nost Tomaževčanov spomnila na
čase, ko se je tudi sam loteval "ne-
mogočih" projektov in vanj ni
nihče verjel. Ob odprtju smučar-
skega centra je domačemu klubu
podelil najvišje priznanje Smučar-
ske zveze Slovenije in obljubil, da
bo na smučišče v Hranjigovcih
pripeljal slovensko reprezentanco.
Kar nekaj obljub je dal tudi Marko
Tršan, predstavnik ministrstva za
šolstvo in šport, ki si bo prizadeval
za finančno podporo ministrstva,
poskrbel pa naj bi tudi za tečaj za
učitelje smučanja. Smučarski klub
Sv. Tomaž je za svoje delo prejel
tudi priznanje svoje krajevne
skupnosti, ki jim ga je predala
predsednica Vera Jeromel.
Finance pogosto zavirajo dobre
ideje, tokrat na srečo ni bilo tako.
Sredstva sponzorjev, vseh treh
občin, ministrstva za šolstvo in
šport ter lastno delo in prispevki
so postavili smučišče. Finančno
poročilo govori o 270.000 nemških
markah, nad polovico sredstev pa
je odtehtalo prostovoljno delo. V
prvi fazi je bila predvidena tiredi-
tev terena, nakup vlečnice in
osemtonskega teptalca snega ter
vzporedni objekti - vstopna in iz-
stopna postaja, zabojniki, kioski in
razsveüjava, ki bo omogočila pri-
jetno smuko pozno popoldne in
zvečer. V drugi fazi pa predvideva-
jo tudi umetno zasneževanje.
Dolžina smučišča je 520 metrov,
skupna površina 3,5 hektarje,
zahtevnost tudi ni prehuda.
Smučišče v Hranjigovcih bo poli-
gon za rekreacijo, pripravo
smučarja na zahtevnejše terene,
nameravajo pa pripravljati tudi
programe za šole in vrtce. Zmoglji-
vost vlečnice je 800 smučarjev v
uri. O ceni smučanja še niso raz-
mišljali, gotovo pa bo nižja kot na
Pohorju, sprejemljiva za smučarja
in dovoljšna za pokrivanje
stroškov vzdrževanja.
vki
Smučišče je v globokem klancu in po njem je tudi dobilo
ime.
Tone Vogrinec je predsedniku smučarskega kluba Sv.
Tomaž Ivanu Grašiču predal najvišje priznanje Smučarske
zveze Slovenije, prav pa bosta prišla tudi dva para vrhunskih
smuči iz Elanovega proizvodnega programa.
Meia bo vmbuiMS
Po petkovem sestanku na Hajdini (sklical ga je predsednik primestne
četrti Hajdina Rado Simonič, za skupno mizo pa so se dobili družine Vo-
grinec, Vidovič, Rogina in Podhostnik, ki jo je zastopala Silva Rogina,
direktor Golf Invest Jože Matjašič, predsednik Agrarne skupnosti Jože
Zupanič, pravni zastopnik Agrarne skupnosti Maks Kampl in vodja od-
delka za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukttiro mestne občine
Ptuj Stanislav Napast) je že mogoče reči, da se napetost in nesoglasja, ki
jih je povzročila gradnja golf igrišča na hajdinski gmajni, počasi tunirja-
jo. Po strpnem in argumentiranem pogovoru sta Agrarna skupnost in
dnižba Golf Invest predlagali, da se del desne strani Studenčnice odmeri
kot vodni pas, s čimer bodo vsem štirim zagotovili pristop do Stu-
denčnice. Predlog o tem bodo podali vodnemu gospodarstvu, od katere-
ga tudi pričakujejo, da bo obreje omenjenim družinam ponudil v oskrbo.
Vsi navzoči s tem predlogom soglašali in ga tudi podpisali.
S sklicem petkovega pogovora je primestna četrt Hajdina pokazala vol-
jo in raztunevanje do lu-editve odprtih vprašanj med agrarno skupnostjo,
družbo Golf Invest ter prizadetimi družinami.
MG
OB OSEMDESETI LETNICI PRIKAZO-
VANJ NA OBISKU V SLOVENIJI
Fmfimskm gosgn^
IméÊ pumérwrilmÊÊl
"Naj bo njeno romanje blagoslovljeno in posvečeno za ves slo-
venski narod," so besede ljubljanskega pomočnega škofa msgr.
Alojza Urana, kije skupaj s 25 slovenskimi romarji 29. avgusta
zvečer z letalom iz Fatime v Slovenijo pripeljal milostni kip
Marije Romarice, ki že 50 let potuje po deželah vsega sveta z
namenom, da bi ob njem podoživeli milostne dogodke in spo-
ročila Marijinega prikazovanja trem pastirčkom leta 1917 v
Fatimi.
Leta 1947 so dali po natančnem
opisu vidkinje Lucije izdelati kip
fatimske Marije in od tedaj je ta
vedno na poti. Obiskal je že skoraj
vse narode na vseh kontinentih z
izjemo tistih, ki so bili pod komu-
nističnim režimom. Zdaj so meje
odprte in lahko obišče tudi te
dežele. Najprej je bil na Slo-
vaškem, nato Madžarskem, Polj-
skem, v Ukrajini, nato pa v Rusiji,
kjer je v devetih mesecih prepoto-
val prek 60 000 km. Tudi v Slove-
niji je prvič in z vseh krajev priha-
jajo presenedjive informacije o iz-
rednih doživetjih tistih, ki ga
spremljajo, pozdravljajo in spreje-
majo. Mariborski škof dr. Franc
Kramberger je v polnočnem nago-
voru v mariborski stolnici prejšnjo
nedeljo povedal, da se slovenski
verniki množično zbiramo okrog
milostnega kipa, kakor da gre za
vseslovenski misijon, ki nas že pri-
pravlja na vseslovensko sinodo in
dvatisoč letnico Kristusovega
rojstva.
Konec meseca bomo kip fatim-
ske Marije lahko pozdravili tudi
na nalJem obmoju.
F.M.
OD TOD IN TAM
KIDRIČEVO • 43 fef
proizvodnje aluminija
v petek, 21. novembra, bo minilo 43 let od
pričetka proizvodnje v nekdanji Tovarni glinice
in aluminija v Kidričevem, današnjem TALUM-
u, kolektivu z okoli 1.400 zaposlenimi, ki je naj-
močnejši industrijski dejavnik na širšem ptuj-
skem območju. Danes (v četrtek) ob 11. uri bo
v restavraciji Pan tradicionalno srečanje, na ka-
terega so povabili blizu 1200 upokojenih sodel-
avcev. Osrednja proslava ob tovarniškem praz-
niku pa bo jutri ob 14. uri, ko bo slavnostni go-
vornik glavni direktor Danilo Toplek; zaslužnim
sodelavkam in sodelavcem Taluma pa bodo
izročili štiri zlate metulje.
PTUJ Ф Katarinin sejem
bo v torek
Katarinin sejem bo v torek, 25. novembra.
Tudi zanj je med prodajalci veliko zanimanje.
Doslej so v oddelku za gospodarstvo mestne
občine Ruj izdali 45 soglasij k prodaji na sej-
mu, dvajset pa jih je še v reševanju, nekateri
stalni sejemski prodajalci pa so si soglasja pri-
dobili že na začetku leta za vse tri sejme. V to-
rek bo tako na ptujskih ulicah in trgih s sogla-
sjem mestne občine prodajalo več kot 150 pro-
dajalcev iz cele Slovenije in tudi Hrvaške.
MG
PTUJ •
Danes otroški parlament
Rujsko Društvo prijateljev mladine je tudi le-
tos organizator medobčinskega otroškega par-
lamenta, ki bo letos potekal na temo Odnosi
med vrstniki. Zasedanje mladih parlamentarcev
bo danes, 20. novembra, ob 9. uri v dvoranic Na-
rodnega doma. Pogovor s predstavniki OŠ na
Rujskem bo vodila Danila Jurgec s Centra za
socialno delo na Ruju. Na parlamentu bodo
letošnjo tematiko povezali z lansko, ki je govo-
rila o stanju otroških igrišč in ukrepih za njihovo
ureditev ter vzdrževanje. Prav zato so organiza-
torji na zasedanje povabili predstavnike mestne
oblasti, kajti pričakujejo odgovore na lani zas-
tavljena vprašanja, zagotovo pa jim bodo mladi
parlamentarci zastavili tudi kakšno novo
vprašanje.
TM
ORMOŽ / RAZVOJ MESTNEGA
PROMETA
z minibusom po
ormdkih ulUdi
Tudi v Ormožu ideja o uvedbi mestnega prometa ni nova. Že
pred leti so pri Certusu pripravili idejne načrte, a so za nekaj
časa romali v omaro. Minuli ponedeljek pa je podjetje Certus
predstavilo idejo o obratovanju mestnega potniškega prometa v
Ormožu in svoj najnovejši minibus.
Podpredsednik delniške
družbe Certus Alfonz Grame, Ja-
nez Cafuta, vodja delovne enote
Ptuj, in komercialist Janez Hab-
janič so obiskali župana Vilija
Trofenika in mu predstavili pro-
jekt. Kakšen je bil odgovor in ali
so prišli do kakšnega konkretne-
ga dogovora, zaenkrat še niso
mogli povedati, privoščili pa so
nam prijetno krožno vožnjo po
Ormožu.
Nov minibus je posebej prime-
ren za mestno vožnjo, saj je okre-
ten kot osebni avto, ima 13
sedežev in 10 stojišč, prirejen pa
je tudi za prevoz invalidov z
vozički. Avtobus bi lahko krožil
po mestu in okolici v 15- do 20-
minutnih intervalih. Se posebej
prav bi prišel delavcem, ki
pešačijo na delo v industrijsko
cono in šolarjem. Vozovnice bi
seveda morale biti primerno po-
ceni ali celo zastonj, da bi bili
krajani motivirani pustiti avto v
garaži in se peljati z mestnim
prevozom. Kdo ve, koliko bi
takšni prevozi stali in ali bi bil
zanje v Ormožu tudi zares inte-
res. S tem vprašanjem se bodo
morali ukvarjati na občini.
Minibus so predstavili tudi v
Ptuju.
vki
Predstavniki Certusa so predstavili minibus in možnosti
mestnega prometa
22 - ŠPORT
20. NOVEMBER 1997 - TEDNIK
Športne noWce
ODBOJKA • Hit Nova
Gorica - Marsel 0:3
MARS EL PTUJ: Gojkoškova, Terbučeva,
Prauhartova, Merhar, Zenunovičeva, Vindiševa,
Intiharjeva, Godčeva.
