Gozdarski vestni Letnik 62, številka 1 Ljubljana, februar 2004 N 0017-2732 K 630 * 119 Strojna secnja 50. let gozdarstva na tolminskem ·DRUŠTEV SLOVENIJE RAZPIS ZGDS PRIPRAVLJA PUBLIKACIJO GOZD IN GOZDARSTVO SLOVENUE Prosimo fotografe, da malo pogledajo po svojih arhivih in na ZGDS Vecna pot 2, 1000 Ljubljana dostavijo svoje izdelke (najbolje diapozitive). Tematika je zelo široka in pestra: -slovenska gozdna krajina, -rastišca-posebej še naše zanimivosti, -naši gozdni sestoji, -gozdna tematika, -zanimivi zgodovinski posnetki (tudi crno-beli), -živalski svet, -pragozdovi, -mogocna drevesa, -pa še in še. Avtorji objavljenih posnetkov bodo prejeli honorar. Rok za oddajo je 31. marec 2004 Se priporocamo c. ZGDS Gozdarski vestnik, letnik 62 • številka 1 1 Vol. 62 • No. 1 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forestry UVODNIK 2 ZNANSTVENE RAZPRAVE 3 Boštjan KOŠIR Dejavniki razvoja tehnoloških sprememb Factors affecting techno/ogical changes 12 Janez KRC Analiza jakosti možnih secenj z vidika uvajanja sodobnih tehnologij gozdnega dela na severnem predelu Slovenije Analysis of the intensity of al/owable timber harvesting in the north em parts of Slovenia with regard to introducing modern forestry technologies 19 Boštjan KOŠIR Ucinki dela pri strojni secnji Work efficiency in mechanized cutting 25 Boštjan KOŠIR Priprava dela za strojno secnjo Operational planning in mechanized cutting STROKOVNE RAZPRAVE 32 Vida PAPLER-LAMPE Gojitveni pristop pri pripravi dela za strojno secnjo 38 Boštjan KOŠICEK Primer strojne secnje v Žekancu 41 Živan VESELIC Prispevek k razmišljanju o gojitvenih vidikih strojne secnje v slovenskih gozdovih 44 Franc PERKO Uvajanje motornih ž.ag v slovensko gozdarstvo GOZDARSTVO V CASU 51 Franci FURLAN Posvetovanje -gozdarska politika IN PROSTORU zavarovanih obmocij PREDSTAVLJAJO SE 55 Ivan KRIVEC, Silvester PELJHAN, Ljubo CIBEJ Pot skozi gozd 60 Boža HVALA Gozdna ucna pot. Trnovo-Kuk -Rijavci STALIŠCA IN ODMEVI 61 lojze MARINCEK, Andraž CARNI, Marjan JARNJAK, Petra KOŠIR, Aleksander MARINŠEK, Urban ŠILC, Igor ZELNIK Odgovor na oceno dr. Marka Accetta (Gozdarski vestnik 61(9): 393-396) in replike dr. Živka Koširja (Gozdarski vestnik 61 (9): 397-398) STROKOVNO IZRAZJE 64 Marjan Lipoglavšek C";m.nv n2 noo4) 1 Uvodnik lrlitUSTRSTVO ZA (',QZDA~S·~ VO LRS Oddelek "J:/}za r.o:;~darsko Ji?-J prosveto LjQoljana, dne 28. marca 1946. ~t. III­ 1 Nacelnik Zadevat clanki, (!ozda:rslti vestnik, dopiei in slike. za nacrtno Tu. gospodarstvo Ze takoj po osvoboditvi so -prihajale e terena ~ahteve ~o obnovitvi Gozdarskega vestnika odnosno ustanovitvi mesecne= ~;a strokovnee;a caso.pisa za gozdno in lesno gos-podaretYo. Te zahteve in oobude so bile povdarjene na konferencah okrožnih gozdarjev in u-praviteljev državnih gozdnih uprav in lesnih in= dustrijskih podjetij meseca deaembra lanskerra leta in januarja t.l. Sklepi v tem smislu so bili soglasni. Sprejet je .bil tudi lcolektiven sklep, da bodo vsak na= celnik oddelka v ministrstvu in vsak okrožni gozdar pribavili iz kroga a·brolcovnjakov državnega, zadružnega ali privatnega sektorja nj ihovega delovnega obmocja mesecno vsaj eden Clanek iz gozdarstva ali ~sane industrije i~ pet do deset krajših do= pisav. Ugotoviti mmramo, da ta sklep ni bil izvršen. Izjemo tvorijo oddelelc ze ·gozdarsko prosveto s štirimi, oddelek za gozdarstvo pri PNOO v Ajdovšcini z dvema in okro~ni gozdar v Ljubljani z enim clankom. Iz obmocja okrožij Novo mesto, Celje in Maribor ni prispel doslej niti eden clanek. Dopisov, ki nej bi bili zrcalo i~ dela L~ zivljenja na= š ega gozdnega in lesnege gospodarstva pa še nismo sprejeli od nobene strani razen enec;a dopiaa, ki ga je poslal gozdar Prie Pranje iz ~me. Nekaj fotografij smo prejeli od tov. Bernarda Casa, ing. Antona Sivic5 in in~.Vladi~lava Beltrama. Kdorkoli pozna ustroj strokovnega lista, bo uvidel, da ob tako skromnem gradivu ni mogoce priceti z izdajanjem lista, ki bo imel ustrezno vsebino le, ce oo imel zagotovljen stalen i!"l trajen dotok gradiva t.j. ustreznih clankov, dopisov, kratkih vesti, beležk, fotografij, slik,crtežev, novih pobud, nasvetov itd, Opozarjamo vue tovariše na uvodoma omenjeni sklep, kate= rega redno izvrševanje pomeni minimalni program, od katerega ne bi nikakor ~ smeli odstopiti vsaj leto dni. Razmeroma zelo veliko število interesentov, ki zahteva= jo strokovno izobrazbo preko mesecnega lista in nelocljiva po= vezava dviga strokovne izobra~be gozdarskega in leanega kadra z uspehom njegovega sodelovanje pri obnovi in produkciji, je prepricljiv izraz atraYne potrebe za listom, Doslej še ni bila predlagana nobena druga pot, po kateri bi mogli podajati strokovno izobrazbo in izkušnje pri delu tako stalno, sistematicno, vsem dostopno in prilagodeno oboasnim po= trebam. Po vsem rez~jivo je, da bo miniotrstvo upoštevalo mne= nje; V!lega gozdarskega in lesnega kadra. Za pridooitev objektivne slike stvarnega stanja Vas pozivamo, da v cim krajšem roku po~ Šljete odgovore na sledeca vprašanjar 1. ~li se cuti v praksi pomanjkanje ustreznega gozdarsk•= ga in leanega kadra? 2. Ali primanjkuje nacinov i n sredstev za O.vig stro= kovne i~o b rezbe kadra in kateri so nacini v danih raz1;1erah najpotrebnejši ( šole, tecaji,~ljie e , casopisi)? 3. Ali je mesecni strokovni casopis za gozdno in lesno gospodarstvo ?otrehsn ? 4 . .Ali so š e kaka -Indeks Nafla -o-Indeks Placa -Izravnava indeksa "Narta' -lzravnava indeksa " Placa '" f' --.J~ r .<::'1 ,....,f\1\A \ 1 _____________ K_ošir, B.: Dejavniki razvoja tehnolos· _h_s..:.._ _____ ________ _ __ki_p_re_memb _ Slika 2: Indeksi cene hlodovine, celuloznega lesa in produktivnosti v mJ/dan (1985=100). Figure 2: lndexes of prices of round ~;vood and pulpwood and productivity in m3/day (1985=100) 200 150 100 50 i 1 -· ___________ _ ] -Indeks Hlodovina -IndEks Celul.les -<>-Indeks m3/dan Bled -Izravnava "Celul.les" -Izravnava ''Hiodovma" Indeks indeksa med placami in produktivnostjo pokaže (slika 3), da place narašcajo hitreje od produktivnosti. Stroški dela se dolgorocno Slika 3: Indeksi indeksov med placami, cenami hlodovine, nafte in produktivnostjo Figure 3: Relations among indexes of wages, round wood prices, oil price and productivity 600 -----------------------­ 400 300 200 -o-Indeks Placa/Indeks m3/dan -o--Indeks Placa/Indeks H\odol.ina __.._ Indeks Placa/Indeks Nafta --lzra\flava Indeks Placa/Indeks Hlodol.ina --lzraVf1ava Indeks Placa/Indeks m3/dan --lzra\flava Indeks Placa/Indeks Nafta nrmiV fi? (?1)04) 1 Slika 4 Indeksi indeksov med cenami hlodovine in celuloznega lesa ter produktivnostjo dela Figure "~'.._o,." ,rf;- ,o..-o..' ,o,<>-"" ~ Indeks Hlodo\ina/lndaks m3/dan -o-Indeks Celul.les/lndeks m3/dall -lzra,.,a~.e Indeks Celulles/lndeks m3/dan -lzra\oflava Indeks Hlodolina/lndeks m3/dan vrednost proizvodov glede na place Košir, B.: Dejavniki razvoja tehnoloških sprememb dosežene, bo edina možnost še sprememba tehnologije, ki lahko za daljše obdobje zmanjša neposredne stroške proizvodnje. Samsetov zakon pove, da je vsaka nova tehnologija le zacasna rešitev. V sebi že nosi zametke novosti, ki jo bodo nasledile. V vsakem casovnem intervalu je znacilnost gozdarskih gospodarskili družb nacin organiziranja in poslovanja ter prevladujoca tehnologija. Oboje je tesno povezano in spreminjajoce. Že tu se postavlja vprašanje, ali je osnovno gonilo tehnološkega razvoja potreba gospodarske družbe ali gre za spreminjanje gospodarskih družb zaradi sprememb tehnologij. Dejstvo je, da na oboje vplivajo širše (globalne) težnje pri spreminjanju ravnovesja med vhodnimi prvinami v proizvodne procese ter doseženimi mateiialnimi in ekonomskimi ucinki. Menedžerji slovenskih gozdarskih gospodarskih družb so enako, kot njihovi partnerji iz tujine obremenjeni predvsem s krmarjenjem podjetij znotraj trga, katerega teritorialno velikost doloca ekonomicnost secnje in transporta lesa in vrednost proizvodov. Pri visokih stroških secnje in spravila je trg majhen, pri nizkih stroških pa je lahko zelo velik. Pri majhni vrednosti proizvodov je trg manjši kot pri veliki vrednosti proizvodov. Prav zato -saj se tržna obmocja posameznih družb prekrivajo, je nujno razumevanje širših gibanj in vizija pri­hodnosti, ki mora nujno vkljucevati tudi razmislek o tehnologiji secnje in transporta. 1 4 SPREMEMBE, POVEZANE Z NOVO TEHNOLOGUO 4 CHANGES LINKED TO THE NEW TECHNOLOGY Med dejavnike razvoja štejemo tudi zahteve po sveži in usposobljeni delovni siJi ter humanizaciji dela. Kako zelo so dejavniki medsebojno povezani, vidimo tudi iz primera, kako veliko breme predstavljajo invalidi iz prejšnjih obdobij za katere skrbijo naslednice nekdanjih gozdnih gospodarstev. Kako zagotoviti varno in cim manj obremenjujoce delo ni le eticno temvec tudi ekonomsko vprašanje. Glede tega vprašanja je uporaba sodobnih tehno­logij neprimerno ugodnejša, ceprav prinaša s seboj drugacne obremenitve in nevarnosti (BERGER 2003). Modema tehnologija kratkega lesa je veckrat oznacena za ekološko primernejše od tradicionalnih tehnologij, vendar je pri tem pomembno poznati A izhodišce p1imerjave. To tehnologijo pri nas prevec povezujemo z nacini gospodarjenja z gozdovi v deželah, kjer je bila razvita. Dejstvo je, da se tudi v teh deželah sistemi gospodarjenja spreminjajo in namesto velikopovršinskega golosecnega gospo­darjenja prehajajo na manjše površine golosekov, narašca pa tudi delež redcenj. Kljub temu je med njihovimi in pri nas uveljavljenimi nacini gospo­daijenja še vedno nepremostlji va razlika. Po drugi strani ugotavljamo, da se strojna secnja uveljavlja tudi tam, kjer gospodarijo podobno kot pri nas. Tehnologija strojne secnje torej ni vezana na golosecni nacin gospodarjenja, vendar zahteva primerno koncentracijo lesa na delovišcu in druge pogoje, ki jih pri nas v mnogih primerih ni težko izpolniti. Poleg poškodb v sestojih in vpliva na gozdna tla (KOŠIR 2002b) so pri uporabi tehnologij pomembni tudi drugi ekološki vidiki. Dokazano je že bilo, da je sodobna tehnologija kratkega lesa primernejša glede emisij v ozracje od današnjih tehnologij pridobivanja lesa (LIND HOLM 1 BERG 2003). Slovenski nacin gospodarjenja z gozdovi je med naprednejšimi . Ni razloga, da bi premišljevali o spremembi naše doktrine gospodarjenja z gozdovi (predolgo casa smo jo gradili, da bi jo zavrgli zaradi tehnologije) temvec o spremembi prakse njenega izvajanja. Racionalnost pri izbiri delovišc, izbiri lesa za posek, pravocasno nacrtovanje proizvodnje, tok informacij itd. so le nekateri poudarki, ki bi morali biti prisotni že danes, pomenijo pa pogoj pri novih tehnologijah (KRC 2002, KOŠIR 2002a). Spremembe tehnologij vplivajo na vse, ki se ukvarjajo z gospodarjenjem z gozdovi in so od tega odvisni. Pri uvajanju strojne secnje so v Sloveniji danes udeleženi predvsem gozdarska podjetja in podjetniki, lastniki -med katerimi je najvažnejša država (SKZG)-in ZGS. Vsa ekonomska tveganja nosijo gozdarska podjetja oz. zasebni podjetniki. Najvecje spremembe v strukturi se bodo zato zgodile v gozdarskih podjetjih, ki so danes prilagojena obstojecim tehnologijam, vendar še nep1ilagojena delovanju na prostem trgu gozda.r·skih storitev. Nobeden od naštetih subjektov ne sme predstavljati apriorne ovire, izražati ne strinjanja in s tem dolgorocno ovirati delo nove tehnologije. Na tujem veliki lastniki podpirajo tehnološki razvoj na vseh podrocjih (pridobivanje lesa, gojenje in gradnje gozdnih prometnic) ter pozitivne spre­ Košir, 8 .. Dejavniki razvoja tehnoloških sprememb membe v organizaciji dela in podjetij. Veliki lastniki nemalokrat celo financirajo tehnološki razvoj (npr. Meyr-Melnhof iz Avstrije, združenja lastnikov v