Odbojkarica ptujskega Marsela se iz Nove Gori-
ce vračajo s pomembno zmago. Z novima točkama
so se samo še utrdile na čelu prvenstvene razpre-
delnice. Tokrat na gostovanju niso imele težkega
dela, še posebej ne v prvem nizu, ko so domačim
odbojkaricam prepustile samo eno točko. Še največ
odpora so Goričanke nudile v drugem nizu, tretji
pa je bil zopet bolj formalnost. Rezultati nizov:
1:15,11:15,8:15.
V soboto, 22. 11., ob 20. uri bodo obdojkarice
Marsela v športni dvorani Mladika gostilne ekipo
Meltal Maribor.
Vrstni red v 1. b ligi po 9. krogih: Marsel Ptuj
16, Šentvid, Tabor Ljubljana, Grostišča Štorman
12, Kajuh Šoštanj 8, Hit Nova Gorica 6, Prevalje 4
in Meltal Maribor 2.
D.K.
KUNG FU •
Tretji ligaški krog
v Ljutomeru je potekal tretji krog lige kung fu.
Nastopilo je več kot 40 tekmovalcev iz sedmih slo-
venskih klubov. Kot ponavadi so imeli veliko
uspeha predstavniki Ptuja in Ormoža.
Uvrstitve ptujskih in ormoških tekmovalcev po
kategorijah: do 57 kg: 2. Boštjan Bizjak, 3. Bogdan
Zajšek - oba Ptuj; do 63 kg: 1. Boštjan Gašljevič -
Ptuj, Boštjan Murat - Ptuj; do 67 kg: 1. Milan Ko-
rotaj - Ormož, 2. Mitja Kmetec - Ptuj; do 71 kg: 1.
Branko Šmigoc - Ptuj; do 75 kg: 1. Ciril Čuš - Ptuj;
do 81 kg: 2. Damir Hasanagič - Ptuj; nad 91 kg: 3.
Sašo Čeh - Ptuj.
D.K.
РТШФ
Uspel sejem "Zima - šport"
Dvodnevni sejem v športni dvorani Mladika je
privabil nad 2500 obiskovalcev, ki jim je bil omo-
gočen cenejši nakup še dobro ohranjene smučarske
opreme (oblačil, smuči, čevljev, vezi, drsalk, desk
itd.) kot tudi nove vrhunske opreme. Ponudba je
bila zelo pestra in izbira velika, da pa je tradicio-
nalni 19. sejem uspel, gre zasluga marljivim čla-
nom Smučarskega kluba Ptuj, ki so bili prese-
nečeni nad tako velikim zanimanjem, saj je letošnji
časovno zelo zgodaj, nedvomno pa so prve
snežinke v nedeljo vzpodbudile mlade in stare
smučanja željne Ptujčane, da si pravočasno izpo-
polnijo opremo za zimske spone.
-one
STRELSTVO
Ptujski strelec Srečko Majceno-
vič je v 1. kontrolnem tekmovanju
invalidov strelcev, ki je bilo v so-
boto v Ljubljani, nastreljal 599
krogov (od 600 možnih).
PíTUA -1. pmoR-
5KIBATAUON RIKE
1626:1595
Strelci Petlje so bili v tretjem
kolu gostitelji izredne ekipe Ruš.
Po drugi zmagi so Ptujčani spet
pričakovali zmago. Trener Jože
Malek je namesto mladinca Mar-
jana Grila v ekipo uvrstil člana
Milana Stražišarja in zmaga je
bila še prepričljivejša. Razlika 31
krogov je kar pravi odsev moči na
strelišču.
Petlja je nastopila v postavi Ma-
rijan Potočnik, Milan Stražišar in
Robert Šimenko, gosti pa Silvo
Zorko, Porok Sašo in Ludvik
Pšajd ml. Po prvi seriji so
Ptujčani po vedli za štiri kroge in
bili iz serije v serijo bliže pre-
pričljivi zmagi. Posamezno je bil
najboljši ptujski mladinec Robert
Šimenko s 547 krogi, Marijan
Potočnik 541 kr., Milan Stražišar
538 kr. Strelci Ruš so streljali ta-
kole: Sašo Porok 542, Ludvik
Pšajd ml. 543 in Silvo Zorko 510.
V nedeljo Ptujčani gostujejo v
Velenju.
f. DRŽAVNA LIGA •
Ptuj - Kanmik
1652.1663
Strelci Ptuja imajo po tretjem
kolu tri točke. Streljajo solidno, a
vedno za las izgubijo. Gostje iz
Kamnika so bili enakovredna eki-
pa s povprečem 554 krogov. Posa-
mezno je zmagal Janez Stuhec iz
Ptuja s 569 krogi. Majda Raušl je
nastreljala 540 krogov, Franc Be-
drač pa 543 kr.
NAIBOUŠIŠIUEN-
KO, RAIÖLOV IN PE-
TEKIČEVA
V nedeljo je bilo prvo kontrol-
no tekmovanje Slovenije v strel-
janju z zračnim orožjem. Vabilo
za drugo pozivno tekmovanje so
prejeli Robi Šimenko, Majda
Raušl in Alenka Peteršič. Od tuj-
skih strelcev so se najbolje odreza-
li mladinci. Robert Šimenko je z
odličnimi 538 kr. bil tretji mladi-
nec, Matija Potočnik je bil s 533
kr. sedmi, normo za državno
prvenstvo je ujel tudi Marjan Gril,
509 kr. Solidno je streljal tudi Da-
vid Valič. Mladinka Alenka Pe-
teršič je bila s 335 kr. četrta, Sabi-
na Zampa pa je za las zgrešila nor-
mo za državno prvenstvo.
V kategoriji članic je bila vedno
najboljša Ptujčanka Majda Raušl
izredna in je hilas s 364 krogi
četrta. V članski konkurenci ni
bilo Janeza Štuhca iz Ptuja, naj-
bolje pa je med Ptujčani streljal
Slavko Ivanovič, 443 kr. Nekaj
slabšo uvrstitev je imel Franc Be-
drač.
5.1.
USPEŠNI STRELCI SD
KIDRIČEVO
Nedavnega republiškega regij-
skega tekmovanja v streljanju z
zračno puško, ki je bilo minuli
četrtek v Slovenski Bistrici, se je
udeležilo 12 najboljših slovenskih
ekip, med njimi tudi ekipa Strel-
ske družine Kidričevo v sestavi:
Albert Frčeč, Gorazd Maloič in
Franc Lubec, dosegla pa je
odlično 2. mesto. Kidričanom se
je uspelo uvrstiti tik za prvo-
uvrščeno ekipo z Zgornje Polska-
ve, ki je še do lanskega leta strelja-
la v mednarodnem programu. Si-
cer pa je za Strelsko družino Ki-
dričevo, ki bo prihodnje leto praz-
novala 50-letnico in je nekdaj v
svojih vrstah že imela republiške
in državne prvake, to eden boljših
rezultatov.
TM
PREJELI SIMO
Krnj se dogajiÊ s športno
politiko v Ptuju?
6. novembra sem prejel dopis direktorja Športnega zavoda Ptuj,
ki je izbil sodu dno. V njem mi je g. Stanko Glažar sporočil: "/.../
Prav tako vas obveščamo, da bo Strokovni svet Zavoda na prvi nas-
lednji seji obravnaval vprašanje, ali je smotrno v MO Ptuj imeti dva
ženska odbojkarska kluba in s tem drobiti kvaliteto. Glede na mala
finančna sredstva, namenjena za športne dejavnosti in deficitarnost
pokritih vadbenih po\TŠin, je potrebna maksimalna racionalizacija
in integracija vseh razpoložljivih segmentov."
Kaj bi naredili, če bi bili predsednik odbojkarksega kluba in bi
prejeli takšen dopis? Zame je to pomenilo napoved uničenja enega
od dveh odbojkarskih klubov, ki trenutno obstajata v mestni obini
Ptuj. In nadaljevanje agonije, s katero se borimo za svoj obstoj kljub
izjemno težkim razmeram, v katerih se trudimo delati z našimi
otroki in mladino. In ta napoved o obravnavi omenjenega vprašanja
je le nadaljevanje zapostavljanja in ignoriranja našega društva s
strani Športnega zavoda Ptuj. In če se ne spuščam v razpravo o tem,
da Kurent odbojkarski klub sploh ni "ženski odbojkarski klub",
ampak se poskušam postaviti nad situacijo, se lahko vprašam le, kaj
vse si bodo posamezniki v ptujskem športu še dovolili. Ali res lahko
že vsakdo odloča, koliko in kakšna društva bomo imeli v Ptuju,
čeprav bi s tem kršili tudi zakon o društvih? Kako lahko nekdo kar
tako zlalika krši legitimno pravico društev, da kandidirajo za javna
sredstva? In kdo ve, koliko je še društev s podobnimi težavami?
Kaj bi bilo, če v svoji stiski ne bi pričel iskati pomoči na vse stra-
ni in se ne bi spomnil nekaterih člankov v vašem cenjenem časopi-
su, v katerih je g. Miroslav Letonja kot član Odbora za družbene
dejavnosti opisoval svoje napore na področju družbenih dejavnosti?
In če ne bi g. Miroslav Letonja kot bivši športnik pt^kazal interesa
za naše stiske in obljube, da se bo angažiral glede tako kritičnega
stanja, kot trenutno obstaja v ptujskem športu, in sprožil pobude za
sejo Odbora za družbene dejavnosti, ki bo obravnavala stanje v ptuj-
skem športu?
Martin Kureš, Predsednik KURENT OK
KARATE/  .
MLADINSKO DRŽAVNO
PRVENSTVO
ШЦо vite-
prvakinia,
Kanlina
tretia
V nedeljo, 16. novembra,
se je v športni dvorani Žalec
končalo mladinsko državno
prvenstvo v katah in športnih
bojih. Nastopilo je 186 tek-
movalcev iz 35 klubov.
Članici Karate DO kluba
Ptuj Lidija Cañita in Karoli-
na Petrana sta si priborili
odlični mesti med starejšimi
mladinkami do 21 let. Lidija
je v kategoriji do 60 kg borbe
gladko premagala Miro
|vUŽar iz Duplice ter Sando
Šteberger iz Domžal. V final-
ni borbi pa se je srečala z re-
prezentančno kolegico Jula-
ričevo iz Ljubljane, ki je zara-
di Lidijine zmanjšane zbra-
nosti v borbi, za kar je bila
vzrok stara poškodba v za-
pestju, prepričljivo postala
državna prvakinja. Karolina
Petrena je v kategoriji nad 60
kg prav tako zadovoljila z
tretjim mestom, saj ogromno
trenira in je v kratkem času je
zelo napredovala.
Andrej Cafuta
PODLEHNIK/ MLADI SLOVENSKI PLANINCI NA
DRŽAVNEM TEKMOVANJU
OS Martina Koresa iz Podlehnika je bila gostitelj 9. državnega
tekmovanja Mladina in gore. Minulo sončno soboto seje v Pod-
lehniku zbralo kar 72 ekip z 288 tekmovalci iz domala vseh slo-
venskih osnovnih šol in planinskih društev. Teme letošnjega
tekmovanja mladih planincev in planink so bile: Kamniško-Sa-
vinjske Alpe, Haloška planinska pot in Planinska pot Med or-
ganizatorji tekmovanja sta bila poleg OŠ Podlehnik še Mladin-
ska komisija PZ Slovenije in Planinsko društvo Ptuj. Najboljših
osem ekip seje ob koncu pomerilo v finalnem kvizu, zmagala pa
je ekipa OŠ Šempeter pri Novi Gorici.
Organizatorji letošnjega tekmo-
vanja mladih planincev so to odgo-
vorno nalogo dobili po lanskolet-
nem osvojenem drugem mestu v
Trzinu, kajti že nekaj let na OŠ
Podlehnik uspešno dela planinski
krožek pod mentorskim vodstvom
Jožice Feguš. Zadnja leta so Pod-
lehničani dosegali dobre uvrstitve
na tekmovanjih, zato so se po bese-
dah Feguševe tudi za letošnje tek-
movanje posebej dobro pripravili.
Minulo soboto so se veselili
srečanja z najboljšimi mladimi
slovenskimi planinci in planinka-
mi, ob tej priložnosti pa so svojim
vrstnikom predstavili svojo šolo,
Podlehnik in Haloze. V avli šole so
pripravili bogato razstavo fotogra-
fij in spominov na mnoge prehoje-
ne poti po slovenskih gorah, pred-
stavili so se v kulturnem progra-
mu, ravnatelj OŠ Podlehnik Ve-
koslav Fric pa je dejal, da so na
šoli zelo ponosni na planinski
podmladek, kajti z njihovo
pomočjo bodo lahko slovenski
osnovnošolci spoznali del Haloz.
Potem se je državno tekmovanje
mladih planincev začelo zares, naj-
prej s pisanjem testa o slovenskem
gomištvu. V drugi krog se je uvr-
stilo najboljših osem ekipam: PD
Fram, OŠ Šempeter pri Novi Gori-
ci, OŠ y^gela Besednjaka iz Mari-
bora, OŠ Trzin, OŠ Dušana Flisa
iz Hoč, OŠ Jelšane, domača ekipa
Zoisova zvončnica in PD Vipava.
Popoldan je šolska telovadnica
gostila najboljše ekipe, znova je
bilo treba napeti možgane in upo-
rabiti znanje o gomištvu. Zmago-
valci so postali mladi planinci iz
OŠ Šempeter pri Novi Gorici,
druga je bila ekipa iz OS Angel
Besednjak (PD "Drava" Mari-
bor), tretje mesto pa sta si delili
ekipi letošnjih gostiteljev, Zoisova
zvončnica OŠ Podlehnik, in eki-
pa OŠ Trzin. Podlehniškim plani-
cem je tako znova uspelo priti čisto
pod vrh in veselja v ekipi je bilo ob
koncu tekmovanja veliko, vendar
pa to že narekuje udeležbo ekipe
na 10. državnem tekmovanju pri-
hodnje leto, tako vsaj obljublja
mentorica ekipe Jožica Feguš.
V Podlehniku smo lahko ob kon-
cu tedna spoznali, da so slovenski
osnovnošolci odlični poznavalci
slovenskih gora, poleg znanja pa
imajo veliko volje do pohodništva.
Tako so lahko na kratko spoznali
Haloško planinsko pot, ki jo je do
danes prehodilo že več kot tisoč
planincev, gostitelji pa so jim o
poti in svojem kraju veliko pove-
dali v brošuri, ki sta jo pripravili
Jožica Feguš in Anita Malovič.
V gosteh pa so mladi planinci
imeli na dan tekmovanja tudi Vi-
kija Grošlja, alpinista, ki jih je
navdušil s predstavitvijo svojih
diapozitivov. Začel je z odpravo v
daljno Afriko, nadaljeval z vzpo-
nom na najvišje vrhove Južne in
Severne Amerike, o odpravi v Hi-
malajo in osvojitvi Mont Everesta.
Tatjana Mohorko
Podlehniška ekipa Zoisova zvončnica z mentorico Jožico Feguš
i je letos dosegla odlično 3. mesto. Foto: TM,
FRANCIJA / PTUJSKI PLANINCI NA VRHU MONT
BLANCA
ВШе somu na Belo goro
Večji del poti proti vrhu poteka po ozkem grebenu, zato se po-
novno razdelimo v tri manjše skupine ter se po štirje navežemo
na glavno vrv. Ob pogledu na kolono planinskih prijateljev kar
ne morem kontrolirati utripa srca, ki tolče kot podivjano - adre-
nalin raste. Občutki in dogajanja od tukaj pa vse do vrha gore se
skoraj ne dajo opisati z besedami.
Zaradi velikega napora in nad-
morske višine več kot 4500 metrov
se človek počuti, kot da stopa v iz-
venzemeljske sfere. Na te občutke
naredi poseben pečat modro nebo,
obsijano s soncem, in megleno
morje pod nami, ki nas izpusti iz
svojega objema le nekaj deset me-
trov nad bivakom. Korak za kora-
kom se dvigujemo vse višje in
višje, bela glava se nam vsak trenu-
tek bliža in bliža. Globokega di-
hanja ne more preglasiti niti veter.
Po prečkanju večje ledeniške raz-
poke in strmega pobočja nenado-
ma stopimo na dokaj položen
vršnji greben. Višinomer pokaže
4780 metrov nad morjem. Od vrha
nas loči le še nekaj več kot 25
višinskih metrov. Po zadnjem
krajšem postanku postajajo koraki
vse hitrejši in pred nami se odpre
najvišja točka Evrope...
Ura je natanko 10.54 in objetim
na vrhu evropskih vrhov se nam
čas za hip kar ustavi. Ko me dan-
danes prijatelji in znanci sprašuje-
jo, kako je na vrhu Mont Blanca
(4807 m), jim dalj časa pripovedu-
jem o občutkih in pogledih z vrha
gore, toda pogovor vedno znova in
znova končujem z istimi beseda-
mi: "Teh občutko se ne da opisati z
besedami, to je treba doživeti, saj
je kot četrta dimenzija, ki je v doli-
ni ne moreš nikoli doživeti!" Na
vrhu ostanemo celo uro, kajti pri-
jetni sončni žarki in megleno mor-
je pod nami nam kar ne pustijo v
dolino. Toda tudi največje in naj-
lepše trenutke v življenju je po-
trebno končati in po srečanju s
presrečnimi Grki pričnemo ses-
top, ki je trajal cela dva dneva - z
nevihto, spanjem na deh jedilnice
in štiriurnim sestopom po polede-
nelem skalnatem grebenu pod
kočo Goûter. A pozitiven naboj, ki
ga dobi človek, ko se povzpne na
najvišji vrh stare celine, ne zazna-
muje le spusta z gore in zadnjih
trenutkov odprave, temveč nas na-
polni s svojo pozitivno energijo za
vse življenje.
Z našim letošnjim uspehom
ptujski planinci postopoma
končujemo nekajletno nadvse
uspešno osvajanje vrha Bele gore,
ki je v treh vzponih privedlo na
vrh, bližje soncu, kar 40 sloven-
skih gornikov. Tako predhodne
odprave in tudi letošnji podvig ne
bi uspeli brez številnih sponzorjev,
ki so nam nesebično pomagali do
našega velikega uspeha - še enkrat
veliki HVALA! Znamenite besede
našega velikega gornika in alpinis-
ta Ne j ca Zaplotnika na koncu
našega druženja po belih pobočjih
montblanške skupine skupaj z
vami, dragi bralci, pa posvečam
vsem tistim, ki so se polni energije
in želja priti na cilj podali proti
vrhu Bele gore, a se žal nikoli niso
vrnili z nje, in teh je veliko preveč:
"Kdor išče (le) cilj, bo ostal prazen, ko
ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo
cilj vedno nosil v sebi!"
_____UFQŠVidovL<L
Po spustu z Bele gore smo skupaj s francoskimi prijatelji
nazdravili velikemu uspehu ptujskih planincev tudi člani odprave
Mont Blanc '97. Foto: Robert Grmek
TEDNIK  -20. NOVEMBER 1997
SPORT - 23
2. LIGA
Rezultati 15.^ kroga: Želez-
ničar - Jadran Sepič 1:2, Factui
Črnuče - Aluminij 0:1, Drava -
Nafta 1:0, BS Tehnik - Dravo-
grad 3:1, Rudar Trbovlje -
Goriške oj)ekarne 1:0, Šentjur -
Esotech Šmartno 1:1, Koper -
Triglav Teletv 1:1, Elan - Zagor-
je 1:1.
1. TRIG. TELETV   15 12 2 1 36:1238
2. KOPER 15 10 4 1 42:9 34
3. BS TEHNIK     15   8 4 3 22:1528
4. ŽELEZNIČAR    15   7 5 3 25:1726
5. ELAN 15   66 3 24:2224
6. ŠENTJUR 15 5 6 4 18:1821
/ALUMINIJ       15   63 6 19:2121
8. JADRAN ŠEPIĆ 15   54 6 17:2219
9. NAFTA 15   46 5 18:1718
10. DRAVOGRAD 15   46 5 20:2018
11. RUDARTRB.  15   53 7 14:2018
12. ESOTECHŠM. 15  35 7 24:2814
13. DRAVA        15   34 8 10:1713
14. ZAGORJE     15  34 8 14:2513
15. G. OPEKARNE 15  26 7 17:2812
16. FACTOR ČRN. 15  2 2 1112:41 8
DRAVA-NARA 1:0
(1:0)
Strelec: 1:0 Poznič (27)
DRAVA: Lešnik, Koren, Fan-
del, Pučko, Karanovič,
Križanič,^ Kovačec, Pranj ič,
Poznič, Čeh (Golob), Plošnik
(Bratec).
Kljub deževnemu in
oblačnemu vremenu so sonce v
zadnjem krogu jesenskega dela
prvenstva pričakali tudi nogo-
metaši ptujske Drave, ki so ug-
nali solidno ekipo lendavske
Nalie. Na spolzkem igrišču sta
ekipi prikazali borbeno igro, ki
je potekala med obema kazenski-
ma prostoroma. Edino pravo pri-
ložnost za zadetek so imeli
domači nogometaši in dosegli
zadetek. V 27. minuti je Kovačec
z desne strani poslal dolg pred-
ložek do Pozniča, ta je skočil in s
strelom z glavo zadel vratnik, od
katerega se je žoga odbila v gos-
tujočo mrežo.