Skandinaviji), saj se jim vložena sredstva dolgo­rocno povrnejo in povecujejo prihodke iz gozda ter vzdržujejo konkurencnost. Fizicni rezultati gojenja gozdov dobijo na ta nacin primerno ekonomsko zadošcenje. Uvajanje nove tehnologije je v gospodarskih družbah lahko uspešno le: -ce pripravimo na spremembe podjetje, in to neposredne izvajalce proizvodnje, ki bodo skrbeli za primerne ucinke, vzdrževanje in popravila, kot tudi tehnicno osebje, ki bo skrbelo za cim vecjo izkorišcenost strojev, pripravo dela, nadzor, logistiko itd.; -ce primerno uredimo odnose z okoljem podjetja, si zagotovimo dovolj dela in skrbimo za odnose z lastniki gozdov, javno gozdarsko službo, javnostnti ter drugimi uporabniki prostora. Vprašanje, ki se poraja je, kakšna je minimalna velikost podjetja, ki bi imelo en stroj za secnjo in eno zgibno polprikolico. Ce vzamemo model dela od drugod (npr. Švedska ali Kanada), potem bi za njuno delo potrebovali 4 strojnike (brez rezerve), ki bi delali v dveh izmenah. Ce bi racunovodske storitve opravljalo zunanje podjetje in podobno velja še za nekatere druge storitve, bi bilo dovolj, da vso operativno proizvodnjo vodi en zaposleni. Z majhnimi rezervami, bi štelo podjetje do šest zaposlenih ob proizvodnji nekje med 15.000 do 30.000 m-' letno. Povprecni ucinki bi bili nekje med 6 in 13 m:~/del. uro. Potrebovali bi (letno) okoli 300 do 400 ha sestojev, kjer bi opravljali redcenja in koncne poseke s povprecno jakostjo med 30 in 50 m3/ha (možno je tudi vec), odvisno od vrste secnje, debeline, terenskih in drugih razmer. Pri vecjih jakostih (koncne secnje, delo v ujmah) bi ekono­micnost narasla, isto velja tudi za izkorišcenost strojev v obeh izmenah. Pogoj za visoke ucinke je priprava dela, ki mora biti kakovostna in pravocasna (skupina ne išce in ne caka na delo, temvec vnaprej pozna lokacije in informacije o delovišcih). Režijski stroški takšne organizacije bi bili majhni in najbrž konkurencni . Ali je mogoce takšno organizacijo (recimo ji C) vgnezditi v obstojece gozdarske gospodarske družbe? Kljuc uspešnega prehoda na novo tehnologijo ni toliko v posrecenem izboru strojev temvec bolj v ljudeh. Moderna tehnologija kratkega lesa je ucinkovitejša od domace tradicionalne tehnologije, zato potrebujemo za posek in spravilo dolocene kolicine lesa precej manj zaposlenih. Razmerje se pri teh dveh fazah giblje v zelo širokih mejah, vendar lahko pti.cakujemo, da bo nekje med 1 : 3 in 1 : 5. To pomeni, da bi za enako kolicino lesa po novi tehnologiji potrebovali od tri do petkrat manj zaposlenih pri secnji z motorno žago in traktorskem spravilu lesa. Ob podmeni, da letno posekama na nov nacin 15.000 m·\ bi bilo ob delo sedem do osem sekace v in recimo trije traktmisti, pri vecjih kolicinah pa bi se to število povecevalo (preglednici 1 in 2). Poglejmo povsem izmišljen primer gozdarskega podjetja, ki se ukvatja le z gozdno proizvodnjo. Ima dvoje skladišc, nekaj lesa odkupijo od zasebnikov, vendar je jedro proizvodnje v državnih gozdovih. Podjetje A je torej predstavnik srednje velikega gozdarskega podjetja pri nas (50.000 m3 poseka, 15.000 gojitvenih ur), podjetje B kaže ob enaki proizvodnji nekatere spremembe, na katere je vplivala uvedba strojne secnje pri 20.000 m-' (30.000 m3 posekajo na obstojeci nacin). Vidimo, da spremembe niso zajele le delavcev v neposredni proizvodnji, temvec nujno tudi t. im. neproizvodne delavce. V se te spremembe niso obvezno vezane na uvajanje strojne secnje, temvec so nujne, saj se sicer razmerje med t. im. neproizvodnimi in neposredninti delavci mocno spremeni. Mogoce so tudi zato, ker se zmanjša potrebni cas nadzora (manj delovišc v istem casu), merjenje je za gozdarske namene dovolj tocno s strojem za secnjo, sortiranje je kakovostnejše in možen je takojšen odvoz lesa kupcu brez vmesne ga skladišcenja (odpade eno izmed skladišc), zmanjšana je manipulacija z lesom itd. Podjetje C v preglednicah predstavlja minimalno posadko, ki lahko izvaja strojno secnjo in spravilo lesa z dvema strojema v dveh izmenah. To podjetje ne opravlja gojitvenih del in nima invalidov. Splošne funkcije delno opravljata dva zaposlena, ki skrbita tudi za pripravo dela, deloma pa so manj pomembne funkcije urejene pogodbeno in izven podjetja. Minimalna organizacija podjetja, ki more opravljati strojno secnjo je zelo ploska, hierarhija podjetja je malo struktlllirana, kar prinaša mnoge prednosti. S tem primerom hocemo pokazati, da je razvoj tehnologij tesno povezan z razvojem podjetja in njegove strukture. Gre za tesno povezanost, ki je ne gre reševati z dilemami. (HOESCH 2003) kot: alije glavni vir racionalizacije gozdarskega podjetja Grmi V fi2 (2004) 1 Košir, B.: Dejavniki razvoja tehnoloških sprememb Preglednica 1 : Struktura podjetja v grobem -število zaposlenih Table 1: General structure of the company -number of employees Število zaposlenih Podjetje A Podjetje B Podjetje C Invalidi 9 9 o Proizvodnja 51 40 4 Režija 20 8 2 Skupaj 80 57 6 Preglednica 2: Struktura podjetja v grobem-% Table 2: General structure of the company -% -tehnološki razvoj ali je potreba po racionalizaciji poslovanja vzrok za tehnološki razvoj. Prav p1imer podjetja Meyr-Melnhof (HOESCH 2003) je primer, kako tehnologija in še posebej vlaganja v tehnicni razvoj odlicno zagotavljata uspešnost družbe, ki to podpira. Res je, da gre za gospodarjenje na kar 32.000 ha in letni posek 170.000 m-' (170 zapo­slenih), vendar-ali v Sloveniji nimamo primerljivih družb? ZGS mora zagotavljati ravnotežje med razlic­nimi rabami gozda. Glede na pomen lesno­proizvodne rabe je nujno, da pri uresnicevanju le te izvaja naloge, ki koristijo lastnikom gozdov ter gospodarskim subjektom. Pri uvajanju strojne secnje bi ZGS moral razvijati tesnejše sodelovanje z gozdarskimi podjetji (podjetniki) v smislu pravocasnega odkazila in posredovanja informacij ter z lastnikl gozdov. Za kaj takega bo ZGS moral dobro poznati možnosti in omejitve strojne secnje. Novo tehnologijo bo moral spoznati in jo tako kot druge brez predsodkov uvrstiti na svoj seznam znanj. Zelo pomembno je kakovostno gozdno­gojitvene nacrtovanje s trasiranjem nujno potrebnih glavnih in stranskih vlak. Na obmocjih, kjer bo strojna secnja ni potrebno trasirati secnih poti, ker te niso grajene in ne predstavljajo posega v prostor, pac pa morajo biti pravilno položene glavne in stranske traktorske vlake, po katerih bo potekala glavnina transporta lesa. Pogoj za normalno uporabo nove tehnologije je smotrno in pravocasno odkazilo zadostne kolicine lesa v okviru do­voljenega poseka. ZGS mora upoštevati ekonomska merila gospodarjenja z gozdom tako kot pri obstojecih tehnologijah oz. oblikah spravila lesa. Koncentracije lesa na delovišcu (v m3/ha) so pri strojni secnji podobne tistim, ki so pogoj za gospodarno uporabo žicnic, kar je v praksi že dolgo vsesplošno sprejeto in razumljena. % Podjetje A Podjetje B Podjetje C Invalidi 11 16 o . Proizvodnja 64 70 80 Režija 25 14 20 Skupaj 100 100 100 Med lastniki gozdov so za to razmišljanje pomembni veliki lastniki gozdov, ki gledajo na gospodarjenje z gozdom dolgorocneje. Njihov interes ni le trenuten dohodek iz gozda temvec takšno gospodarjenje, ki bo dolgorocno dalo optimalne rezultate pri vseh vecnamenskih rabah gozdov. Med slednjimi ima le SKZG potrebne strokovne kadre, ki morejo pri uvajanju strojne secnje aktivno sodelovati. To sodelovanje vidimo v dveh smereh: zagotavljanje primernih delovišc za ustrezno letno izkorišcenost strojev ter ustrezno strokovno podporo v primerih uspešnega uvajanja strojne secnje. Dolgorocno bo takšna politika vodila k trajnemu in stabilnernu povecanju rente ob istocasnem povecanju dobicka gozdarskih družb. Povecanje gospodarnosti neposredne proizvodnje bo pomenilo tudi izboljšanje negovanosti sestojev. Nesprejemljiva je misel, da bi lastnik že ob prvem tveganem uvajanju nove tehnologije želel zase vso povecano rento (temu bi se reklo tipicno kratko­rocno razmišljanje), medtem ko bi vse stroške uvajanja in prestrukturiranja podjetja nosil koncesionar. Sodelovanje med koncesionarji in SKZG se danes zdi važnejše kot kdajkoli. GmriV n? (")004) 1 Košir, B.: Dejavniki razvoja tehnoloških sprememb 5 NUJNOST SPREMEMB 5 THE NECESSITY OF CHANGE Ali je uvajanje strojne ekonomicno ter kakšni pogoji bi pri tem morali biti izpolnjeni, se lahko vprašamo z vidika gospodarske družbe, ki o tem razmišlja, ali pa z vidika tehnološkega jedra družbe, ki vidi pred seboj predvsem tehniške-tehnološke izzive. Odgovore na drugi del vprašanja je lažje postaviti, saj se pri tem gibljemo v domeni tehniške­tehnoloških pojmov in dejstev. Odgovor na to, ali se neki družbi izplaca tvegano vlaganje v novo tehnologijo, pa je mocno odvisen od položaja družbe in njenih možnosti za kaj takšnega. Po našem mnenju je usoda uspešnosti velikih gozdarskih gospodarskih družb vpeta v dvoje procesov: -prestrukturiranje posameznih družb in njihovo medsebojno povezovanje s ciljem združevanja poslovnih funkcij in s tem zniževanje stroškov in -odvisnostjo gozdarskih družb od usode lesno predelovalne industrije in prepocasnim pove­zovanjem med gozdarstvom in lesno industrijo. Kakšna je zveza med zgoraj navedenim in uvajanjem strojne secnje? Dejstvo je, da se je vecina gozdarskih gospodarskih družb v zadnjem deset­letju uspešno prilagajala trenutnim spremembam gospodarskega sistema in vecina družb še nadalje racionalizira svoje poslovanje in krci stroške proizvodnje-in posluje z dobickom. Slišijo se že ocitki, ki jih lahko z gozdarskega vidika ocenjujemo kot priznanja, da nastopajo gozdarji »korpo­rativno«, torej povezano in tako dosegajo boljše cene proizvodov. Povezave med gozdarskimi podjetji so ocitno že doslej prinašale ugodnosti, ki pa jih družbe lahko še bolje ovrednotijo. Ta proces je doslej zaviral potrebe po spremembi tehnologij, saj Slovenija zaostaja pri uporabi strojne secnje med državami, ki se bodo pridružile Evropski skupnosti v naslednjem letu (GROSSE 2003). Na drugi strani so šibke kapitalske povezave s še šibkejšo lesno industrijo, katere usoda v prihajajoci Evropi je še zelo negotova. S stabilnim tecajem evra se za nekatere izvoznike lahko ponovi leto 1989 v bivši Jugoslaviji. Zaostreni ekološki pogoji lahko pomembno vplivajo na ekonomicnost poslovanja posameznih vej lesne in papirne industrije. Prav lahko se pripeti, da bo tu in tam zmanjkalo tržišca za dolocene gozdne proizvode. Vrednost kupljenega lesa predstavlja dve tretjini stroškov mate1ialnega vložka v industrijske procese (JEREB 2003). Konkurencnost lesne indust1ije se zdi v brezizhodnern položaju kljub posamicnim uspešnim primerom. Rešitev bodo predstavljali tuji trgi in negotova tuja vlaganja, vendar je to za gozdarje rešitev le v primeru, da bodo stroški secnje, spravila in transporta težkega lesa povrnjeni. To pa bo mogoce le, ce bodo stroški secnje in spravila lesa cim nižji oz. vrednost proizvodov ustrezno visoka. Takšen scenarij pomeni vzpodbudo za uvajanje novih tehnologij. Zdi se, da so gozdarske družbe pravilno ocenile cas za posodabljanje obstojecih ter za uvajanje novih tehnologij. To obdobje ne bo trajalo dolgo. Pomemben vidik razmisleka je tudi nenehna in vse bolj bližajoca se realnost soocenja kon­cesionarjev z neusmiljenimi tržnimi razmerami, ki se jim bodo zagotovo pridružili tudi drugi pritiski. V takšnih razmerah bodo preživele le tiste družbe, ki bodo na tehnološkem polju znale izvajati dela bolje jn ceneje kot konkurenca, ki bo v kratkem opremljena tudi z znanjem in strojno opremo iz tujine. Z uvajanjem strojne secnje prehajamo v novo tehnicno obdobje, vendar hkrati tudi v pripravo na novo obdobje poslovanja gozdarskih družb. Sprememba v tehnološkem jedru družb bo spremenila veliko vec, kot je to mogoce danes zanesljivo predvidevati. Tehnicna oprema, za katere potrebujemo velike investicije in ki jih povrhu moramo hib·o amortizirati, mocno vplivajo ne le na delovni proces, za katerega so namenjena, temvec na vso organizacijo dela in podjetja. Pri uvajanju takšne opreme se moramo sprijazniti, da bomo morali menjati oblike orga­nizacije dela, informacijske sisteme, prestrukturirati del organizacije proizvodnje in delavcev pri upravi, prodaji in nabavi. Pasti bodo morala nacela in aksiomi, ki smo jih poznali doslej. Potrebno bo novo mišljenje, novi standardi vedenja v proizvodnji. Morda bodo potrebni novi, izbrani kadri. Uvajanje strojne secnje ima vec dimenzij: 1) tehnicno·tehnološka dimenzija (izbira stroja, kadri, organizacija dela, logistika itd.) ter 2) poslovno-organizacijska dimenzija (poslovne funkcije podjetja, kadri, prestrukturiranje dela podjetja, informatika, vodenje in nadzor, podpora logistiki). Uvajanje strojne secnje pomeni drama­ticno spremenjeno tehnološko jedro podjetja ob povsem drugacnih pogojih delovanja, kot srno to vajeni pri obstojeci tehnologiji . Vse to ima neposredno povezavo s celotno sliko gospodarnosti ravnanja z gozdovi. V zadnjem r.rwrl\7 h.'i (')(\{)LI.