Nadaljevanje srečanja je bilo
podobno, kot v prvem polčasu.
Gostje iz Lendave so imeli navi-
dezno premoč, vendar dalj kot
do roba domačega kazenskega
prostora niso prišli. Lendavčani
so imeli samo eno pravo pri-
ložnost v 72. minuti, vendar se je
izkazal domači vratar in strel od-
bil z nogo. V zadnjih trenutkih
srečanja pa bi lahko Drava
povišala rezultat, vendar je Silvo
Plošnik, potem ko se je znašel
sam pred gostujočim vratarjem,
izredno slabo streljal in žoga je
zletela mimo vratnika.
Danilo Klajnšek
FAaOR ČRNUČE -
ALUMINIJ 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:lFridl(5)
ALUMINIJ: L. Šmigoc,
Krajne, Habjanič, Perkovič, M.
Emeršič, Fridl, Kolar,
Boškovič (Hertiš), T. Emeršič
(Mohorko), Rozman, Kraševec.
Nogometaši Aluminija iz Ki-
dričevega so v zadnjem srečanju
jesenskega kroga v drugi sloven-
ski nogometni ligi prišli do sicer
minimalne, vendar pomembne
zmage. Za nasprotnika so imeli
mlado ekipo Factorja Črnuč, ki
je na zadnjem mestu, vendar so
mladi Ljubljančani že marsiko-
mu prekrižali načrte. Za Ki-
dričane se je zelo dobro pričelo.
V peti minuti se je Iztok Fridl
odločil za strel z velike razdalje
in žoga je končala v rrueži
domačega vratarja. Tudi po tem
zadetku so bili gostje absolutni
gospodarji na igrišču, le nekaj
minut pred koncem prvega
polčasa so se prebudili tudi
domači nogometaši.
V nadaljevanju srečanja so te-
rensko pobudo imeli nogometaši
Črnuč in tudi nekaj priložnosti,
vendar se je tokrat izkazal vratar
Aluminija Leopold Šmigoc, ki je
nekajkrat izredno dobro posre-
doval.
Minimalna, a pomembna zma-
ga je Aluminiju prinesla sedmo
mesto na prvenstveni razpredel-
nici. To pa je vsekakor dobro
mesto za novinca v drugi ligi.
D.K.
ROKOMET
Elelđro Senior Pfnf «
Šenf/eme/ 24:17 (1 '^9)
ELEKTRO SENCAR PTUJ: A. Potočnik, Bojeva, N. Potočnik 1,
Šijančeva 4, Majeričeva, Mlakarjeva, Petkova 5, Maračičeva 1,
Srebrnjakova 4, Strmškova 9, Zampa, Vidovičeva.
Končno so rokometašice Elek-
tro Senčarja dosegle novo zinago.
Tokrat so premagale ekipo Šent-
jerneja z več nihanji v igri.
Domače rokometašice so zelo do-
bro pričele, nato pa predvsem v
napadu zaigrale nezbrano, kar so
seveda izkoristile gostje in se pri-
bližale na samo zadetek razlike.
Začetek drugega polčasa pa je bil
povsem v znamenju domačih ro-
kometašic, ki so iz minute v mi-
nuto povečevale prednost.
Po nekaj porazih se vidi, da
dekleta polagoma le prihajajo iz
rahle krize, tako da se ni bati, da
mlade Ptujčanke ne bi zmagova-
le.
D.K.
AJDOVŠČINA -
VELIKA NEDELJA
21:31 (11:13)
VELIKA NEDELJA:
Kovačec, Belec, Pisar 5, Trofe-
nik 1, Gregorič 2, Potočnjak 2,
Kumer 2, Bezjak 4, Šoštarič 1,
planine 7, Kokol, A. Mesarec 7.
Rokometaši Velike Nedelje so v
Ajdovščini dosegli svojo drugo
zaporedno zmago in to je že dru-
ga zmaga z desetimi zadetki
prednosti. V prvem polčasu je
bila igra trda in borbena. Obe
ekipi sta dobro zaigrali v obram-
bi. Gostje so sicer vodili, vendar
niso mogli narediti večje razlike.
V drugem polčasu pa povsem
drugačna situacija. Rokometaši
Velike Nedelje so se razigrali,
zaigrali izredno borbeno ter
predvsem dobro v obrambi, kjer
so onemogočili domače strelce. V
napadu pa so zaigrali hitreje in
organizirano. Njihova prednost
je iz minute v minuto naraščala,
tako da vprašanje o končnem
zmagovalcu niti za trenutek ni
bilo vprašljivo.
V naslednjem krogu bodo roko-
metaši Velike Nedelje v soboto
ob 17. uri gostili Rudarja iz
Trbovelj.
DRAVA - GRADBINEC
PREDVOR 19:31
(5:15)
DRAVA: Krauthaker, Zajšek
2, Kolednik, Pučko, Bračič,
Seniga 6, Kac 1, Pšajd 2, Miko-
lič 6, Berlič, Kozel 2, Kotar.
Rokometaši ptujske Drave so
proti povprečni ekipi Gradbinca
iz Predvora v športni dvorani
Center doživeli pravi brodolom.
Prvih deset minut je nakazovalo
dobro in uspešno igro Drave,
toda to je bilo samo na začetku,
nato pa se je Ptujčanom vse usta-
vilo. Igra v obrambi je še bila ne-
kako, medtem ko je bila igra v
napadu prava katastrofa. Ne
spomnimo se, kdaj so ptujski ro-
kometaši v enem polčasu dosegli
samo pet zadetkov.
V drugem polčasu je bilo nekaj
minut boljše igre domačih, ki so
visoko prednost desetih zadet-
kov znižali na šest, potem pa zo-
pet po starem.
Vsi vemo in vedo v kakšni si-
tuaciji so in so bili ptujski roko-
metaši. Tudi drugod ne cvetijo
rože in je kriza, toda drugi vsaj
na igrišču poizkušajo znesti jezo
nad nasprotnikom. Dokler se
igra, obstaja upanje, zato je po-
trebno strniti vrste, se dobro pri-
praviti, opustiti vse zavore, ki
nastajajo, predvsem pa se boriti
zase in svoj klub.
D.K.
PYRAMIDIA -
ORMOŽ 24:27 (10:9)
PYRAMIDIAj Janžekovič,
Valenko, M. Sandor, Kelenc,
Margušič 3, Roškar, I. Ivančič
6, Znidarič 2, F. Sandor 8, Ranfl
2, D. Ivančič, Cvitanič 7.
ORMOŽ: Gaberc, Hanželič 3,
Horvat, Jovanovič 3, Žunec,
Džarmati 2, Praprotnik 3,^ Vuk,
Kirič 7, Hmjadovič 9, Sulek,
Muličič.
V derbiju 2. SRL vzhod so šte-
vilni gledalci lahko videli soli-
den rokomet. Rokometaši iz
Moškanjcev so ves prvi polčas
vodili, tudi s tremi zadetki, in
imeli veliko priložnosti za še
višje vodstvo, vendar so bili v
zaključnih strelih nenatančni.
Ormož je seveda ekipa, ki je vse
te napake kaznovala in uspela re-
zultat celo izenačiti. Tako kot so
pričeli prvi del srečanja, je bilo
na začetku drugega polčasa. Ro-
kometaši Pyramidie so ponovno
prišli do treh zadetkov prednos-
ti, a jih niso znali obdržati. Veli-
ko je na razplet o končnem zma-
govalcu vplivala izključitev Mar-
gušiča ter seveda veliko neizko-
riščenih sedemetrovk. Gostje iz
Ormoža so se na koncu veselili
zmage, rokometašem iz
Moškanjcev pa čestitke za dobro
predstavo, njihov napredek je iz
tekme v tekmo večji.
D.K.
PLANINSKI KOTIČEK
Na Cemšeniško planino
Zadnji deževni dnevi v doli-
nah so prinesli v gorah prve
centimetre snežne odeje, ki
napovedujejo bližajočo se
zimo in dokončni konec
letošnje poletne sezone. V
tem času se pričnemo tudi v
planinskem društvu z izleti
pomikati na nekoliko nižje
vrhove, med katere spada
tudi Čemšeniška planina
(1209 m), kamor vas ptujski
planinci vabimo v nedeljo,
30. novembra.
Udeleženci izleta se zberemo
ob 6.30 na železniški postaji
Ptuj, od koder se bomo z vla-
kom popeljali do Zagorja. Po
krajši vožnji z avtobusom do
Izlak se bomo v treh urah
zmernega hoda povzpeli čez
Prvine na vrh Čemšeniške pla-
nine. Na vrhu druge najvišje
gore Posavskega hribovja, kjer
stoji prijeten planinski dom,
bomo odtisnili žig v izkaznice
tradicionalnega pohoda ter se
po daljšem počitku sprehodili
nazaj v dolino. V Ptuj se bomo
vrnili ob 20. uri. Oprema: pla-
ninska za zimske razmere (pla-
ninski čevlji!) ter vremenski
situaciji primerna. Hrana iz
nahrbtnika in v planinskem
domu na vrhu gore. Cena izle-
ta vključuje prevoz z IC vla-
kom, prevoz z avtobusom v
Zagorju, organizacijo in vo-
denje ter znaša za mlade pla-
nince 850 tolarjev, člane PD
900 tolarjev ter nečlane PD
1.300 tolarjev. Prijave z
vplačili sprejemamo v pisarni
PD Ptuj, Prešernova 27 (vhod
z dvorišča) do torka, 25. no-
vembra, med 16. in 18. uro.
Vodil bo Uroš Vidovič.
U.V.
MESTNA OBCÍNA PTUJ
OBJAVUA
na podlagi 7. člena Pravilnika o finančnih intervencijah /a
ohranjanje in razvoj kmetijstva v Mestni občini Ptuj (Uradni
vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/96) in 11. člena Statuta Mestne
občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/95 in|
Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 4/96)
RAZPIS
za dodelitev sredstev za soñnanciranje manjših agromeliora-|
ci j ter ureditev vodotokov in poti v Mestni občini Ptuj.
1. SPLOŠNI POGOJI
I.
Po 5. členu Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjamo
in razvoj kmetijstva v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne
občine Ptuj, št. 7/96) lahko za dodelitev sredstev po tem razpisuj
zaprosijo tržni proizvajalci hrane, in sicer fizične osebe s sloven-
skim državljanstvom, s stalnim prebivališčem v Mestni občini
Ptuj, praviloma s statusom kmeta, ter pravne osebe (majhne
družbe, opredeljene po zakonu o gospodarskih družbah), ki imajo
sedež in pridelovalne površine v Mestni občini Ptuj. Upravičenci
morajo sredstva investirati na območju Mestne občine Ptuj.
II-
Navodila in informacije v zvezi z razpisom dobijo prosilci na|
Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, pri teren
skem kmetijskem svetovalcu Kmetijske službe Ptuj.
III.
I
Zahtevek za dodelitev sredstve za finančne intervencije po tem|
razpisu naslovijo vlagatelji na Kmetijsko svetovalno službo pi i
Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ptuj.
Vlagatelj zahtevka s svojim podpisom jamči za pravilnost v|
zahtevku navedenih podatkov.
2. VSEBINA RAZPISA
Skupni znesek razpisanih sredstev iz sredstev proračuna Mest-
ne občine Ptuj, postavka 10.1.5. Urejanje zemljišč, znaša
2.800.000,00 SIT.
3. NAMEN IN POGOJI ZA PRIDOBITEV
SREDSTEV
Namen sofinanciranja
Manjša zemeljska dela v smislu povečanja proizvodnih zmoglji-
vosti in zaokoževanja površin od 0,50 do 4,00 ha na lastnika, pii
čemer je potrebno upoštevati pogoje varovanja okolja.
Pogoji za pridobitev sredstev
Vloga se daje preko kmetijske svetovalne službe s prilogami:
* investicijski program s prikazom pokritja finančne konstruk-j
cije in ekonomske upravičenosti investicije, ki ga potrdi kmetij-
ska svetovalna služba,
* posestni list, I
li
* katastrska skica z vrisom območja (mapna kopija),
* zemljiškoknjižni izpisek,
* krčitveno dovoljenje pristojnega organa, če gre za spremembo!
gozdne površine v kmetijsko,
* potrdilo o priglasitvi del ali ustrezno dokumentacijo, če je to
potrebno. I
4. ROK ZA VLOŽITEV ZAHTEVKOV
Rok za vložitev zahtevkov je do porabe sredstev oziroma najka-;
sneje do 20. 12. 1997. Obravnavane bodo le popolne in pra-
vočasno prispele vloge. j
Mestna občina Ptuj j|
PLAN ZIMSKE SLUŽBE ZA SEZONO 1997/SO S
SEZNAMOM. ULIC IN TRGOV NA OBMOČJU
MESTNE OBČINE PTUJ,
izdelan na osnovi odloka iz Uradnega vestnika občin Ormož in
Ptuj, štev. 2/79
PTUJ
I. PRIORITETA
Cafova ulica, Cankarjeva ulica, CMD, Čučkova ulica. Dravska
ulica, Gregorčičev drevored s cesto do bolnice in parkirišča, Kraig-
herjeva ulica, Krempljeva ulica, Miklošičeva ulica, Minoritski trg.
Mestni trg. Novi trg, Natašina pot vključno z gasilskim domom.
Na tratah, Osojnikova ulica z avtobusno in železniško postajo, par-
kirišče za avtobusno postajo, parkirišče za gradom, parkirišče Vod-
nikova ulica, parkirišče ob Ilaičevi ulici, parkirišče ob Potrčevi -
stara vojašnica, Prešernova ulica, Slomškova ulica, Špindlerjeva
ulica z^nadvozom, Ul. 5. prekomorske. Vodova ulica, Volkmerjeva
ulica, Znidaričevo nabrežje, Zupančičeva ulica, novi most čez Dra-
vo, globoka graba - Creta.
II. PRIORITETA
Aškerčeva ulica, /kbajterjeva ulica, Bevkova ulica. Cvetkov trg,
Flegeričeva ulica. Jadranska ulica, Jenkova ulica, Kajuhova ulica,
Kvedrova ulica, Krambergerjeva pot, Kariževa ulica, kraki Ul.
Jožefe Lacko 8-27, Lackova ulica, Levstikova pot, Langusova uli-
ca, Murkova ulica, Muzejski trg. Med vrti, Meglova pot. Na grad.
Ob Grajeni, Ob Grajeni do pokopališča^ Osterčeva ulica, Panonska
ulica. Rimska ploščad. Slovenski trg, Švajgerieva ulica. Tiha pot,
Trubarjeva ulica. Ulica Lackove čete. Ulica Anice Kavčevič, Ulica
Anice Kolari č. Ulica Stanka Brenčiča, Ulica 25. maja, Vrazov trg,
Vošnjakova ulica, Vodnikova ulica, Zoisova pot, Žgečeva ulica.
III. PRIORITETA
Anželova ulica, Arnuševa ulica, Abramičeva ulica, cesta proti
Mohorič - Brstje 25, cesta na Osojnik do 66p, Čarmanova ulica,
Črtkova ulica, Cufarjeva ulica, Čehova ulica, Čopova ulica, Dorn-
avska cesta proti Podvincem, Draženska cesta, Erjavčeva pot,
Frankovičeva ulica, Frasova ulica, Finžgarjeva ulica. Grajska uli-
ca, Gomilškova ulica, Gajzerjeva ulica, Groharjeva pot, Gromova
ulica, Golobova ulica, Gubčeva ulica, Hercegova ulica, Hermanova
ulica, Hauptmaničeva ulica, Hreničeva ulica, iz Nove vasi v Kicar
118a, liceva ulica. Jezova ulica, Jurančičeva ulica. Kratka ulica,
Kogejeva pot, Kerenčičeva ulica, Kokolova ulica, K jezeru, k Mai-
strovi 72 - Krčevina Ptuj, kraki Vičavski ceste, Klepova ulica, kra-
ki Ulice Vide Alič, Kersnikova ulica. Krčevina 65 G, K mlinu,
Korejeva, K mitreju, Koresova ulica - do priklj.. Ljudski vrt, La-
zarjeva ulica, Linhartova ulica, Mladinska ulica, Macunova ulica.
Mejna cesta z Mestnim Vrhom h.št. 12, Maistrova ulica do h.š. 30,
Mejna cesta, Meškova ulica, Majdina pot, Mestni log. Mlinska ces-
ta do h.š. 15, Mežanova ulica. Nova cesta. Nova vas do h.š. 118, na
Panoramo h.š. Vičava 19, Na obrežju. Obrtniška ulica. Ob Rogoz-
nici, Orešje - Vide Alič - Maistrova, Orešje, Ob Dravi krak h.š. 5,
ob železnici do nadvoza, Ob Dravi, ob Dravi do CČN, Ob Stu-
denčnici, Pivkova ulica, Prežihova ulica. Poljska cesta, Pergerjeva
ulica. Pot v toplice, Povodnova ulica. Prečna pot, Rabelčja vas -
Nova vas 2 kraka, Rajšpova ulica, Reševa ulica, Remčeva ulica.
Ribiška pot do h.š. 21, Rimska ulica, Seliškarjeva ulica, Slovenje-
goriška - do h.š. 45, Stojkova ulica, Severova ulica, Saderjeva ulica,
Sagadinova ulica, Sodince + krak, Suha veja, Šlekovčeva ulica,
Spodnja Hajdina 144, 146, Spolenakova ulica, Štrafelova ulica,
Šeronova ulica. Štuki od 5c do 61, Toplakova ulica, Turniška uli-
ca, Tavčarieva ulica, Trdinova ulica, Trajanova ulica. Ulica Vikto-
rina Ptujskega, Ulica Avgusta Hlupiča, Ulica Franca Kosca, Ul. 1.
maja, Ul. Žetalskega Jožeta, Ul. Haloškega voda, Ul. 14. divizije,
Ul. Sercerjeve brigade, Ul. Pohorskega bataljona, Vegova ulica,
Vrtnarska pot, Vespazianova ulica, Wilhelmova ulica, Zechnerjeva
ulica^ Zelenikova idica, Zavčeva ulica, Zidanškova ulica. Zadružni
trg, Zabjak, Žunkovičeva ulica.
Komunalno podjetje Ptuj d d.
znidaričevo nabrežje 3
TEDNIK - 20. NOVEMBER 1997
ZA KRATEK CAS-25
Info - glasbene novice!
Info - kviz ШШ
(jutovu veste, kateri duet )e iia
sliki. 1/re/ile glasovmeo. \piMtt'
()с1;д(|\с)1. m ee vain ho sieca tia-
ккшјепа. vam ImkId v prodajalni
lehiiika l'nuine Meikiirja 1'tuj
pod.IIili /L'oščcnko.
I.)a je bila ¡ired stiiin.ijstimi dne\i
lia fotograliji Celine Dion, je ч^цо-
tovil Tadej Strmšek, /j;. Jablane
28, Cirkttvte. ('estit.iino!
()deo\(>ii; na današnje vprašanje
pošljite (ali |)riiiesite) na: Ured-
ništvo Tednika, p.p. ^)5, 22.-^l) Ptuj.
Rok: četrtek, 27. novembra.
Glasbene izdelke najdemo danes
in kasetah in CD ploščah ali
zgoščenkah. Trgovine, ki ponujajo
analogne plošče, pa so redke in
zato dobri D.J-i kupujejo "vinilne"
plošče v tujini, saj samo z njimi
lahko pokažejo svoje mojstrstvo.
Italijanski D.J. in producent RO-
BERT MILES si je svetovno slavo
pridobil s komadom Children. To-
krat je studijski mojster v komadu
FREEDOM (ЏЏ^^) za nekaj
zmanjšal število bas udarcev, vendar
je komad dobil novo obliko, ko ga je
zapela Kathy Sledge. ROBERT bo
izdal tudi drugi album z naslovom
23 m, njegovo vodilo pa je: "Listen to
the music with your heart!"
THE PRODIGY so 31. oktobra v
ljubljanski hali Tivoli imeli velik
koncert pred 10.000 poslušalci. Glas-
bena televizija MTV jim podelila na-
grado za najboljšo plesno skupino. Z
albuma The Fat of the Land kontro-
verzne skupine THE PRODIGY je
izšel breakbeat komad SMACK MY
BITCH UP (****); single plošča
je dolga kar 21 minut ter na njej izto-
pa DJ Hype mix.
Nemški trio SCOOTER bo svoje
uspešnice zbral na albumu The
Singles 1994-1998. SCOOTER sedaj
predstavljajo neprodoren tehno ko-
mad z naslovom NO PATE
Avstralska "seksi" pevka KYLIE MI-
NOGUE je bila včasih "kraljica stane
glasbe". Moderna pop-rock pesem
Some Kind of Bliss lepotici ni pri-
nesla posebnega uspeha, saj se je uvr-
stila le na 22. mesto britanske lestvi-
ce. KYLIE sedaj s komadom DID
IT AGAIN zahaja bolj v ple-
sne vode in ta komad je napisala ter
producirala skupaj s skupino Brot-
hers in Rhythm.