\ 1 Košir, 8.: Dejavniki razvoja tehnoloških sprememb Preglednica 3 : Struktura stroškov v letih 1996 in 2001 na Švedskem (JOHANSON 1997, BRUNBERG 2002) Tohle 3: Cost structure in the years 1996 and 2001 in Sweden (JOHANSON 1997, BRUNBERG 2002) Južna Švedska, smreka 1996 gozdovi v lasti družb 1996 zasebni gozdovi 2001gozdovi v lasti dmžb 2001 zasebni gozdovi Nakup lesa na panju o 249 o 284 Secnja in spravilo 105 108 103 31 103 Gojenje 39 Ceste 6 9 Drugo 17 2 5 1 Režija 25 15 19 167 14 Skupaj 192 374 402 Ostane 210,8 28,8 240,6 5,6 Dobi lastnik ( odštete ceste in gojenje) 210,8 204 240,6 244 %cene ob KC 59 58 68 69 % cene v tovarni 52 51 59 60 desetletju je produktivnost merjena s m lJmoždan na Švedskem porasla iz okoli 13 m3/dan na preko 20m3/dan. Stroški dela se niso zmanjšali za enak odstotek, saj so nove tehnologije tudi dražje, poleg tega pa se relativno dražijo stroški dela in drugi stro šlO. Kljub temu so stroški v pocasnem upadu. L. 1992 so bili stroški proizvodnje v gozdovih podjetij okoli 21 $1m3, v letu 2002 pa so znašali le še 16 $1m3 (THOR 2002). Primetjava za pet let pokaže, da so stroški le v malenkostnem upadu, važnejši je upad stroškov delavcev v upravi, nabavi in prodaji zaradi uvajanja novih informacijskih tehnologij in strukturnih sprememb v podjetjih. Iz primera, ki sicer ni primerljiv z našimi razmerami, vidimo tudi to, da je lastnik gozdov­pa naj bo to družba ali zasebni lastnik v l. 2001 dobil od lesa vec kot pet let prej. Nekaj so prispevale k temu tehnologije, nekaj manjša vlaganja (predvsem cenejša vlaganja zaradi vecje narav­nanosti na naravno obnovo sestojev) ter zmanjšanje režije poslovanja. V tem casu so se spremenile tudi cene lesa {preglednica 4). Cene hlodovine so v teh petih letih narasle (pretežno les iz koncnih secenj), vendar je padla cena drobnega celuloznega lesa (pretežno les iz redcenj), tako da je povp recje, ki upošteva povprecno sortimentno strukturo ostalo skoraj na enaki ravni. K temu je mocno prispevala tudi povecana ponudba drobnega lesa iz redcenj, ki so postala s strojno secnjo tudi bolj ekonomicna . Ali lahko podobne interakcije pricakujemo tudi pri nas? V slovenskih gozdovih je najvec neizko­lišcenega potenciala prav pri redcenjih in delno p1i secnji prezrelih sestojev, ki pa so z vidika strojne secnje manj zanimivi (treba je upoštevati, da je veliko teh sestojev na bukovo-jelovih rastišcih z velikim deležem prezrelih dreves). Ali si lahko predstavljamo scen arij, po katerem bomo v Sloveniji rešili ekonomiko redcenj in pri tem ostali brez trga za drobne sortimente? Menimo, da je razmišljanje o tako neugodnih scenarijih kvecjemu podpora uvedbi novih tehnologij, saj nam perspektivno edino te omogocajo vsaj malo proste roke pri iskanju alternativnih trgov, ki lahko prinese povecane stroške prevoza lesa. Preglednica 4: Cene lesa smreke v letih 1996 in 2001 na Švedskem (JOHANSON 1997, BRUNBERG 2002) Table 4: Cost oj spruce wood in the years 1996 and 2001 in S·weden (JOHANSON 1997, BRUNBERG 2002) Snu·eka, Južna Švedska 1996 hlodi 1996 celulozni les 2001 hlodi 2001 celulozni les 1996 povprecje 2001 povprecje ObKC 399 308 441 265 354 355 Prevoz 39 52 39 57 45 48 Merjenje 4 2 7 3 3 5 Skupaj v tovarni 442 362 487 325 403 408 GozdV 62 (2004) 1 _______ _____ K_o_š_ir._B_.: _D_e_ja_vniki razvoja tehnoloških sprememb 6 ZAKLJUCEK 6 SUMMARY Uvajanje novih tehnologij secnje in spravila lesa je nujno in se bo zgodilo zaradi številnih vzrokov. Ni razloga, da bi se zgodovina razvoja gozdarskih tehnologij ustavila prav pri nas. Brez dvoma je vidik ekononticnosti pri tem zelo pomemben, vendar se ponekod kaže pomanjkanje gozdnih delavcev kot enako pomemben razlog. Ucinki pri strojni secnji so visoki, vendar odvisni od številnih dejavnikov. Visoki ucinki ne zadošcajo zahtevam po ekonomicnosti celotne tehnologije, ce pri tem niso izpolnjeni še drugi pogoji, kot je prilagoditev gospodarske družbe in vseh drugih subjektov delovanju nove tehnologije. Pri tem gre za dolgorocne spremembe in posledice danes niso povsem predvidljive. Prav je, da se stroka sooci z novimi težnjami in poskuša svoj odnos do sprememb cimbolj razjasniti. Sodelovanje med vsemi, ki so povezani z gospodarjenjem z gozdovi je zato nujno. 7 REFERENCE 7 REFERENCES BERGER, C., 2003. Mental slress on harvester operators. V: Austrofoma 2003, Schlaegl, Austria. s. 10. BRUNBERG, T. , 2002 . Forestry costs & revenue in Sweden, 2001, Results No. 5, Skogforsk, Uppsala, s. 4. GROSSE, W., 2003 . Forest service enterprises in the enlarged Europe. V: Austrofoma 2003, Schlaegl, Austria., s. 9. HOESCH, M. , 2003 Technology development as driving force for rationalization in forest companies . V: Austrofoma 2003, Schlaegl, Austria., s. 11. JEREB, A., 2003. Nacete korenine.Glas gospodarstva, GZS , Ljubljana, s. 23-27. JOHANSSON, A., 1997. Costs and revenues in Swedish forestry, 1995-1996. Results No. 5, Skogforsk, Uppsala, s. 4. KOŠIR, B. 2002a. Tehnološke možnosti strojne secnje. V: Strojna secnja v Sloveniji, GZS-Združ. za gozd., Ljubljana, s. 7-20. KOŠIR, B., 2002b. Vpliv strojne secnje na sestoj in gozdna tla . V: Strojna secnja v Sloveniji, GZS-Združ.za gozd., Ljubljana, s. 66-82. KRC, J., 2002. Sestojne in terenske možnosti za strojno secnjo v Sloveniji. V: Strojna secnja v Sloveniji , GZS­Združ.za gozd., Ljubljana, s. 21-32. LINDHOLM, E. , L./BERG, S. 2003 . Contemporary energy use in Forestry 1972-1997 and [mpacts on Land-use­a life-cycle approach . Proceedings 2"" Forest engeeniring conference. Vaxjo. 99 s. SAMSET, I., 1985. Winch and cabJe systems, Martinus Nijhoff/Dr. W. Junk Pub!., Dordrecht, s. 518-519. THOR, M., 2002. Efficient final felling using mature technology. SKOGFORSK. Report No . 3. s. 5-11. GozdV 62 (2004) l Znanstvena razprava GDK: 323.13 : 352 : (497.12) Analiza jakosti možnih secenj z vidika uvajanja sodobnih tehnologij gozdnega dela na severnem predelu Slovenije Analysis of the intensity of allol-vable timber harvesting in the northern parts of Slovenia vvith re gard to introducing modern Jo re str) technologies Janez KRC * Izvlecek: Krc, J.: Analiza jakosti možnih secenj z vidika uvajanja sodobnih tehnologij gozdnega dela na severnem predelu Slovenije. Gozdarski vestnik, 62/2004, št. l. V slovenšcini, z izvleckom v anglešcini, cit. lit. 4. Prevod v anglešcino: Jana Oštir. Prispevek analizira gozdove severnega predela Slovenije (obmocja Bleda, Kranja, Nazarij, Slovenj Gradca in Maribora) v pogledu primernosti za rabo strojne tehnologije izvedbe secnje lesa. Izbira obmocij je bila narejena zaradi sestojnih razmer, saj primerjalno s preostankom Slovenije v teh obmocjih prevladujejo iglasti sestoji. Dosedanje raziskave kažejo, da imajo iglasti sestoji veliko vecjo primernost za rabo strojne tehnologije izvedbe gozdnih del. Posebej je obdelano vprašanje koncentracije del, kjer je analizirana jakost možnih secenj po veljavnih gozdnogospodarskih nacrtih . S pomocjo indeksa koncentracije so primerjane izbrane površine in kolicine možnih secenj po analiziranih obmocjih. Vecje koncentracije so primernejše za strojno izvedbo del, saj se s koncentracijami veca delež glavnega produktivnega casa, ki najmocneje vpliva na ekonomicnost dela. Razlike v koncentracijah možnih secenj na površinah, primernih za strojno izvedbo secnje, so ugotovljene tako med obmocji, kakor tudi med sektorji lastništva, kriteriji izbire površin so: naklon terena, delež iglavcev v lesni zalogi sestaja, skalovitost in mikroreliefne znacilnosti (vrtacast teren). Kljucne besede: strojna secnja, sestojne razmere, koncentracija secnje, gozdnogospodarsko obmocje Bled, Kranj, Nazarje, Slovenj Gradec, Maribor. Abstract: Krc, J.: Analysis of the intensity of allowable timber harvesting in the northern parts of Slovenia with regard to introducing modern forestry technologies. Gozdarski vestnik, Vol. 62/2004, No. l. Jn Slovene, with abstract in English, lit. quot. 4. Translated into English by Jana Oštir. The article presents an analysis of the suitability of Slovenia's northern forests as to the application of mechanized cutting. The areas have been chosen because of the specific stand conditions, i.e. predominantly conifer stands in comparison to other parts of Slovenia. Previous research has shown that conifer stands are much more suitable for mechanized forestry work. The issue of concentration of work is treated separately, in connection to the intensity of allowable timer harvesting in line with ex:isting forest management plans. By use of the index of concentration a comparison of the chosen areas and the allowable cuts by analysed areas has been made. Higher concentration values are more suitable for mechanized work, since along with the increase of the concentrations the productive time also increases, which has the strongest influence on the profitability of the work. Differences in the concentration values of allowable harvesting on areas suitable for mechanized cutting have been noted both among the chosen areas as also among different ownership sectors. The criteria for selection of the areas were: terrain slope, share of conifers in the growing stock of the stands and microrelief characteristics (sinkholes). Key words: mechanized cutting, stand conditions, concentration of timber harvesting, Forest Management Region Bled, Kranj, Nazarje, Slovenj Gradec, Maribor. 