LOUISE je svojo glasbeno pot začela
pri skupini Eternal, ki je pred krat-
kim izdala Greatest Hits album. Na-
darjena pevka si želi postati uspešna
igralka in pred mesecem je izdala
drugi solo album Woman in me.
LOUISE je zapela klasiko LET'S
GO ROUND AGAIN (****), ki
so jo v originalu izvajali Average
White Band.
Zgodba o uspehu pevke SHOLA
AMA je zelo zanimiva, saj je punca
prepevala na londonski podzemni
železnici, ko je mimo prišel produ-
cent skupine D'Influence. Komaj
17-letna je podpisala pogodbo z
založbo WEA/Freakstreet in zanjo
posnela album Much Love. Po
skladbah You might Need Somebo-
dy in You're the one I Love pred-
stavlja SHOLA skladbo WHO'S
LOVING MY BABY pri
kateri gre za tipično soul balado.
člani skupine BOYZII MEN so Mi-
chael McCary, Shawn Stockman ter
brata Nathan in Wanya Morris. Po-
jem petja predstavljajo BOYZ II
MEN v soul harmoniji A SONG
FOR MAMA z albuma
Evolution.
ENYA je pripravila zgoščenko Paint
the Sky with Stars ali The Best of
Enya. ENYA ponuja še eno "sladko"
pesem ONLY IF ob kate-
ri se človek umiri in lahko ob njenih
prijetnih orkestralnih zvokih tudi
zaspi.
Britanska skupina GENESIS je ime-
la dva odlična vokalista: Petra Ga-
briela in Phila Collinsa. Zasedba de-
luje že štiri desetletja in v tem času
so prodali že več kot 90 milijonov
plošč. Tony Banks, Mike Rüther
ford in novi pevec Ray Wilson so
člani zasedbe GENESIS, ki je pri-
pravila pesem THE DIVINING
LINE
Novinci na sceni pa so fantje iz sku-
pine THE MOFFATTS, ki so po
glasbenem stilu kopija skupine Han-
son. THE MOFFATTS prepevajo
pop/rock pesem I'LL BE THERE
FOR YOU (****) in ta bi lahko
šla po stopinjah pesmi Mmm Bop.
JOHN MELLENCAMP je 18. no-
vembra v ZDA izdal zgoščenko The
Best that I could do. Rocker JOHN
je pripravil torej album največjih hi-
tov ter ga dopolnil še s skladbo WIT-
HOUT EXPRESSION (***).
FLEETWOOD MAC imajo še zme-
raj tretji najbolje prodajani album
vseh časov v ZDA z naslovom Ru-
mours. Letos so odigrali unplugged
ali akustični koncert in z njega izdali
tudi album The Dance, na katerem
je trinajst starih skladb in štiri nove.
FLEETWOOD MAC izvajajo akus-
tično verzijo skladbe THE CHAIN
(^ЏЏ^), ki nadaljuje začrtano ra-
dijsko pot skladbe Silver Springs.
Legendarni ROLLING STONES so
izdali že 22. studijski album BRID-
GES TO BABYLON, na katerem se
nahajajo tele pesmi: Flip the Switch,
Anybody Seen my Baby, Low down.
Already over me, Gunface, You do-
n't have to Mean it. Out of Control,
Saint of me. Might as well get Juiced,
Always Suffering, Too Tight, Thief
in the Night, How can I Stop. Rol-
lingi so z albuma sneli medlo pesem
SAINT OF ME ki sta jo
producirala The Dust Brothers in
The Glimmer Twin.
David Breznik
LUJZEK
Dober den vsoki den! Nedela je
in sneg naletavle. Kak da bi se beli
metulipo nebi spreletovali Zajpa
te resen zima na dveri trka Naro-
va se bo spočila, Udje pa tudi.
Zdaj se bomo na deželi boj v hišah
sukali, v štali živino oprovlali,
stride in orodje poprovlali, v kleti
pretakali in od cajta do cajta
kakšnega pujceka notri v tunko
spravili. Bliža se cajt kolin in
svinjskih sedmin. To je lepi cajt,
čeglih je mrzlo in se Udje radi
sučemo okoli krušnih peči, ki majo
topla rebra in vroče trebuhe. Jaz
sen že boj mrzle narove in sen kak
mačok rad na toplem.
Vroče je tudi zdaj pred predsed-
niškimi volitvami, ki bodo v nede-
lo, 23. novembra. Bomo vidli, ke-
rega si bomo Slovetwi izbrali za
svojega državnega poglavara Jaz
že ven, kerega ban vala, pa vam
tega seveda ne povem, da ne bi
dela prevejke reklame za njega.
Mica bo valila drugega vola kak
jaz. Seveda me zato vsa demokra-
tično pravico. Tak po tihem vam
povem, da sta izmed vseh kandi-
datov sposobna za funkcija pred-
sednika države samo dvo kandi-
data. Seveda si lehko vi mislite
drgačik, glih tak kak če se pogo-
varjamo a predlogi tiste luštracij-
skega ali očiščevalnega zakona,
za kerega pa jaz s svojo noro pa-
metjo mislin, daje čisti predvolilni
gulaž, očiščenja pa bi bili najbolj
potrebni vsi tisti, ki v tati mladi
državi delajo zdrahe, prepire in
sovraštvo. Nekaj pač morejo dela-
ti, da si lehko kruhek služijo,
čeglih si ga ne zaslužijo. Da se
lehko v cajtngah, na televiziji in
radiji kažejo in oglašajo, se grejo
narodne heroje, sapa čista navod-
ni narodni izdajalci. Pri tem ne
delam izjem in mislin na tiste, ki
so na oblasti, in na tiste, ki oblast
naskakuvlejo iz političnih zased.
Borba za oblast. Kaj pa druga.
Drogi narod, ti pa plačaj tota bor-
bo z manevrskimi in bojnimi pa-
truni. Dosti jih je že vmrlo na
račun politične in ekonomske ma-
fije-
Zadosti politike, rajši nú povejte
ali pa napišite kakšno vsakdanjo
zgodba. Meni se dopadne tista, ki
pravi, kak so reveži ob delo in
dnar prišli
Srečno. VašLUJZEK
1. Barbie Girl - AQUA
2. Tell him
- BARBRA STREISAND
& CELINE DION
3. Spice up your Life
-SPICE GIRLS
4. Candle in the Wind
- ELTON JOHN
5. Sunchyme
- DARIO G.
6. As Long as you Love
me
- BACKSTREET BOYS
7. Butterfly
- MARIAH CAREY
8. Ain't that just the
Way
- LUTRICIA McNEAL
9. Da ya Think I'm Sexy
- N-TRANCE&ROD
STEWART
10. Tubthumping
- CHUMBAWAMBA
Lestvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsako
soboto v večernem sporedu
radia Ptuj.
oHVIIadi dopisniki
DAN NEKOLIKO
DRUGAČE
v četrtek, 16. oktobra, smo se vsi
učenci ob osmih zbrali pred šolo.
Tam nas je že čakala malica in tudi
učitelji so bili že pripravljeni na od-
hod. Učenci sedmega razreda smo šli
v Radoslavce s posebno nalogo, da
odkrijemo divja odlagališča smeti.
Prišli smo do kraja na robu gozda
blizu vasi, ki mu pravijo »Ruda«,
kjer so nekoč kopali pesek. Sedaj je
tam veliko smetišče, polno nerabnih
predmetov: koles, avtomobolskih
delov, štedilnikov, pralnih strojev,
steklenic, plastike, cevi, sprejevih
pločevink, posod od škropiv ...
Pogled na to smetišče je bil
grozljiv. Povsod je stala voda,
pomešana z nafto in najbrž še s stru-
penimi kemikalijami. Povrhu vsega
je še smrdelo; vse naokrog je bilo
blato in nobene rastline.
Spraševali smo se, zakaj ljudje to
delajo. Če so se že morali znebiti do-
trajanih predmetov, naj bi jih odpel-
jali na javna odlagališča, ne pa da so
jih zmetali v gozd, kjer ogrožajo
živali in onesnažujejo naravo.
Barbara Srša
Na našem pohodu smo odkrili kar
tri divja odlagališča odpadkov. Mis-
lim, da v takem lepem gozdu ne bi
smelo biti toliko smeti. V gozd greš
zato, da se sprostiš, se sprehodiš,
iščeš gobe in vidiš kakšno lepo
gozdno žival, ne pa da moraš gledati
tako umazanijo. Ob tem te mine vsa
volja do sprehoda po gozdu. To je
zelo žalostno, kar delamo ljudje na-
ravi in sebi!
Anita Kosi
Ljudje smo vsega zmožni - žal tudi
slabih dejanj!
Anja Matjašič
Se mar ljudje ne zavedajo, da ško-
dujejo tudi sebi? Morali bi premisli-
ti, preden odvržejo staro kramo!
Irena Filipič
Sprašujem se, zakaj smo ljudje
takšni onesnaževalci zraka, potokov.
gozdov... Ko sem videl ta smetišča,
sem si takoj ustvaril sliko okoliških
prebivalcev. Ni mi žal, da smo imeli
danes tak športni dan! Dobil sem ve-
liko snovi za razmišljanje.
Ernest Kšela
Na teh smetiščih sem videl toliko
smeti, da bi lahko našteval pet dni.
Smetišča so eno hujše od drugega!
Beno Dolamič
Tega, kar smo videli, ne bi smeli
videti ne slišati o kakšnih divjih od-
lagališčih. Tako nekontrolirano od-
laganje smeti zastruplja podtalnico,
škoduje rastlinam, živalim in tudi
ugledu krajanov. Predvsem pa lahko
slabo vpliva na zdravje ljudi. Strupe-
ne tekočine lahko pridejo tudi v
vodo in tako vodo mi potem pijemo.
Nam je res vseeno za naše zdravje!?
Barbara Srša
S sošolko Melilo sva fotografirali
smetišča. Pogovarjali smo se o ukre-
pih, da ljudje ne bi metali odpadkov
kar tako v naravo. V šoli smo nato iz-
delali plakat. Priložili ga bomo
zemljevidu, kjer bodo vrisana divja
odlagališča smeti v krajevnih skup-
nostih Radoslavci in Mala Nedelja.
Oboje bomo obesili na javna mesta,
da bodo ljudje videli, v kakšnem
okolju živimo, kako nečista je naša
narava, ki jo onesnažujemo sami,
očistimo pa ne!
Mateja Rudolf,
učenci OS Mala Nedelja
PAPIR
Na papir se riše
in tudi piše.
Ga zlagamo
in prelagamo
ter ga s škarjami žagamo.
Na njega napišemo misli,
napišemo zgodbe,
lahko je resnica,
lahko je tudi laž,
pa saj vseeno je,
saj pišemo in rišemo
na bel papir.
Uroš Votolen, 7. r.,
OS Kidričevo
Sfcrftovcm/slrff servis^
ci«o*o« - v stečaju
TO NI VELIKA ZGODBA KATEREGA OD VELIKIH, ZNANIH SLOVENSKIH PODJETIJ. TO JE RESNICA MAJHNEGA
PTUJSKEGA STANOVANJSKEGA SERVISA IN NJEGOVIH ZAPOSLENIH.
Podjetja Stanovanjski servis, d.o.o., ni več. Sedaj je v
stečaju. 51 zaposlenih je od 7. novembra, ko se je pričel
stečajni postopeli, na zavodu za zaposlovanje. Prejeli so že
delovne knjižice in razen tistih redkih, ki so nujno potrebni
za izpeljavo stečajnega postopka, in posameznikov, ki jih
bodo honorarno zaposlili za dokončanje del, nimajo drugi v
Jadranski ulici 12 več kaj iskati. Pa vendar je pred dobrim
letom, ko so zaposleni takrat družbeno podjetje Stano-
vanjski servis olastninili po zakonu o lastninskem preobli-
kovanju, bilo pričakovati vse kaj drugega.
Tako pa je podjetje Stano-
vanjski servis neslavni rekor-
der: po naših podatkih je nam-
reč prvo lastninsko preobliko-
vano ptujsko podjetje, ki je
prišlo v stečaj. Zanimivo, saj se
je od lastninskega preobliko-
vanja pričakovalo vse kaj dru-
gega. Vendar pota slovenske
tranzicije prinašajo boleče pos-
ledice. Ne le, da je ostalo 51 za-
poslenih brez zaposlitve, pač
pa je tudi 42 lastnikov, sedanjih
in bivših delavcev, izgubilo
vrednost vloženih certifikatov,
prav tako pa so premoženje iz-
gubili trije državni skladi, ki so
imeli deleže v podjetju.
Vendar poglejmo na kratko v
zgodovino. Preden je postal Sta-
novanjski servis leta 1990 sa-
mostojno podjetje, je bil kot te-
meljna organizacija združenega
dela del Komunalnega gradbe-
nega podjetja Ptuj. Torej podjet-
ja v lasti občine Ptuj. V letu 1990
sta se zgodili kar dve spremem-
bi: najprej se je Stanovanjski ser-
vis znašel po referendumski
odločitvi delavcev skupaj z
Gradbenim podjetjem in
Podjetjem za nizke gradnje in
hidrogradnje v KGP - Podjetju
za visoke in nizke gradnje, to
podjetje pa se je istega leta razde-
lilo na tri samostojna podjetja.
Eno teh je bilo družbeno
podjetje Stanovanjski servis.
Med drugim je bilo registrirano
tudi za vzdrževanje, prenovo in
nadomeščanje stanovanj ter sta-
novanjskih hiš v družbeni lasd.
Njegov direktor je bil prvo leto
Janez Vrtačnik, nato pa do lani
Janez Belšak. Ali bi se takrat že
dalo slutid, kaj se obeta Stano-
vanjskemu servisu in njegovim
delavcem, kasnejšim solastni-
kom podjetja?
Prvi alarm za zaposlene v še
družbenem podjetju Stano-
vanjski servis, ki ga je vodil Ja-
nez Belšak, bi morala biti usta-
novitev hčerinskega podjetja
Podjetje za stanovanjske storit-
ve. Njegov direktor je postal
prav tako Janez Belšak. Očitno
je šlo hčerinskemu podjetju zelo
dobro, saj je pričelo že leta 1994
graditi stanovanjski blok ob
Osojnikovi cesti, vreden 2,5 mi-
lijona nemških mark. Kljub se-
danjemu kolapsu materinskega
podjetja gre hčerinskemu
podjetju odlično tudi danes, saj
namerava še letos pričeti gradnjo
drugega bloka.
Povsem drugače pa se je pisalo
materinski firmi. Stanovanjske-
mu servisu, katerega direktor je
bil vse do marca 1996 Janez
Belšak (vodil je torej obe podjet-
ji), marca pa je na to delovno
mesto prišel Božo Janžekovič.
Zaposleni so že dlje časa vedeli,
da se jim slabo piše, saj so jih na
to opozarjali vodilni, zunanji
znak pa je bilo neredno preje-
manje plač. Božo Janžekovič, ki
je direktor podjetja le leto in pol,
pred tem pa je delal v Upravni
enoti Ptuj, je ob pričetku stečaja
povedal, da so bili zaradi tržnih
zakonitosti, velike režije, mno-
gih bolniških dopustov in dru-
gih vzrokov že nekaj let v
težavah, v minusu, ki se je iz me-
seca v mesec povečeval. In to
kljub delu in kljub temu da so
mnoga dela opravljali prav za
hčerinsko podjetje, ki upravlja s
približno 2000 stanovanji na
Ptuju. Trave vzroke je v tako
težki situaciji težko opredeliti,"
je dejal Božo Janžekovič. "Bili
smo plačilno nesposobni, imeli
smo preveč dolgov, nismo dobili
več kreditov, nimamo namreč
nobenega premoženja. Hiša, v
kateri imamo prostore, je pred-
met denacionalizacije. Upam, da
bo prišlo v stečajnem postopku
do poravnave in da bomo delali
naprej," je še dejal Božo
Janžekovič.
Stečajni upravitelj dr. Drago
Dubrovski je povedal, da so
možnosti tri: prodaja podjetja,
prodaja po delih in prisilna po-
ravnava. Vendar je govoriti o ka-
terikoli možnosti prezgodaj. Na-
jprej bo opravljena inventura,
nato cenitev premoženja, 20. ja-
nuarja bo narok, po tem datumu
pa bo imenovan tudi upniški od-
bor, ki bo lahko dal soglasje za
sprejem morebitnih novih del.
Ce bodo stranke še zainteresira-
ne za delo Stanovanjskega servi-
sa, d.o.o., v stečaju.
Vrnimo se za trenutek še k
uspešnemu hčerinskemu podjet-
ju. Ustanovilo ga je devet 9 za-
sebnikov in Stanovanjski servis.
Vsi lastniki Stanovanjskega ser-
visa (42 zaposlenih in bivših za-
poslenih ter trije državni skladi)
so bili torej tudi solastniki
uspešnega hčerinskega podjetja.
Zanimivo je, da so se samo trije
med njimi znašli tudi med usta-
novitelji hčerinskega podjetja.
Zakaj le ti trije? Seveda so s
stečajem lastništvo v
hčerinskem podjetju izgubili vsi
razen teh treh. Po sicer uradno
še nepreverjenih, vendar dokaj
gotovih podatkih, pa so lastniški
delež izgubili že pred dvema me-
secema. Takrat naj bi hčerinsko
podjetje odkupilo delež od mate-
rinske firme tako, da bi prevzelo
del njenih dolgov. V kakšni
višini, zaenkrat še ni znano.
Lastnikov hčerinskega podjetja
naj bi bilo danes torej le devet.
Delavci Stanovanjskega servi-
sa, ki so ostali na cesti, se sedaj
zaman sprašujejo, kako sta se
dve firmi s tako rekoč istim
vodstvom razvijali tako različno.
In zakaj je bilo sploh potrebno
ustanoviti hčerinsko podjetje?
Zakaj niso registrirali za očitno
donosno upravljanje s stanovanji
in za novogradnje materinskega
podjetja. Stanovanjskega servi-
sa?
Kako zelo donosna so ta dela,
se je pokazalo že leta 1994. Samo
pol leta po tem, ko je občina pre-
nesla upravljanje s stanovanji na
hčerinsko Podjetje za stano-
vanjske storitve, je to pričelo
graditi blok na Osojnikovi cesti.
Kljub majhnemu ustanovnemu
kapitalu novega podjetja (samo
3,35 milijona tolarjev, od katerih
je 1,5 milijona dala materinska
firma Stanovanjski servis) je
pričelo Podjetje za stanovanjske
storitve graditi blok v vrednosti
201 milijon tolarjev. Od tega je
samo prispevalo 20 odstotkov ali
kar 40 milijonov tolarjev, kot je
povedal takrat Janez Belšak. Od
kod podjetju toliko kapitala v
pičlega pol leta? Sicer pa je ta-
krat obljubila za gradnjo bloka
80 milijonov občina Ptuj, prav
toliko pa je hčerinsko podjetje
dobilo kredita še od Stano-
vanjskega sklada R Slovenije.
Skupna gradbena vrednost blo-
ka je torej 2,5 milijona nemških
mark. Ko bo investitor. Podjetje
za stanovanjske storitve, odp-
lačal vse dolgove (mimogrede,
odplačuje jih tudi z najemnina-
mi), bo blok last podjetja. Ali
drugače: sedaj, ko ni več so-
lastništva 45 lastnikov mate-
rinskega Stanovanjskega servisa,
bo blok last preostalih 9 ustano-
viteljev, med katerimi imajo na-
jvečji delež direktor Janez
Belšak, Slavko Vamberger in
Silva Bezjak. Lepa bera, ali ne?
To je šolski primer tranzicije,
"prenosa" nekoč družbenega, v
tem primeru celo občinskega ka-
pitala, v last maloštevilnih za-
sebnikov.
Ali je vse v skladu z zakoni,
bosta najbrž ugotavljala stečajni
upravitelj in stečajni senat v
stečajnem postopku, morda pa
tudi katera druga pooblaščena
institucija. In vendar se v
vprašamo, kako je to mogoče. V
kakšnem času in kakšni družbi
živimo? To ni velika zgodba ka-
terega od velikih, znanih slo-
venskih podjetij. To je resnica
majhnega ptujskega Stano-
vanjskega servisa in njegovih za-
poslenih.
Milena Zupanič
VOZNIK HUDO RANJEN
Po regionalni cesti od Lovren-
ca proti Rujski Gori je v torek, 11.
novembra, ob 18.30 vozil osebni
avto 27-letni Marjan S. iz Ruja. V
Podložah je nenadoma zavil na
levi vozni pas, potem pa s ces-
tišča in navzdol v obcestni jarek.
Pri tem se je voznik hudo ranil,
na avtomobilu pa je za več kot
milijon tolarjev škode.
OSUMLJEN
OGROŽANJA VARNOSTI
K dežurnem preiskovalnem
sodniku Okrožnega sodišča v
Ptuju so v torek, 11. novembra,
kriminalisti UJV Maribor privedli
42-letnega Branka B. iz Apač.