1 UVOD IN NAMEN Strojna secnja je v svetu prisotna že desetletja. Nezadržno osvaja nova obmocja -še posebej v deželah t.i. razvite ekonomije, kjer je cena delovne sile vedno vecja in se delovno intenzivne panoge selijo v dežele s cenejšo delovno silo. Gozdne proizvodnje pac ni mogoce seliti na lokacije s cenejšo delovno silo in gozdarska podjetja so se bila p1isiljena spopasti z racionalizacijo in konkretnimi koraki v smeri k vecji dodani vrednosti na zaposlenega. Slovenija je do nedavnega ostala neosvojena trdnjava, ki se je krcevito branila novih tehnoloških izzivov in je bilo razmišljanje o predimenzioniranih strojih predvsem v glavah strokovne javnosti tabu pocetje. Najveckrat strokovno podkrepljena ovira so bile prevelike koncentracije, ki so povezane z ekonomicno rabo tehnologije strojne secnje lesa. Namen prispevka je zato podrobnejša kolicinska in *Dr. J. K., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, UL. Vecna pot 83, Ljubljana Krc , J .: Analiza jakosti možnih secenj z vidika uvajanja sodobnih tehnologij gozdnega dela na severnem predelu Slovenije prostorska analiza sestojev severnega predela Slovenije z vidika možnosti uporabe sodobnih tehnologij gozdnega dela, pri cemer mislimo predvsem na strojno izvedbo secnje lesa samostojno in manj v razlicnih kombinacijah s klasicnimi tehnologijami gozdnega dela. Analizirani so podatki veljavnih gozdnogospodarskih nacrtov, v katerih po vecini še ni bila prisotna misel na prenovo tehnološkega procesa pridobivanja lesa. Za zacetek naj navedemo nekaj izsledkov znanosti na temo pomena koncentracije z vidika ucinkovitosti in z njo povezane ekonomike dela-s poudarkom na strojni secnji lesa. Pri osnovnih organizacijskih fazah gozdne proizvodnje -nacrtovanje, priprava, izvedba in kontrola dela -velja tudi za naš primer gozda.J.jem dobro znani zakon o kosovnem volumnu. S tem mislimo na stroške po enoti (m3), ki so tesno povezani s koncentracijo gozdnih del. Ne gre samo za kolicinsko, pac pa tudi za prostorsko in casovno koncentracijo-saj dovoljeni desetletni posek lahko izvedemo v razlicnem številu intervalov. Nemške izkušnje (BUELTEMEIER et. al. 1998) kažejo, da je ucinkovita in racionalna raba strojne secnje mocno povezana s koncentracijo del. Najpogosteje navajajo orientacijske vrednosti za velikost delovišc, secnih blokov (300 do 500 m3) pri cemer razumejo blok kot zakljucen niz delovišc, kjer ni potrebno izvesti transporta strojev zaradi izvedbe gozdnih del. Jakost secnje na izbranih blokih naj ne bi bila nižja od 25 mJ/ha. V takih razmerah lahko pricakujejo ucinke med 6 in 8 m3/uro, kar znaša 50 do 70 m~/dan oz. 1 do 3 ha na dan. Tuje izkušnje in raziskave (ELIASON 1998) kažejo še širše -na tesno povezanost ucinkovitosti strojne secnje s tremi glavnimi razredi vplivnih dejavnikov: l. sestojnimi (lokalno pogojeni -drevesna vrsta, dimenzije in oblika dreves, jakost secnje in gostota preostalega sestaja, teren­ske pogoje -naklon in površje, nosilnost tal), 2. delovnimi (vrsta sec nje, velikost blokov za secnjo, secni vzorec, vrsta stroja, strojnikova izkušenost in motivacija) in 3. dejavniki, povezani z gozdarsko politiko -kamor štejejo dejavnike, vplivane z gozdno-gojitven imi principi in okoljsko politiko lastnikov gozdov, gozdarskih gospodarskih družb in vpliva gozdarske in druge zakonodaje, povezane z gozdnim prostorom. V naši raziskavi se bomo od vseh omenjenih podrocij omejili le na sklop sestojnih vplivnih dejavnikov. '3 2 METODA DELA Kot izhodišce za raziskavo jakosti možnih secenj smo uporabili rezultate raziskave (KRC/KOŠIR 2002), katere narocnik je bila Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za gozdarstvo. Njen cilj je bil ugotoviti terenske in sestojne možnosti uvajanja strojne secnje v Sloveniji. Strojno secnjo je bila omejena na površine z naslednjimi teren­skimi in sestojnimi znacilnostmi: Preglednica l: Izbrani vplivni dejavniki in njihove vrednosti pri analizi možnosti rabe strojne secnje v Sloveniji Vplivni dejavnik Vrednost, ki doloca primernost rabe strojne secnje lesa Naklon terena Najvec 30% Mešanost sestojev Najmanj 70% iglavcev Skalovitost Najvec 50% Relief Izkljuci vrtacaste terene Izbira površin je potekala na ravni gozdnega odseka, ki je tudi sicer osnovni nosilec podatkov gozdarskega informacijskega sistema. Na državni ravni srno izlocili okoli 10% gozdnih površin, kjer je za obdobje 2000 do 2010 doloceno v povprecju okoli 370.000 m3 možnega poseka letno (iglavci in listavci skupaj), od tega slabo polovico v državnih gozdovih. V osnovni obdelavi smo dolocili, da naj bo iglavcev najmanj 70%. Rezultati obdelave pa kažejo, da je iglavcev na izbranih površinah malo cez 90%, lahko bi rekli, da velja osnovna obdelava za skoraj ciste iglaste gozdove. S podrobno analizo jzlocenih površin in kolicin pa smo se omejili na severni predel Slovenije in obravnavali naslednja obmocja: blejsko, kranjsko, nazarsko, slovenjegraško in mariborsko. Izbrana obmocja smo analizirali z naslednjih vidikov: l. Sestojnih razmer s poudarkom na primernost strojne secnje v razlicnih razvojnih fazah gozda -kjer smo kot glavni vplivni dejavnik primernosti upoštevali jakost možne secnje. Razvojne faze gozda smo uporabili kot kazalec, ki je najtesneje povezan z dimenzijami drevja. 2. Površinska koncentracija možnih secenj je bila povzeta po veljavnih gozdnogospodarskih nacrtih in smo jo prikazovali kot površino posameznih razvojnih faz gozda v odvisnosti od jakosti možnih secenj (m3/ha). Pri jakosti secenj r.mriV fi? (?{){)4.) 1 Krc , J.: Analiza jakosti možn ih secenj z vidika uvajanja sodobnih tehnologij gozdnega dela na severnem predelu Slovenije Slika J: Indeks koncentracije, izracunan na osnovi povprecnega deleža površin ali kolicin glede na izbrane površine ali kolicine pri upoštevanju najblažje omejitve za jakost možnih secenj (10 m%a). gre za podatek, ki v sedanjem gozdarskem infor­macijskem sistemu ni neposredno preveden na razvojne faze, saj smo ga lahko ugotavljali le na ravni odsekov in smo kot takega privzeli za vse razvojne faze znotraj odseka. 3. Kolicinske koncentracije možnih secenj na izbranih površinah, ki smo jo analizirali v pogledu jakosti možnih secenj oz. njihove kumulative v odvisnosti od padajoce jakosti secenj. Zaradi primerljivosti med posameznimi obmocji smo standardizirati podatke o hitrosti padanja izbranih površin 'OZ. kolicin ter iz njih izracunali povprecje (slika 1). Tako za koncentracijo površin, kakor tudi za koncentracijo kolicin smo izdelali indeks, ki je kazal hitrost narašcanja izbranih površin oz. kolicin, ce smo popušcali pri kriteriju jakosti možnih secenj za 10m3/ha na intervalu od 90 do Iz slike je razvidno, da majhne vrednosti Indeksa kažejo na vecje koncentracije analizirane kolicine (površine ali m3) v odsekih z majhnimi jakostmi možnih secenj in obratno. 3 REZULTATI 3.1 Analiza površin Najprej smo naredili analizo površin po razvojnih fazah loceno za zasebni in državni sektor lastništva gozdov. Za posamezna obmocja smo izlocili primerne površine in le te dodatno analizirali z vidika jakosti možnih secenj. Padajoce vrednosti, ki jih prikazujejo stolpci na sliki 2, sovpadajo z zmanjšanjem primernih površin zaradi upoštevanja dodatnega vplivnega dejavnika jakosti možnih secenj. Po površini je najvec zasebnih površin gozdov izlocena v mariborskem obmocju, državnih 10 m3/ha. (slika 1) pa na blejskem obmocju. 1: t4 GnuiV n?. r?004) 1 t30cm Obmocje Skupaj Državni Zasebni Skupaj Državni Zasebni Skupaj Državni. Zasebni Bled 22% 21% 26% 26% 26% 27% 41% 46% 31% Kranj 21% 16% 25% 41% 55% 37% 32% 31% 36% Maribor 31% 29% 33% 42% 42% 43% 47% 48% 47% Nazruje 39% 19% 43% 39% 42% 38% 41% 42% 41% Slovenj Gradec 32% 35% 29% 34% 36% 33% 34% 38% 33% Podatki v preglednici 2 so rezultat narašcanja izbranih površin gozdov pii spreminjanju vplivnega dejavnika jakosti možnih secenj. V obeh sektmjih lastništva in vseh razvojnih fazah najdemo nadpovprecne vrednosti na mariborskem obmocju, na drugi strani pa izstopa blejsko obmocje z najnižjimi vrednostmi indeksa, ki odraža pretežno koncentracijo površin pri manjši jakosti možnih secenj. Velik povprecni delež pomeni pocasnejše padanje izbranih površin oz. sorazmerno velik delež gozdov z vecjo koncentracijo možnih secenj, kar kaže na vecjo ucinkovitost rabe strojne secnje lesa. Seveda rezultati kažejo tudi na razlike v kon­centraciji možne secnje med posameznimi obmocji in sektmji lastništva-oz. z drugimi besedami-kje so terenski, sestoj ni in drugi pogoji takšni, da so že po ve lj avnih gozdnogospodarskih nacrtih dopušcali vecje jakosti možnih secenj. Analizirane površine drogovnjakov 1 s prsnimi premeri med 10 in 20 cm -imajo v osnovi sorazmerno visoko stopnjo primernosti za rabo strojne secnje v redcenjih. V Sloveniji gre mnogokrat za zamujena redcenja, ki še niso komercialna in bi se lahko subvencionirala iz sredstev za gojitvena dela. Podobno sliko kažejo drogovnjaki II -gre za sestoje mocnejših dimenzij -med 20 in 30 cm prsnega premera -po oceni za tiste sestoje, ki bi bili potencialno najbolj primerni tako z vidika varstva, vplivov na okolje in stroškov. Zagotovo gre za komercialna redcenja, saj so na tem intervalu prsnih premerov optimumi za vecino današnjih strojev. V kolikor gre za kontinuiteto sb·ojne secnje, je na površinah starejših drogovnjakov že prisotna mreža secnih poti in vlak, kar dodatno znižuje potrebo po dodatni koncentraciji odkazila lesa. Posebna analiza je narejena za koncentracije površin v sestoj ih debeljakov-prsnega premera nad 30 cm, kjer so zahteve po strojnih zmogljivostih najvecJe in temu primerne tudi cene dela. V debeljakih se bomo srecali z veliko vidiki -tako stroškovnimi in ekološkimi, saj predvidevamo, da je tu razlika med stroški v primerjavi s klasicnimi tehnologijami secnje in izdelave najmanjša. Ekološka sprejemljivost velikih strojev pa bo v najvecji meri odvisna od teže stroja oz. prevoznosti terena, saj pri velikih dimenzijah drevja prihaja do tehnicnih omejitev, ki so povezane s padanjem zmogljivosti iztegnjene hidravlicne roke. To pa posledicno zahteva neposredno prisotnost stroja pri vsakemu drevesu in temu primerno gostoto secnih poti. Presoja kombinacije strojne in klasicne secnje oz. poznanih in študij novih secnih vzorcev bo predmet optimizacije s pestrim naborom vplivnih dejavnikov. 3.2 Analiza možnih secenj Po enakem algoritmu smo analizirali tudi kolicine možnih secenj na izbranih površinah. Gre za podatke iz aktualnih gozdnogospodarskih nacrtov in jih povzema baza popisa gozdov. Ker je možni posek dolocen na ravni odseka -po odsekih pa so le redko prisotni sestoji homogene razvojne faze -ni možna natancna oz. podrobna analiza po razvojnih fazah gozda. Zato smo analizirali osnovne podatke o možnih secnjah samo na ravni odsekov, ki so bili izbrani kot primerni po že prej predstavljenih kriterijih izbora (preglednica 1). V preglednici 3 so navedene skupne kolicine možnih secenj iglavcev, ki so zastopani z najvecjim deležem na analiziranih obmocjih in so hkrati veliko bolj primerni za izvedbo strojne secnje. Gre za kumulativo kolicin možnih secenj v odvisnosti od jakosti secenj podane v m3/ha. Tudi na primeru kolicin smo standardizirali podatke z deleži od kolicin, ki so predvideni pri najblažji omejitvi izbora površin (10 m3/ha). Gre za enako analizo kot pri površinah oz. koncentraciji GozdV 62 (2004) 1 Krc , J.: Analiza jakosti možnih secenj z vidika uvajanja sodobnih tehnologij gozdnega dela na severnem predelu Slovenije Preglednica 3: Analiza kolicin možnih secenj iglavcev po obmocjih in sektorju lastništva na površinah. izbranih kot primerne za strojno secnjo lesa v odvisnosti od jakosti možnih secenj Jakost možnih secenj (m3/ha) OBMOCJE BLED (m3/ lOiet) KRANJ (m3/ IOiet) MARIBOR (m3/ lOlet) NAZARJE (m-1/ lOiet) SLOVENJ GRADEC (m-1 / 10let) Skupaj lO 463.914 261.439 452.771 224.786 235.903 20 453.750 247.227 447.275 222.700 232.971 30 409.319 218.713 425.331 211.481 212.340 40 302.716 188.125 371.476 181.712 161.107 50 193.464 138.810 289.052 118.226 100.731 60 119.877 99.044 194.464 72.001 34.739 70 72.598 73 .089 l 10.897 37.098 14.820 80 41.946 50.512 58.112 19.530 7.105 90 24.595 36.191 27.558 11.097 3.553 Indeks koncentracije 44% 50% 53% 49% 41% Zasebni gozdovi 10 141.224 218.153 286.102 18L728 180.435 20 139.942 205.246 283.896 180.822 178.768 30 121.539 181.918 273 .963 172.012 160.767 40 62.278 155.550 237.832 149.942 116.438 50 20.283 108.927 180.569 94.944 70.183 60 6.560 71.249 120.986 55 .576 23.276 70 6.207 49.926 67.257 27.689 8.361 80 3.440 29.986 33.795 13 .981 2.686 90 o 23.437 16.084 7.251 1.017 Indeks koncentracije 32% 47% 53% 48% 39% Državni gozdovi 10 322.690 43 .286 166.669 43.058 55.468 20 313.808 41.981 163.379 41.878 54.203 30 287.780 36.795 151.368 39.469 51.573 40 240.438 32.575 133.644 31.770 44.669 50 173.181 29.883 108.483 23.282 30.548 60 113 .317 27.795 73.478 16.425 11.463 70 66.391 23.163 43.640 9.409 6.459 80 38.506 20.526 24.317 5.549 4.419 90 24.595 12.754 11.474 3.846 2.536 Indeks koncentracije 49% 65% 53% 50% 46% po razvojnih fazah gozda. Vecji indeks kon­centracije pomeni vecjo koncentracijo možnih secenj, ki zmanjšujejo stroške po enoti proizvoda (m3). Iz preglednice 3 je razvidno, da so skupne kolicine možnih secenj naj vecje na blejskem obmocju, kjer so hkrati koncentracije najmanjše ­z izjemo slovenjegraškega. Podatki o kolicinah možnih secenj kažejo obrnjena sliko v zasebnih gozdovih medtem, ko trendi koncentracije ostajajo. V državnih gozdovih zasledimo povprecno višje koncentracije secenj , razme1je med obmocji pa sledi zaporedju iz analize možnih secenj v zasebnih gozdovih. 