Utemeljeno ga sumijo, da je
ogrožal varnost, povzročil nasil-
ništvo in splošno nevarnost.
MOPEDIST HUDO
RANJEN
Na območju Slovenje je bilo
ob koncu minulega tedna,
predvsem v petek, precej težjih
prometnih nesreč, v katerih je
umrlo več ljudi. Na srečo na
našem območju takih primerov
tokrat ni bilo. V nekaj primerih je
voznik avtomobila, ki je bil ude-
ležen v prometni nesreči, odpel-
jal in prometni policisti o takih
voznikih zbirajo obvestila.
V nedeljo, 16. novembra, nekaj
po 16. uri je prišlo do prometne
nesreče na lokalni cesti v Čadra-
mu, občina Slovenska Bistrica.
Tam je neznani voznik osebnega
avtomobila Lada samara zbil
voznika kolesa z motorjem, 23-
letnega diverja G. iz Slovenske
Bistrice. Hudo ranjeni mopedist
je obležal na cesti, voznik avto-
mobila pa je odpeljal v neznano.
FF
RODILE SO -ČESTITA-
MO: Jelka Irgl, Žabjak 21,
Ptuj - dečka; Darja Pučko,
Juršinci 64, Juršinci - Tama-
ro; Klementina Dovečar,
Sv. Tomaž 15/c, Sv. Tomaž -
Patrika; Maša Senčar-
Germšek, Kidričeva 62,
Ljutomer - Mirno; Neven-
ka Grager, Zagorci 61,
Juršinci - dečka; Milena
Trdin, Pacinje 16, Domava
- Spelo; Brigita Cupar, Mota
52, Ljutomer - Alino; Vida
Burg, Pristava 5, Cirkulane
- Tilena; Cirila Verdenik,
Volkmerjeva 22, Ptuj -
Tomaža; Blanka Grmič, Ul.
heroja Kerenčiča 17, Ormož ,|
- Benjamina; Majda Boroje- '
vič, Trubarjeva 13 - dečka;
Tanja Mere, Žgečeva 4, Ptuj
- dečka; Zvezdana Trebše,
Žahenberc 60, Rogatec -
Tjašo; Dragica Brumec,
Siražgonjca 14, Cirkovce -
Gregorja; Valerija Šoštarič,
Savci 31, Ormož - Janjo;
Jožica Šprah, Jurovci 20/a,
Videm - deklico; Hedvika
Rojko, Zabovci 33, Marko-
vci - Moniko; Biserka
Škrlec, Ivanjkovci 6, Ormož
- Reneja; Romana Rojko-
Lipovšek, Grajenščak 28,
Ptuj - Stello; Irena Trol, Ul.
Pohorskega bataljona 29,
Slov. Bistrica - Ines.
POROKA: Matthias Sebas-
tian Hermann Glaser, Am-
berg, ZR Nemčija, in Suza-
na Ritter, Krčevina pri Vur-
bergu 148.
UMRLI SO: Neža Cvetko,
roj. Köhler, Kicar 29, ^i'
1930 - t 7. novembra 1997;
Franc Bergauer, Vreclova
ul. 8, Spodnje Hoče, ^i^ 1925
-t 30. oktobra 1997; Terezi-
ja Žirovnik, roj. Vilčnik,
Krempljeva ul. 5, Ptuj, ^i^
1920 - t 8. novembra 1997;
Jožef Petek, Vodranci 47, -i:
1907 - t 7. novembra 1997;
Alojz Krabonja, Gorišnica
2, ÎT- 1920 - t 8. novembra
1997; Marija Marinič,
Spodnja Hajdina 29, * 1922
-1 12. novembra 1997; Ma-
rija Arnuš, Senčak pri
Juršincih 14, 'i; 1924 - 1 11.
novembra 1997; Adolf
Travnikar, Zlatoličje 32/a,
1941 -1 12. novembra 1997.
PTUJ • Drevi ob 20. uri bodo
na ptujskem gradu odprli
razstavi Štukatura na ptujskem
gradu avtorice Marjete Cigie-
nečki in iz ljubljanske Narodne
galerije preneseno razstavo Vtis
obilja. Zaigral bo tržaški ansam-
bel Gallus Consort (Miloš Pa-
hor, Irena Pahor, Diana Slama).
PTUJ • V petek, 21. novembra,
bo ob 19.30 v stari steklarski
delavnici na Slovenskem trgu 1
predstava Emila Filipčiča Psiha
v izvedbi Teatra III in režiji Bran-
ke Bezeljak Glazer.
ORMOŽ • V soboto ob 17. uri
pripravlja ADRA v gasilskem
domu v Ormožu zdravstveno
predavanje z naslovom Vpliv
pozitivnega mišljenja. O tej zelo
zanimiv^ temi bo predavala dr.
Marija Šunjevarič, vstop pa je
prost. V sklopu predavanja bo
predstavljena tudi lutkovna igri-
ca Magnetni deček.
PTUJ • V Pokrajinskerp muze-
ju je na ogled razstava Črep, na
tleh je lonček.
PTUJ • V galeriji Drava je na
ogled razstava del akademske-
ga slikarja Leona Koporca.
PTUJ • V Mestni hiši so na og-
led likovna dela članov likovne
sekcije Društva upokojencev
Ptuj.
PTUJ • V Miheličevi galeriji so
na ogled likovna dela udeležen-
cev letošnje likovne kolonije na
Štatenbergu.
PTUJ • V razstavišču na gradu
so na ogled slike akademskega
slikarja Albina Lugarica.
PTUJ • Na stopnišču Mercator-
jeve blagovnice v Ruju že od
začetka meseca razstavlja
ptujski slikar Stane Vičar. Moti-
ve za tokrat razstavljene slike je
Stane Vičar našel v starih in no-
vih podobah Ptuja, starih
kmečkih hišah, nekaj pa je tudi
tihožitij in cvetja. Razstavo si
lahko ogledate do konca mese-
ca.
KINO ORMOŽ • V nedeljo ob
19,30 uri si v ormoškem kinu
lahko ogledate film Brez obra-
za.
KINO PTUJ • Danes je ob 20.
uri na sporedu film Stik, od pet-
ka do nedelje pa ob 18. in 20.
uri Brez obraza. Naslednji te-
den bodo ob 18. in 20. uri vrteli
film George iz džungle.
ÉÚltoltot med mladimi
November je že vrsto let tudi mesec brez alkohola in dro-
ge. Žal pa so aktivnosti znotraj tega omejene na stroko, ki
poleg Rdečega križa edina opozarja na škodljive posledice
uživanja alkohola. Po ugotovitvah Svetovne zdravstvene or-
ganizacije je v Evropi veliko držav, ki so izjemno strpne do
široko razširjene rabe alkohola; med nje sodi tudi Sloveni-
ja, ki je še vedno brez sleherne alkoholne politike.
Leta 1995 je bila v Parizu mi-
nistrska konferenca pod delov-
nim naslovom Zdravje, družba
in alkohol, na njej pa so sprejeli
listino o alkoholu. V njej je zaje-
tih pet človekovih pravic v od-
nosu do pitja alkohola. V os-
predju so škodljivi učinki alko-
hola, zaradi katerih je na tak ali
drugačen način prizadetih več
kot 850 milijonov prebivalcev
Evrope.
Po podatkih mednarodne ra-
ziskave ESPAD (gre za evropsko
raziskavo o alkoholu in preosta-
lih drogah med šolsko mladino),
ki je bila izvedena v več kot dva-
jsetih državah Evrope, med nji-
mi tudi v Sloveniji, jih je med
2400 učenci, ki so bili rojeni leta
1979, sicer pa jih je bilo v anketo
zajetih 3600, 86,9 odstotka odgo-
vorilo, da so v življenju že pili al-
koholne pijače. V zadnjem letu
pred anketiranjem je alkoholne
pijače pilo 72,7 odstotka anketi-
rancev, v zadnjih 30 dneh pred
anketo pa skoraj polovica, od
tega fantje pogosteje kot dekleta.
Skoraj petina je tudi že imela
težave zaradi pitja alkoholnih
pijač; najpogosteje je šlo za
poškodbe predmetov ali obleke,
za prepir ali prerekanje ter za
vožnjo motornega kolesa pod
vplivom alkohola.
Mednarodna raziskava ES-
PAD za Slovenijo je pokazala, da
se mladosmiki pretežno gibljejo
v kadilskih in pivskih družbah.
Rezultati so nedvoumno pokaza-
li, da se slovenski otroci še prej
in množičneje kot s cigaretami
srečajo z alkoholom. Kot ugo-
tavlja mag. Eva Stergar, diplomi-
rana psihologinja z Inšututa za
varovanje zdravja Republike
Slovenije, bi se s primerno ureje-
no politiko do alkohola in siste-
matično vzgojo, ki bi se izvajala
v podpornem okolju, dalo zaus-
taviti trend pitja alkoholnih
pijač med mladimi. V nasprot-
nem primeru bodo posledice za
zdravje in družbo težke.
V Območni organizaciji
Rdečega križa Ptuj so te dni
pričeli aktivnosti v mesecu boja
proti alkoholizmu in drugim
drogam. V osnovne in srednje
šole so razdelili gradivo z mapo
na to temo. V okviru komisije za
boj proti alkoholizmu in narko-
maniji pri skupščini Rdečega
križa Slovenije še posebej nala-
gajo vsem odgovornim, da v me-
secu boja proti alkoholizmu raz-
mislijo o tem, kako bodo poma-
gali otrokom hudo motečih al-
koholikov do lepe mladosti in
tudi ukrepali, saj ima vsak otrok
pravico do srečne mladosd. V
232. členu slovenske ustave je
zapisano: "Mati, otrok in
družina uživajo posebno
družbeno varstvo." Ali pa mla-
dostniki, ki nimajo staršev ali za
katere starši ne skrbijo, res
uživajo posebno družbeno
varstvo?
Pripravila: MG
V Sloveniji je omejitev glede
alkohola zelo malo oziroma jih
sploh ni. Uradni podatki kažejo,
da porabimo na prebivalca na
leto v povprečju okrog 10 litrov
čistega alkohola, po neuradnih
pa celo 15. Po posledicah
uživanja alkohola, ki so zelo tra-
gične, sodimo v sam vrh v Evro-
pi. Te pa so: veliko število pro-
metnih in drugih nesreč, veliko
samomorov, jetrnih okvar in
drugih bolezni, ki jih povzroča
nekritično uživanje alkohola.
Ker pa so alkoholne pijače zelo
dostopne in tudi poceni, so še po-
sebej ogroženi otroci.