4 ZAKLJUCKI Najizrazitejše padanje koncentracij je pri mladih razvojnih fazah gozda. Povprecni odstotek padanja glede na osnovo z 10 mJfha je: G07.dV 62 {2004) 1 Krc , J.: Analiza jakosti moznih secenj z vidika uvajanja sodobnih teh nologij gozdnega dela na severnem predelu Slovenije • Drogovnjaki 24% • Drogovnjaki II 40% • Debe1jaki 41%. Narašcanje jakosti v starejših razvojnih fazah gozda je razumljivo, saj vecje dimenzije drevja povecujejo hektarske lesne zaloge in so potrebni nižji odstotki lesne zaloge za absolutno vecje gostote možnih secenj. Zahteva po vecjih jakostih možnih secenj mocno znižuje delež primernih površin in s tem kon­kurencnost strojne secnje. Za posek s stroškovnega vidika zadostnih kolicin, je potrebno poleg povecanega deleža pomožnega produktivnega casa voženj, ki nastane pri manjših koncentracijah secnje v sestoju pogosto tudi premikati stroj med delov išci, kar mocno vpliva na stroške in ucinke strojne secnje. Med sektorji lastništva se v primeru analize površin ne kažejo razlike v hitrosti padanja koncentracij -povsod je v povprecju 35%. Nasprotno pa se kažejo razlike med -sektorji lastništva v primeru analize skupnih kolicin možnih secenj, kjer Je te padajo dosti hitreje v zasebnem sektorju (44%, državni 53%), kar je z vidika sestojnih, terenskih in lastniških razmer verjetno možno razložiti predvsem s strukturo mešanosti sestoj ev. Tuje izkušnje kažejo (BUELTEMEIER et. al. 1998), da je optimalna uporaba strojne secnje dosežena p1i preglednih, enomernih, obvejenih oz. tankovejnatih sestojih brez polni1ne plasti. Takih sestojev je v Sloveniji zaenkrat sorazmerno malo, saj se s krizo ce1ulozne industrije že nekaj casa zapirajo škmje za izvedbo gojitvenih del nasploh, še posebej pa pti stroških, ki so povezani z izvedbo del po klasicni tehnologiji. Velike možnosti se v bodoce kažejo v boljši možnosti rabe lesa majhnih dimenzij in preskrbi z biomaso v ogrevalne in druge namene. Prepricani smo, da bo strojna secnja odigrala tudi na tem podrocju vidno vlogo. 5 VIRI BUBLTEMEIER, A .. FLECHSIG, B., LIEBSCHER, W., PETZOLD, H., WEIKERT. J. 1998. Hochmechanisierte Holzerute, Merkblatt zum Einsatz von Kranvollernten (Harvestern). Saechsischen Staatsministerium fuer Landwirtschaft, Ernaehrung un Forsten. Saechsischer Druck und Verlagshaus, Dresden. 49 s. ELIASSON, L., 1998. Comparison of Single-grip Harvester Productivity in Clear-and Shelterwood Cutting. Silvestria 80, Acta universitatis agricullurae Sueciae, Umea, s. 1 l. KOŠIR, B., 2002. Tehnološke možnosti strojne secnje. V: Strojna secnja v Sloveniji, GZS-Združ.za gozd .. Ljubljana. s. 7-20. KRC, J./ KOŠIR, B., 2002. Sestojne in terenske možnosti strojne secnje v Sloveniji. Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za gozdarstvo. 71 s. GozdV 62 (2004) 1 Znanstvena razprava GDK: 323.13 : 307 : 35 Ucinki dela pri strojni secnji Work efficiency in mechanized cutting Boštjan KOŠIR* Izvlecek: Košir, B.: Ucinki dela pri strojni secnji . Gozdarski vestnik, 62/2004, št. l. V slovenšcini, z izvleckom v anglešcini, cit. Jit.21 Prevod v anglešcino: Jana Oštir. V sestavku so prikazani ucinki strojev za secnjo po tujih virih ter povzetek domacih meritev. Prikazani so rezultati poskusov iz Skandinavije ter povprecni ucinki strojev za secnjo glede na njihovo velikost tet: drevesno vrsto. Domace študije so nastale v razlicnem casu in razmerah, zato med seboj niso vedno primerljive, vendar kažejo na možnost, da je strojna secnja v nekaterih razmerah upravicena tudi pri nas. Omenjeni so tudi ucinki zgibnih polprikolicarjev ter kombiniranega stroja za secnjo in spravilo lesa. Kljucne besede: strojna secnja, stroj za secnjo, zgibni polprikolicar, ucinek. Abstract: Košir, B.: Work efficiency in mechanized cutting. Gozdarski vestnik, Vol. 62/2004, No. l. In Slovene, with abstract in English, lit. quot. 21. Translated into English by Jana Oštir. The article presents the work efficiency of harvesters according to foreign sources and an outline of the measurements which have been performed in Slovenia. The results of experiments form Scandinavia are presented as is the average efficiency of harvesters by size of macl1ine and tree species. The Slovene studies date to va:rious periods and circumstances and are therefore not always comparable, but they do point at the possibility of using mechanized cutting in some situations in Slovenia as welL The author also mentions the efficiency of forwarders and forvesters . Key words: mechanized cutting, harvester, forwarder, efficiency. UVOD INTRODUCTION Uvajanje strojne secnje sproža vrsto vprašanj, saj ptihajamo v obdobje, ko bomo morali premisliti o prepricanjih, zaradi katerih smo dolga leta pri tehnološkem razvoju stali na mestu (DRUSHKA, KONTTINEN 1997). Prav tako se soocamo s konkretnimi vprašanji, na katera lahko deloma odgovorimo s crpanjem iz tujih virov, vero­dostojneje pa le z meritvami na domacih tleh. Strojna secnja ima vec oblik in je možna pri razlicnih tehnologijah (KOŠIR 2002), vendar bomo v tem prispevku obravnavali le delo s stroji za secnjo. Stroji za secnjo so razlicnih oblik in velikosti. Poznamo stroje za secnjo na kolesih in gosenicah ter takšne z eno in dvema glavama. V zadnjem desetletju izrazito prevladujejo stroji za secnjo z eno glavo za secnjo, s katero tudi izdelajo sortimente. Ti stroji so se že v osemdesetih letih pticeli uveljavljati v redcenjih iglavcev, kjer danes v celoti prevladujejo v severnih deželah, vse bolj pa se uveljavljajo tudi v srednji Evropi in drugod. Uporabljajo jih pri secnji iglavcev in listavcev. 2 UCINKI STROJEV ZA SECNJO V TUJINI 2 EFFICIENCY OF HARVESTERS AB ROAD Ucinke strojev pri strojni secnji lahko opazujemo skozi vec p1izem: letni ucinki v iglastih gozdovih Skandinavije (iglasti gozdovi) so bili v preteklih letih (NORDLUND 1996) med 15.000 (stroj za secnjo z eno glavo) do 39.000 m1 (stroj za secnjo z dvema glavama) pri 2.200 produktivnih urah letno (efektivni cas povecan za razlicne zastoje in popravila do 15 min). Ti ucinki so bili doseženi pri 39% redcenj (ostalo so koncne secnje). Stroji z eno glavo so delali pretežno v redcenjih, z dvema glavama pa le v koncnih secnjah. Povprecno drevo v redcenjih je bilo med 0,09 in 0,14 m3, pri goJosecnjah pa med 0,19 in 0,57 m3. Spravilna razdalja se je gibala med 270 in 450 m. Drugi viri navajajo drugacne ucinke (pre­glednica 1), vendar je za vecino znacilno naslednje: *doc. dr. B. K. Oddelek za gozdarslvo in obnovljlve gozdne vire, Biotehniška fakulteta, UL, Vecna pot 83, 1000 Ljubljana GozdV 62 (2004) 1 ! ,, Košir, B .. Uc inki dela pri strojni secnji ------------·------------------------------Preglednica l : Ucinki strojev za secnjo na Finskem (m3/h) Table 1: Efficiency of harvesters in Fin/and (m3/h) V efektivnem casu V produkti vnem casu V delovnem casu Vrsta secnje m3/h 11,9 11,2 Koncne secnje 14,6 Redcenja 7,9 9,6 7,5 11,3 Povprecje 13,9 10,6 ucinki strojev za secnjo so nad 10.000 m1 letno, pri izkorišcenosti nad 1.700 produktivnih ur letno. To bi bila tudi nekakšna spodnja meja ekonomicnosti dela s temi stroji. Zgibni polprikolicarji imajo nekaj manjše ucinke pri enaki izkmišcenosti delovnega casa. Na produktivnost strojne secnje vpliva najbolj povprecna velikost drevesa, nato pa število odkazanih dreves na hektar. V preglednici 2 prikazujemo rezultate poskusa na štirih raz­iskovalnih ploskvah (LAGESON 1996) . Po­memben vpliv ima vrsta secnje: pri koncnih secnjah so ucinki vecji, pri redcenjih pa manjši. V šibkih redcenjih so ucinki manjši, pri mocnejših redcenjih pa vecji. Drevesna vrsta vpliva na ucinke s svojimi morfološkirni znacilnostmi. Kriticne so dimenzije korenovca ter debelina in razporeditev vej. Poseben problem predstavlja secnja listavcev. Ni mogoce trditi, da so stroji za secnjo ptimerni za secnjo vseh drevesnih vrst in oblik. Težave povzrocajo tudi zelo gosti sestoji ali šopasta rast dreves (bukev, akacija, kostanj itd.). Omejitve prinašajo tudi velike debeline. V naših razmerah lahko pricakujemo uporabo glav za secnjo z najvecjo odprtino od 60 do 65cm. Ta bi odgovarjala približnemu najvecjemu prsnemu premeru dreves okoli 40 -50cm. Opti­malna velikost glave za secnjo bi vetjetno bila taka, ki je primerna za manjše dimenzije dreves, saj te dolocajo tudi težo stroja in vse druge morfološke znacilnosti. Študij ucinkov pri strojni secnji je še vec (ELlASSON J998a, b, GUGLHOR, RIEHLE 1999, PORŠINSKY 2002, STAMPFER 2001, TANTIU, SIREN 2001 . etc.), zato bi njihova analiza vzela veliko prostora. Menimo, da je za mientacijo dovolj, kar je povedanega zgoraj. Strojno secnjo obrav­navajo ne le z vidika ucinkov, temvec tudi z vidika vplivov na okolje in ekonomicnosti ter porabe energije (LINDHOLM BERG 2003). Preglednica 2 : Ucinki strojev za secnjo pri dveh vrstah redcenja ter samostojni izbiri strojnika ( mlfh), (LAGESON 1996) Table 2: Efficiency of harvesters in two types of thinning and machine operator's own choice (m3/h), (LAGESON 1996) ~n Košir, B.: Uc inki dela pri strojni secnji Preglednica 3: Ucinki strojne secnje glede na velikost stroja in drevesne vrsto (m11h). (ULRICH, SCHLAGHAMERSKY 2002) Table 3.-Efjiciency of mechanized cutting by mach ine size and tree speci es (m/h), (ULRICH, SCHLAGHAMERSKY 2002) m3/drevo Moc stroja do 70kW Moc stroja od 70 do 140kW Moc stroja nad 140kW Secnja bora Secnja smreke Secnja listavcev 0,1 4,4 6,2 7,6 7,4 6,0 5,9 0,2 5,2 8,6 10,3 8,9 8,6 7,3 0,3 5,7 10,1 11,8 9,8 10,1 8,2 0,4 11,1 13,0 10,4 11,2 8,8 0,5 11,9 13,8 10,9 12,0 9,3 Preglednica 4: Ucinki strojne secnje glede na velikost stroja (m~%) , (LAN 2001) Table 4: Efficiency of mechanized cutting by machine size (m3/h), (LAN 2001) m3/drevo Majhni stroji Veliki stroji 0,1 8,4 14,0 0,3 16,3 27,1 0,5 20,0 33,3 0,7 22,2 37,0 1,0 24,1 40,2 3 UCINKI, IZMERJENI PRI STROJNI SECNJI V SLOVENID 3 EFFICIENCY MEASURED IN MECHANIZED CUTTING IN SLOVENIA Analize možnosti uvajanja strojne secnje pri nas so bile že narejene (KRC, KOŠIR 2003, KRC 2002). Do danes razpolagamo tudi z nekaj meritvami ucinkov strojev za secnjo v naših razmerah . V zadnjih letih so bile na to temo izdelane tri diplomske naloge, znani pa so tudi ucinki strojne secnje na Jelovici v jeseni 2003. Nekaj osnovnih rezultatov je prikazano v preglednici 5. Me1itev je še vedno premalo, da bi bila neposredna primerjava s tujimi meritvami dovolj zanesljiva. V nekaterih dnevih so bili ugotovljeni manjši, vcasih pa tudi precej vecji ucinlG kot drugod. Zaradi primetjave smo za vse primere predpostavili, da je delež neproduktivnega casa 30%, kar je nekaj manj, kot so pokazale dejanske meritve, vendar bi tak delež bilo možno doseci, ce bi tehnologija že bila stabilna. Ce kljub premajhnemu številu domacih meiitev naredimo primerjavo s tujimi meritvami (ULRICH, SCHLAGHAMERSKY 2002), ugotovimo (slika l ), da so doma doseženi ucinki pri strojni secnji Preglednica 5: Ucinki strojne secnje ugotovljeni v Sloveniji Table 5: Efficiency measured in mechanized cutting in Slovenia Vir Tip stroja Dan Vrsta secnje Drevesna vrsta m3/ drevo Delovni cas min/m3 Ucinek v delovnem casu m'lh Marušic T 1270 1 Ujme/red c enje S mre ka 0,09 15,0 4,0 Marušic T !270 2 Ujme/redcenje S mre ka 0,10 14,6 4,1 Marušic T 1270 3 Ujme/redcenje Smreka 0,09 14,1 4,3 Marušic T 1270 4 Ujme/redcenje S mre ka 0,09 17,7 3,4 Cetina V911 1 Krcitev/ debeljak Igi29%/Lsl71% 0,52 6,8 8,8 Ceti na v 911 2 Krcjtev/ debeljak Igl29%!Lst71 o/o 0,48 6,0 10,0 Ce tina V911 3 Krcitev/ debeljak Ig129%/Lst71 o/o 0,48 6,4 9,3 Cetina v 911 4 Krcitev/ debeljak Ig129%/Lsr71 o/o 0,47 5,4 11,2 Cetina v 911 5 Redcenje Smreka 0,32 7,3 8,2 Ce tina v 911 6 Redcenje S mre ka 0,67 5,8 10,3 Ceti na v 911 7 Redcenje Smreka 0,78 5,8 10.4 Cet ina v 9IJ 8 Redcenje S mre ka 1,04 5,1 11,9 Kepic v 911 1 Koncna secnja Jelša+jesen 0,71 5,3 11,4 Kepic V911 2 Koncna secnja Je1ša+jesen 1,04 4,9 12,2 Kepic V911 3 Koncna secnja J elša+jesen 0,71 4,9 12,2 Kepic v 911 4 Koncna secnja J e1ša+jesen 0,67 4,7 12,7 T = Timberjack, V = Valmet Gozd V 62 (2004) l Košir, 8 .: Ucinki dela pri strojni secnji 11 16 14 12 10 o > ~ 8 "'O ...._ ME 4- 2 1-'----:.~-r---..;.....c_:-----:--:-:--::=--~ 6 L_ o o 0,2 0,4 0,6 0,8 1,2 m3 /drevo Slika 1: Primerjava izravnan ih ucinkov v delovnem casu za secnjo iglavcev oz. listavcev med domacimi raziskavami (lglavci Doma, Listavci Doma) in podatki po ULRICH, SCHLAGHAMERSKY 2002 (U/S) Figure 1: Comparison of average efficiency du ring working time in cutting conifers and broatlleaves, data from Slovene studies (conifers in Slovenia, broad-leaves in Slovenia) and data by ULRICH, SCHLAGHAMERSKY 2002 (U!S) manjši za 11 do 14 %v obmocju do 1,0 m1/drevo. Razloge za to bi morali še poiskati s podrobnejšimi analizami, vendar je gotovo, da bi bili ucinki ob podobnih vpliv nih dej avni kih in razmerah vsekakor manj razlicni. Nekaj pa k razlikam prispeva tudi variabilnost podatkov (R2 izravnanih regresijskih enacb za ucinke pri nas je 0,56 pri iglavcih in 0,48 pri listavcih). 4 UCINKI PRI SPRAVILU LESA IN RAZVOJNI TRENDI 4 EFFICIENCY IN SKIDDING AND DEVELOPMENTALTRENDS Uvajanje strojne secnje je celovit tehnološki sistem, ki ne bo zaživel, ce ga ne bomo pravilno zasnovali in pazljivo uvedli. Posamezne tehnološke faze morajo biti obravnavane povezano . Secnjo in spravilo moramo obravnavati hkrati, zato bomo omenili tudi orientacijske ucinke zgibnih pol­prikolicarjev (preglednica 6). Pred uvedbo strojev za secnjo moramo rešiti tudi vprašanje oblik spravila lesa ter izbrati takšna sredstva, ki bodo tehnološko in tehnicno kos možnostim strojev za secnjo. To je pomembno zato, 22 Preglednica 6: Ucinki zgibnih polprikolicarjev v m3/h, razdalja 400m (LAN 2001) Table 6: Efficiency of Jorwarders in m3/h, distance 400m (LAN 2001) m ~/IOOm Majhni stroji Veliki stroji do do 6t nosilnosti 12t nosilnosti 2 5,5 8,9 6 7,9 12,7 10 8,7 14,0 14 9,2 14,7 18 9,5 15,2 22 9,7 15,5 ker vsako tehnologijo vrednoti mo po njenih skupnih koncnih ucinkih, kjer pa lahko posamezna faza rezultat mocno spremeni. V tej luci moramo omeniti tudi najnovejše kombinirane vecnamenske stroje, katerih uporaba previdno napreduje tudi v Srednji Evropi, to so t. im. forvesterji oz. harwarde1ji. Ucinki secnje in spravila kombiniranega stroja so nižji od ucinkov stroja za secnjo in zgibnega polprikolicarja v primerljivih razmerah, vendar ima sistem dveh strojev pomanjkljivosti glede na sistem enega stroja predvsem v organizacijskih in ekonomskih ozirih. GozdV 62 (2004) 1 Kosir, B.: Ucinki dela pri strojni secnji Preglednica 7: Ucinki stroja za secnjo in spravilo Valmet 801 Combi (forvester) pri secnji in spravilu lesa (po BODELSCHWINGH 2003) Table 7: Efji:ciency of Vafmet 801 Comhi forvester in cutting and skidding (according to BODELSCHH'!NGH 2003) m3/drevo Ucinek pri secnji in spravilu lesa mJ/h 0,10 5,6 0,15 7,0 0,20 8,3 0,25 9,0 0,30 9,6 r---­0,35 10,1 0,40 10,4 0,45 10,5 0,50 10,8 0,55 11,0 Prvi preizkusi so obetavni (BODEL­SCHWINGH 2003). V dolocenih razmerah je kombiniran stroj že danes cenejši od dveh strojev, ki sta potrebna za secnjo in spravilo v obicajnem sistemu tehnologije kratkega lesa. Preizkušanje Valmet 801 Combi je dalo naslednje rezultate: vplivna dejavnika sta: velikost drevesa in kolicina lesa na enem mestu pri koncentraciji poseka 60 m-3/ha. Mocneje vpliva kolicina lesa, ki ga stroji posekajo brez premika. Pri zelo drobnih drevesih (O,lm3/drevo) je meja enakih stroškov pri 250 m 3/delovišce, pri neto drevesu 0,3 m3 je meja enakih stroškov pri 530 m3/delovišce, nato pa se ta meja spet zmanjša in je pri drevesu 0,5 m-' pri 440 roJ/delovišce. Pri vecjih delovišcih so sistemi z dvema strojema cenejši, pri manjših delovišcih (to bi veljalo za Slovenijo), pa je kombiniran stroj cenejši. Razlike v absolutnih vrednosti v zacetku niso zelo velike, vendar lahko dosegajo tudi do 4 EUR/m3. Razvoj kombiniranih strojev pomeni v do­sedanjem razvoju strojne secnje novo dimenzijo. V ta razvoj so doslej ugriznile že vse vecje svetovne firme gozdarske mehanizacije. V tem trenutku je najbolj obetaven razvoj pri Valmet (801 Combi). 5 ZAKLJUCEK 5 SUMMARY Ucinki pri strojni secnji so znani iz tujih izkušenj, vendar imamo tudi že kar nekaj .~tudij primerov v domacih razmerah (MARUŠIC 1998, MAGAJNA 2000, KOŠIR, ROBEK 2000. KEPIC 2003, CETINA 2003). Z domacimi študijami je potrebno nadaljevati. Strojna secnja je le podsistem v podjetju, zato so ucinki povezani z delovanjem vsega sistema podjetja in njegovo ekonomicnostjo. Veliki ucinki pri moderni tehnologiji kratkega lesa sami po sebi ne zagotavljajo uspešnega delovanja podjetja oz. podjetnika. Na ucinke vpliva predvsem organizacija podjetja in organizacija dela, vendar so odvisni tudi od vrste gospoda1jenja, jakosti posega in naravnih danosti. Težnja vsake organizacije dela je, da delovno sredstvo cim vec uporabljamo za namene, za katere je bilo kupljeno. Cim dražje je to sredstvo, tem pomembnejša je ta zahteva, ce želimo ohraniti stroške na enoto proizvodnje v želenih okvirih. Poznati moramo ucinke v produktivnem casu. Ti ucinki najbolje predstavljajo razlike med posa­meznimi stroji, vendar nam ne povedo dovolj o dejanskih ucinkih strojev. Da bi jih dobili, moramo upoštevati izgubljeni cas zaradi dela (zastoji med delom-dodatni cas) ter druge zastoje, ki nastajajo pretežno zaradi organizacije dela in razmer v katerih dela stroj. Stroji za secnjo so zelo ucinkoviti in so sposobni doseci izjemne ucinke, vendar so njihovi ucinki hkrati zelo obcutljivi na delovne razmere ter izkorišcenost delovnega casa (KRC, KOŠIR 2003). Med najvažnejšimi dejavniki je velikost drevesa in jakost secnje ter koncentracija delovišc. Ti dejavniki najmocneje vplivajo na ucinke v produkti vnem casu (vec ali manj premikov znotraj delovišca) in na izkorišcenost delovnega casa (vec ali manj premikov med delovišci). Veliko težav lahko zato rešimo z ustrezno ptipravo dela. 6 VIRI 6 REFERENCES BODELSCHWINGH, E., 2003. The new Valmet 802 Combi -first operational test results under Central European conditions, V: Austrofoma 2003, Schlaegl, Austria. s. 6. CETINA, J., 2003. Analiza casov secnje s strojem Valmet 911 na primerih krcitve gozda in redcenja, Dopl.nal, Ljubljama, s. 52. Gozd V 62 (2004) l B.: Ucinki dela DRUSHKA, K./ KONTTINEN, H .. 1997. Tracks in the Forest Timberjack Group, Helsinki, s. 254. ELIASSON, L.. 1998a. Comparison of Single-grip Harvester Productivity in Clear-and Shelterwood Cutting. Silvestria 80, Acta universitatis agriculturae Sueciae, Umea, s. 11. ELIASSON, L., 1998b. Effects of Establishment and Thinning of Shelterwoods on Harvester Performance. Silvestria 80, Acta universitatis agriculturae Sueciae, Umea, s. 12. GUGLHOR, W./RIEHLE, C., 1999. Group Thinning -Silvicultural Concept and Implementation by a Single Grip Harvester. -The Thinning Wood Chain, COFORD, Proc.IUFRO 3.09.00, Ennis, Ireland, s. 56-65. KEPIC, B., 2003. Študij casov in ucinkov pri strojni secnji s harvesterjem Valmet 911, Dipl.delo, lJubljana, s. 69. KOŠIR, B ./ROBEK, R .. 2000. Znacilnosti poškodb drevja in tal pri redcenju sestojev s tehnologijo strojne secnje na primeru delovišca Žekanc -Research Reports, University of Ljubljana, Biotechnical Fac., Dep. of Forestry and Forest Resources, 62, s. 87-115. KOŠIR, B., 2002. Tehnološke možnosti strojne secnje. V: Strojna secnja v Sloveniji, GZS-Združ. za gozd., Ljubljana, s. 7-20. KRC, J./ KOŠIR, B., 2003. Ekonomske možnosti strojne secnje v sloveniji, Zakljucno porocilo projekta, GZS, Ljubljana, s. 60. KRC, 1., 2002. Sestojne in terenske možnosti za strojno secnjo v Sloveniji. V: Strojna secnja v Sloveniji, GZS­Združ. za gozd., Ljubljana, s. 21-32. LAGESON, H., 1996. Effects of thinning type on the harvester productivity and on the residual stand. Silvestria 14, Acta universitatis agriculturae Sueciae, Umea, s. 10. LAN, Z., 2001. A cost model for forest machine operation in wood cutting and operation. ECOWOOD 2001. Forest machine cost model. Univ. of Helsinki, s. 15. LINDHOLM, E. L./BERG, S., 2003. Contemporary energy use in Forestry 1972-1997 and Impacts on Land-use a life-cycle approach. Proceedings 2"d Forest engeeniring conference. Vaxjo. 99 s. MAGAJNA, B., 2000. Drugo redcenje s strojno secnjo.­ZGS OE Sežana, Strokovna naloga, s. 29. MARUŠIC, J., 1998. Študij casa secnje s strojem za secnjo Timberjack FMG 1270 v gospodarski enoti Ravnik, Dipl. nal.,Ljubljana, s. 38. NORDLUND, S., 1996 Logging technology and methods: trends in Iarge-scale forestry, Results No. 2, Skogforsk, Uppsala, s. 4. PORŠINSKY, T., 2002 Proizvodnost forwardera Timberjack 1210 pri izvoženju drva. -Znanost u potrajnom gospodarenju Hrvatskim šumama, Šum. fakultet sveucilišta u Zagrebu, Znanstvena knjiga, Zagreb, s. 491-505. STAMPFER, K., 2001. Harvester, Leistungs Daten, MHT Robin, Neuson ll002HV, Impex Konigstiger.-FPP, Wien, s. 15. TANTTU, V./SIREN, M., 2001. Small One-Grip Harvesters in First Thinnings on Pine Bogs.-Thinnings, CD Proc. IUFRO 3.09.00, Quebec, Canada, 10 s. ULRICH, R./SCHLAGHAMERSKY, A., 2002. Použiti harvesterove technologie v probirkah. Mendelova Zemedelska a Lesnicka Univerzita v Brne, Brno, s. 98. GozdV 62 (2004) 1 Znanstvena razprava GDK: 323.13 : 308 Priprava dela za strojno secnjo Operational planning in mechani::_ed cutting Boštjan KOŠIR* Izvlecek: Košir, B.: Priprava dela za strojno secnjo. Gozdarski vestnik, 62/2004, št. l. V slovenšcini, z izvleckom v anglešcini, cit. lit. 17. Prevod v anglešcino: Jana Oštir. V clanku je razclenjena priprava dela in njen pomen pri gospodarjenju z gozdovi. Omenjena so nacela priprave dela v slovenskih razmerah, kjer je vsebina priprave dela deljena med gozdnogojitvenim in secnospravilnim nacrtovanjem. Na primeru delitve koledarskega casa so naštete nekatere možnosti ter težišca racionalizacije poteka strojne secnje. Avtor razpravlja o perspektivah uvajanja nove tehnologije . Kljucne besede: priprava dela. strojna secnja, gozdnogojitveno nacrtovanje, secnospravilno nacrtovanje. Abstract: Košir, B.: Operational planning in mechanized cutting. Gozdarski vestnik , Vol. 62/2004, No. l. ln Slovene, with abstract in English, lit. quot. 17. Translated into English by Jana Oštir. The article analyses operational planning and its significance in forest management. The author mentions the principles of operational planning in the Slovene environment, where operational planning comprises silvicultural planning and harvesting planning. Severa] examples of distribution of calendar time are given with a view to presenting some possibilities and focal points in the rationalization of mechanized cutting. The author discusses the perspectives of introducing new technologies. Key words: operational planning, mechanized cutting, silvicultural planning, harvesting planning. UVOD INTRODUCTION Strojna secnja pozna vec oblik in je povezana s sistemi dolgega in kratkega lesa (KOŠIR 2002). V Evropi se vse bolj širijo moderne tehnologije kratkega lesa, saj so univerzalnejše in jih je mogoce brez pretiranih poškodb uporabljati v redcenjih, ki so prav tako znacilnost evropskega gozdarstva. Slovensko gozdarstvo se prikljucuje sodobnim težnjam razvoja tehnologij sorazmerno pozno, zato je pricakovati, da bodo pri izbiri tehnologij in tehnicnih sredstev upoštevane sodobne težnje v širšem primerljivem prostoru. Pod strojno secnjo bomo zato razumeli sistem dveh strojev (ELIASSON 1998a., l998b, LAGESON 1996, NORDLUND, 1996, GUGLHOR, RIEHLE 1999) -stroja za secnjo (harvesterja) in zgibnega polprikolicarja (forwa.rderja) ter sistem enega stroja -stroja za secnjo in spravilo (forvesterja, BODELSCHWINGH 2003). Doslej smo že spregovorili o številnih vidildh uvajanja strojne secnje in rezultatih domacih raziskav (KOŠIR, ROBEK 2000, KOŠIR 2002a, KOŠIR 2002b, KRC 2002, KRC, KOŠIR 2003 itd.), zato se je pokazala potreba, da spregovorimo tudi o nekaterih-z organizacijskega vidika-povezanih problemih, ki jih moramo rešiti, ce naj nove tehnologije doživijo uspeh. Priprava dela sodi prav med te probleme, ki jih ne moremo rešiti z neposrednimi raziskavami, ampak moramo o njej razmišljati -upoštevajoc izkušnje drugih ­upoštevajoc zlasti posebnosti našega gozdnega prostora in organiziranosti gozdarstva. V tem sestavku smo si zadali cilj, da uokvirimo pripravo dela v naših razmerah in je osvetli mo v analiticnem smislu predvsem z vidika neposredne proizvodnje. Zavedamo se, da na vprašanja ekološkega vidika priprave dela namerno nismo odgovorili -to bo tema prihodnjih prispevkov. 2 NACELA PRIPRAVE DELA 2 PRJNCIPLES OF OPERATIONAL PLANNING Priprava dela (izvedbeno ali podrobno nacrtovanje) spada med dela režijskega osebja in je namenjena racionalizaciji proizvodnje, torej povecanju ucinkov *doc. dr. B. K. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Biotehniška fakulteta, UL, Vecna pot 83, 1000 Ljubljana GozdV 62 (2004) 1 Il Košir, B.: Priprava dela za stro________________ _ jnosecnio in zmanjšanju stroškov proizvodnje. V gozdarstvll se s pripravo deJa tesno povezujejo gozdnogojitveni cilji in ukrepi ter ekološki vidiki proizvodnje (KOŠIR 1992). Oboje je tesno povezano z namera­vanimi posegi v gozd, vendar je namenjeno doseganju dolgorocnejših ciljev od kratkorocno proizvodnih ter varovanju okolja oz. zmanjšanju možnih negativnih posledic za okolje ali splošno­koristne rabe gozda. Pri nas so vidiki priprave dela deijeni med ZGS (gozdnogojitveno nacrtovanje) ter izvajalce proizvodnje (secnospravilno nacrtovanje), med katerimi je priprava obvezna le za kon­cesionaije, ne pa za ostale izvajalce (ce zasebni podjetnik ne izvaja priprave dela, obratuje z manjšo režijo in je zato cenejši; ob šibki zunanji kontroli praviloma ne nosi odgovornosti za slabše oprav­ljeno delo). Priprava dela mora biti zato racionalna, predvsem pa pravocasna, kar pomeni, da jo opravljamo pred zacetkom del in je ni mogoce opraviti na zalogo. Gozd je dinamicen sistem, mnogi dogodki v gozdu in širšem okolju so tudi nepredvidljivi, zato velja to tudi za gozdnogojitveno nacrtovanje in ekološki vidik priprave dela. Pred pricetkom secnje in spravila je nujno, da poznamo lego in znacilnosti delovišc vnaprej, saj lahko le tako zagotovimo dovolj dela ter zmanjšamo število in cas premikov oz. potovanja stroja. Glede na to, da se delovišcem, ki so znana vnaprej med letom pridruži še vec delovišc, kjer sekamo slucajne pripadke in drugih delovišc (npr. v zasebnih gozdovih) je nujna ažurna racunalniška podpora odlocanju o premikih strojev, saj na ta nacin bistveno skrajšamo izgubljeni cas in racio­naliziramo celotno linijo premikov. Važnejša od koncentracije lesne mase na delovišcu je koncentracija delovišc v fizicno možnem in racionalnem dosegu samostojnega premika strojev po gozdnih vlakah in cestah. Vecja koncentracija poseka na hektar vpliva na zmanjšanje premikov stroja prj srunem delu in zato vpliva na ucinke v produktivnem casu, vendar ne odlocilno, ce odmislimo izjemno majhne koncentracije (pod 30 m3/ha). Vecja koncentracija delovišc pa zmanjšuje premike stroja na vecjih razdaljah, pri katerih bi morali stroje premikati na kamionski prikolici in zato vpliva na stroške prevozov in letno izkorišcenost delovnega casa. Koncentracije lesa izražene v m3/ha so povecini dolocene vnaprej v nacrtih in nanje ne moremo 26 odlocilno vplivati. Vplivamo lahko kvecjemu na to, da se desetletni etat doseže pri eni secnji (najvec dveh) in ne v zaporedju vec posegov, kar je sicer racionalno pri vseh tehnologijah pridobivanja lesa. Težiti moramo zato, da vnaprej ustvarimo primerno koncentracijo delovišc , med katerimi niso potrebna potovanja stroja, ki so v dosegu premikov po gozdnih vlakah in gozdnih cestah. Glede na to, da strojna secnja ne bo prav kmalu prevladujoca tehnologija v Sloveniji, bi bilo takšno zahtevo zlahka izpolniti. V tujini je težnja, da so strojniki gozdarsko izobraženi delavci (poklicne, druge srednje in visoke šole), ki jim lahko zaupajo samostojno izbiro secno-spravilnih poti, ponekod celo izbiro drevja za posek. Pogosto je vzorcno ocenjevanje strukture sestoja po secnji in poškodovanosti drevja po secnji in spravilu (FRODIG 1992). S tem dobijo tudi su·ojniki takojšnjo povratno informacijo o kakovosti njihovega dela. Takšne prakse pri nas ni pricakovati, ceprav bi pri redcenjih mlajših enomernih sestojih iglavcev kazalo preveriti racionalnost ter predvsem kakovost možnosti, da strojniki brez predhodne izbire drevja opravijo redcenje. 3 TEŽIŠCA PRIPRAVE DELA PRED NEPOSREDNO PROIZVODNJO 3 FOCAL POINTS IN OPERATIONAL PLANNING BEFORE THE ACTUAL PRODUCTION Predpostavljamo, da izvaja pripravo dela sistem in ne posameznik. Vsak posameznik, ki deluje v sistemu jn je del sistema, mora biti zato obvešcen o izhodišcih svojih odlocitev ter mora imeti kasneje vse relevantne informacije o posledicah svojih odlocitev . Ce je zgornja trditev resnicna, takoj odkrijemo, da je loceno gozdnogojitveno in secnospravilno nacrtovanje težava, ki jo moramo premostiti z nekaj napora. Povsod tam, kjer bodo strojno secnjo izvajala gozdarske gospodarske družbe, ki so koncesionarji, moramo težiti k najvecjemu povezovanju obeh plati podrobnega nacrtovanja-priprave dela. Tam, kjer bodo strojno secnjo izvajali samostojni podjetniki in družbe, ki niso obvezane izvajati secnospravilno nacrtovanje, bo potrebno poostriti nadzor nad izvajanjem secnje in spravila. GozdV 62 (2004) 1 Slika 2: Delitev casa na delovnem mestu Fi~:ure 2: Distribution of time at workplace Košir, B.: Priprava dela za strojno secnjo Gozd V 62 (2004) 1 Osnovni cilji priprave dela za sodobno tehno­logijo kratkega lesa so zmanjšanje neproduktivnih casov in povecanje ucinkov dela. Za osnovo razmišljanja vzemimo delitev koledarskega casa po IUFRO (KOŠIR 1995). Celotno shemo delitve koledarskega casa bomo obravnavali po po­sameznih delih. Cilj priprave dela je povecati cas na delovnem mestu (slika 1 ). Cas potovanja strojev predstavlja velik strošek zaradi samih stroškov prevoza ter zaradi zmanjšanja proizvodnje v· tem casu (manj delovnih ur na leto, višji stroški delovne ure). Ta cas zmanjšamo z racionalno razporeditvijo delovišc in primerno koncentracijo izbire drevja za secnjo na delovišcu. Vztrajati bi morali, da poznamo delovišca rednih secenj eno leto vnaprej. Ocitno strojna secnja ni primerna za secnjo na mocno razpršenih delovišcih z majhnimi koncentracijami izbranega drevja za secnjo (npr. secnja razpršenih slucajnih pripadkov itd), ceprav je normalno, da bi tudi manjše kolicine lesa, ki ležijo v bližini rednih delovišc racionalno obdelali z novo tehnologijo. Cilj priprave dela je povecati delovni cas (slika 2). Prekinitve nastajajo zru·adi okvar in lamov, pomanjkanja kadrov ali delovišc. Vzrokov je vec. Pri tem je nujno sodelovanje ZGS in izvajalcev proizvodnje. Zastoji pri delu nastajajo zaradi glavnega odmora, odmorov in oddihov ter organi­zacijskih zastojev. S pripravo dela lahko vplivamo predvsem na organizacijske zastoje, kot npr: racionalno podajanje navodil za delo, nevidni nadzor, primerna razporeditev strojev na delo­višcu itd. ---------~ 1 27 Slika 3: Delitev delovnega casa Fi:;utre 3: Distrihution of working time Cilj priprave je povecati produktivni cas (slika 3). Pomožni delovni cas je nujna sestavina delovnega casa, vendar je s pripravo dela mogoce vplivati na nekatere njegove sestavine, npr.: na premike na delovišcu (teh naj bo cim manj), nacrtovanje dela (pri nas tega dela ne opravlja strojnik), cas popravil in servisiranja, dolivanje goriva itd. Nekatere organizacije so v preteklosti težile k maksimalni delitvi dela, torej so posebne strukture skrbele za popravila in vzdrževanje, nacrtovanje in pripravo, dobavo goriva itd. Zdi se, da je današnja težnja prav obratna -da je veliko teh opravil v tujini preneseno na osnovne strojne ekipe, vendar ostaja pri tem vedno strožji kriterij­število delovnih ur na leto, ki jih dosežemo s posameznim strojem. Tako dobimo bolj plosko organizacijo (manj hierarhicnih ravni), vendar se to mašcuje s preobremenjenosti strojnikov. Delež obratovalnih ur v delovnem casu morda zato nekoliko upade, vendar se je -zaradi skupinskega in izmenskega dela-povecal delovni cas. Ptimeri kažejo, da je zelo ugodno, da v primeru dela dveh strojnikov na enem stroju del casa (ena skupna ura dnevno je dovolj) prebijeta pri skupnem vzdrže­vanju stroja in si pri tem izmen jata še druge koristne informacije. Izmensko delo je pri tem potrebno razumevati drugace, kot velja to za izmene za tekocim trakom. Delo s strojem za secnjo je dokazano monotono (BERGER 2003), zato je dovolj , ce posamezen strojnik (vkljucno z odmo­rom) prebije na secnji kakšnih pet do šest ur dnevno. Ostali cas naj posveti skrbi za stroj, seznanjanju z delovišcem, samonadzoru itd. Stroj za secnjo bi tako deloval najmanj deset ur dnevno, kar bi zagotavljalo gospodarno izkorišcenost tudi na letni ravni (200 dni/leto). Na sliki 4 je narisana idealna razporeditev dveh strojnikov na istem stroju za secnjo, ki delata v izmenah. Del casa prebij eta skupaj pri vzdrževanju in manjših popravilih stroja, sicer paje njun delovni cas deljen. Velik del casa delata pri umetni osvetlitvi, za kar je potreben poseben trening in izkušnja. Odmori in oddihi ter glavni odmor so razporejeni med delovnim casom po želji strojnika. Placa strojnikov se oblikuje na podlagi obratovalnih ur stroja in popravi glede na doseženi normalni ucinek v konkretnih delovnih razmerah na širšem delovišcu. Podatki o doseženih ucinkih in casu so dosegljivi iz racunalnika na samem stroju. Drugi (dodatni) produktivni cas lahko zajema nekatera opravila, ki ne sodijo k nujnim tehno­loškim opravilom (oznacevanje lesa s tablicami, zahteve glede gozdnega reda, ocenjevanje poškodb). Cilj priprave dela je povecati glavni produktivni cas (slika 5). Pomožni produktivni cas je malo odvisen od znacilnosti posameznega drevesa. Vecina teh casov so fiksni in je njihov delež odvisen od koncentracije lesa na delovišcu (premiki in pozicioniranje stroja). Cišcenje dostopa do za secnjo izbranega drevesa in njegove okolice je pomembno v prvih redcenjih nenegovanih sestoje v, v kasnejših razvojnih fazah pa je delež tega casa majhen (pomembna je izbira delovišc). Gozdni red je odvisen od vejnatosti dreves, vendar velja to predvsem za razlike med delovišci. Tu se tudi odpira vprašanje) ali ne bi pri strojni secnji zahtevali polaganje sec nih ostankov na secno pot, tako kot je to obicaj drugod. S tem bi znatno zmanjšali poškodbe tal zaradi zbitosti zaradi vožnje. Odprto ostaja tudi vprašanje smiselnosti gozdnega reda, kot ga poznamo pri rocnem delu. Tudi pri glavnem produkti vnem casu so nekateri postopki važnejši od drugih. Iztegovanje rocice z glavo za secnjo in primikanje drevesa sta casa, ki sta odvisna od oddaljenosti drevesa in preglednosti (gostote) sestaja. Zlaganje sortimentov za namene nakladanja lesa z zgibnim polprikolicarjem pa je odvisno od možnosti spravila lesa po brezpotju. Ceprav dajemo v tem sestavku vec pozornosti strojem za secnjo kot spravilu z zgibnimi polpri· kolicarji,je treba upoštevati, daje potrebno spravilo in secnjo obravnavati kot celovit sistem, kar je najbolj ocitno pri uporabi strojev za secnjo in spravilo (forvester). To še posebej velja za pripravo dela. V vecini pdmerov sledi zgibni polprikolicar -po glavnih in stranskih vlakah -stroju za secnjo po istih poteh. Tam, kjer se spravilne poti stikajo s cesto, naj bo skladišce za les. V zadnjem casu razvijajo in priporocajo tudi sisteme, kjer so secne poti namenjene le secnji, vsaka druga pot pa je namenjena transportu lesa in je hkrati secna pot in vlaka za vožnjo. Glede oznacevanja vlak-izvoznih poti-naj velja pravilo racionalnosti. Te morajo biti oznacene na terenu in na karti, ce so to glavne in stranske vlake, ki pomembno odpirajo površino delovišca in ce so grajene. Secnih poti, ki potekajo po brezpotju ne oznacujemo. Drevje, ki bo dodatno posekano zaradi poteka secnih poti je potrebno med izvajanjem secnje posebej evidentirati. Racunamo lahko, da bo takšnih pdmerov do okoli 5% za posek izbranih dreves. Zgibni polprikolicar naj cim manj casa prebije na vožnji po cesti do skladišca in nasploh pri razkladanju oz. sortiranju lesa. Toje pravilo, vendar moramo tudi upoštevati, da se pri urejenih skladišcih in primerno sortiranem lesu praviloma znatno povecajo ucinki prevoza lesa (hitrejše Košir, B. : Priprava dela za strojno secnjo nakladanje lesa, manj premikov kamiona) ter zmanjša manipulacija z lesom nekje drugod. Terenska priprava dela mora poleg drugih, obicajnih postopkov vsebovati tudi dolocanje spravilnih poti. Pri tem povsod tam, kjer je mogoce upoštevamo obstojece vlake. Ce gre za novogradnje, je potrebno takšne vlake oznaciti na terenu in v gozdnogojitvenem nacrtu. Na obmocjih, kjer prevladuje listast sistem vlak in kjer poznamo glavne in stranske vlake, je potrebno te vlake oznaciti na terenu in v nacrtu. Secnih poti ne oznacujemo. Oznacene naj bi bile torej le glavne (in po potrebi stranske) vlake, po katerih bo potekala vecina prevoza z zgibnimi polp1ikolicarji. Težišce priprave je vedno tam, kjer lahko naredimo najvecjo korist za proizvodni sistem in hkrati zmanjšamo vplive na okolje. Zapišemo lahko -kar velja za gozdove s konkurencnimi rabami -tudi obratno: težišce je tam, kjer lahko maksimalno povecamo stabilnost gozda in okolja oz. neke druge splošnokoristne rabe ter hkrati naredimo naš poseg ekonomicno sprejemljiv. 4 ZAKLJUCEK 4 SUMMARY Gozdarstvo je zrelo za uvedbo nove tehnologije ne glede na morebitne odpore in še vedno po­manjkljivemu znanju o vseh vidikih uporabe strojne secnje. Vemo, da je nova tehnologija možna in da imamo dovolj lesa za zacetek njene uporabe. Nadaljnje cakanje bo le še odlagala trenutek v prihodnost, ki pa bo morda še manj naklonjena investicijam v tehnologije in njihovemu razu­mevanju. Priprava je -kot smo zapisali -posel režijskega osebja (sem lahko štejemo tudi ZGS), zato ne smemo dovoliti, da bi pretirano navdušenje v tej smeri iznicilo prihranke, ki jih bo prinesla produktivnost nove tehnologije (JOHANSSON 1997, BRUNBERG 2002, HOESCH 2003). Dolgorocno je potrebno racunati, da se bodo strukture gozdarskih družb prilagajale spremenje­nemu tehnološkemu jedru, ki se bo spreminjalo zato, ker tako terjajo zahteve racionaliziranja družb. Obratno razmišljanje -da se morajo tehnologije spremeniti zato, ker obstojece tehnologije ne zmorejo vec prehraniti obstojece režije -se bo dolgorocno zanesljivo pokazalo za napacno. Pred uvajanjem nove tehnologije moramo doseci razumevanje pogojev njenega delovanja vsaj v 30 strokovni javnosti. Nesmisel bi bilo pricakovati (in cakati) na konsenz in na poenotenje pogledov, saj so interesi strokovne javnosti bolj skladni z interesi delodajalcev kot z dejstvi. Še bolj napacno bi bilo cakati na morebitne pozitivne odzive javnosti. Te lahko pricakujemo -pozitivne in negativne -kot odziv na kakovost dejanske izvedbe konkretnih primerov. Zaceti bi morali zato tam, kjer je pricakovati kar najmanj konfliktov znotraj stroke in z javnostmi. Secnjo in spravilo moramo obravnavati pove­zano-to jasno kaže najnovejši razvoj kombiniranih strojev. Pomembna bo odlocitev o tem, ali se bomo odlocali o sistemu dveh ali enega stroja. V prvem ptimeru potrebujemo za secnjo in spravilo enake kolicine lesa dva stroja in (v eni izmeni) dva strojnika, v drugem primeru pa ves posel opravimo z enim strojem. Sistemi z enim kombiniranim strojem prihajajo in tudi v tujini še ni dovolj raziskav, da bi lahko opravili potrebne simulacije za Slovenijo. Cakanje na tuje izkušnje bo nujno potrebno, vendar ne sme trajati predolgo. Zaenkrat sistemi z dvema strojema prevladujejo. Ob nakazan ih težnjah nadaljnjega razvoja bi zato kazalo zaceti s sistemi z dvema strojema in jih-ko bodo znani paramebi prime1jave s sistemi enega stroja­zamenjati (v casu ene amortizacijske dobe 5 let). Ce bi to uspelo, bomo v kratkem casu naredili vec kot dva koraka. Premostili bomo vec kot trideset­letno zaostajanje za tehnologijami razvitega gozdarstva. Potrebne so raziskave strojne secnje v realnih razmerah. Za naše potrebe bi morali nacrtovati poskus vnaprej in poleg ucinkov meriti strukture casov v razlicnih sestojnih razmerah pri razlicni jakosti secenj. Pogoj za to bi bil izpolnjen, ce bi tehnološki sistem s strojno secnjo pricel delovati v dovolj pestrih razmerah. Vsekakor bi za takšen poskus potrebovali vec casa in tudi terensko tehnicno pomoc. Pomembna bi bila tudi analiza premikov strojev v nekem letu na enem ali vec obmocjih. Za to analizo bi bilo potrebno zbrati že obstojece podatke, ali pa slediti dogajanju v dolocenem casu. Dobili bi podatke o izgubljenem casu zaradi premikov ter hitrosti in sploh strukturi casa pri premikih med delovišci. Pri obstojeci mehanizaciji smo premike že nekako sprejeli kot nujno zlo, vendar jih bomo morali pri uvedbi strojne secnje resneje obravnavati. Pomembna bo tudi študija potovalnih hitrosti Gozd V 62 (2004) 1 kamionov s prikolicami ter študij vseh postopkov pri premikih na vecje razdalje. Doseganje tehnicne mobilnosti strojev in optimiranje stroškov bo strateškega pomena, saj izkušnje kažejo, da je pri naši praksi gospodarjenja z gozdovi ter organiziranosti težko staviti na to, da bo v kratkem z lastniki in ZGS doseženo sodelovanje, ki bo prineslo vecje koncentracije delovišc in s tem lesne mase. Slednje mora ostati kot pomemben cilj v odnosih z ZGS ter z lastniki gozdov. Nova tehnologija (strojna secnja) kot dejavnik racionalizacije organizacije in izvedbe negovalnih del ter kompleksnega izkorišcanja lesne mase (tankega lesa), kakor tudi lesne biomase bo pomenila nova izhodišca za postavljanje razlicnih okvirov in presoj tako v stroki, kakor tudi širše (energetika, novi materiali). S tem mislimo na aktivnejše vkljucevanje v globalni razvoj na celotni lesno-predelovalni verigi, ki bo vkljucevala le najsposobnejše, najbolj tehnološko prilagojene clene! Izraba možnosti sodobnih informacijskih tehnologij (GPS, telekomunikacije) oz. prednosti njihove rabe pd racionalni organizaciji dela bodo vse bolj nujne za konkurencnost podjetij. Nacrtovanje, spremljanje in sprotno prilagajanje proizvodnega procesa bo slonelo na informacijski podpori, ki bo povezovala vse clene v t.i. lesni verigi. Zato je potrebno nadaljnje delo na domacih racunalniških programih, s katerimi lahko ceneje kot s pridobivanjem izkušenj že vnaprej simuliramo dolocena dogajanja in raziskujemo pomen posa­meznih vplivov. Kalkuliranje stroškov in ucinkov bo uspešnejše oz. tocnejše, ce bomo imeli za osnovo rezultate terenskih opazovanj ter solidno evidenco ucinkov ter delovnih razmer. Programe lahko postopoma spremenimo v obliko, ki bo primerna za razne uporabnike, vendar bo to terjalo vec casa. Nujno je, da se vsi subjekti gospodarjenja z gozdovi (ZGS, SKZG, gospodarske družbe) tvorno in ne zaviralno vkljucijo v proces spremembe tehnologij, ali bolje receno v uvajanje novih tehnologij, kjer je to primerno. Tako bo mogoce v prihodnosti še govoriti o gospodarjenju gozdov po nacelih sonaravnosti in vecnamenskosti. Škodljivo bi bilo, da bi stroka skregano gledala stihijsko in strokovno nenadzorovano spreminjanje obstojecih utrujenih tehnologij v prevladujocih zasebnih gozdovih. GozdV 62 (2004) 1 5 REFERENCE 5 REFERENCES BERGER, C., 2003. Mental stress on harvester operators. V: Austrofoma 2003, Schlaegl, Austria. s. 10. BODELSCHWINGH, E., 2003. The new Valmet 802 Combi first operational test results under Central European conditions, V: Austrofoma 2003, Schlaegl, Austria. s. 6. BRUNBERG, T., 2002. Forestry costs & revenue in Sweden, 2001, Results No.5, Skogforsk, Uppsala, s. 4. ELIASSON, L., 1998a. Comparison of Single-grip Harvester Productivity in Clear-and Shelterwood Cutting. Silvestria 80, Acta universitatis agriculmrae Sueciae, Umea, s. 11. ELIASSON, L., 1998b. Effects of Establishment and Thinning of Shelterwoods on Harvester Performance. Silvestria 80, Acta universitatis agriculturae Sueciac, Umea, s. 12. FRODIG, A., 1992. Thinning damage -A study of 403 stands in Sweden in 1988. -Rapp. Nr 193, Sweriges Landbruks-universitet, Institut for skogsteknik, Garpenberg, 45 s. GUGLHOR, W./RIEHLE, C., 1999. Group Thinning­Silvicultural Concept and Implementation by a Single Grip Harvester. The Thinning Wood Chain, COFORD, Proc. IUFRO 3.09.00, Ennis, Ireland, s. 56-65. HOESCH, M., 2003. Technology development as driving force for rationalization in forest companies. V: Austrofoma 2003, Schlaegl, Austria., s. 11. JOHANSSON, A., 1997. Costs and revenues in Swedish forestry, 1995-1996. Results No.5, Skogforsk, Uppsala, s. 4. KOŠIR, B./ ROBEK, R., 2000. Znacilnosti poškodb drevja in tal pri redcenju sestojev s tehnologijo strojne secnje na primeru delovišca Žekanc -Research Reports, University of Ljubljana, Biotechnical Fac., Dep. of Forestry and Forest Resources, 62, s. 87-115. KOŠIR, B., 1992. Ekološki vidik priprave dela, Gozdarski vestnik, 50, 4, Ljubljana, s. 207-215. KOŠIR, B., 1995. Organizacija gozdarskih deL-Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, skripta, s. 223. KOŠIR, B ., 2002a. Tehnološke možnosti strojne sec nje. V: Strojna secnja v Sloveniji, GZS-Združ.za gozd., Ljubljana, s. 7-20. KOŠIR, B., 2002b. Vpliv strojne secnje na sestoj in gozdna tla. V: Strojna secnja v Sloveniji, GZS-Združ.za gozd., Ljubljana, s. 66-82. KRC, J., 2002. Sestojne in terenske možnosti za strojno secnjo v Sloveniji. V: Strojna secnja v Sloveniji, GZS­Združ. za gozd., Ljubljana, s. 21-32. LAGESON, H., 1996. Effects of thinning type on the harvester productivity and on the residual stand. Silvestria 14, Acta universitatis agriculturae Sueciae, Umea, s. 10, NORDLUND, S., 1996 Logging technology and methods: trends in large-scale forestry, Results No. 2, Skogforsk, Uppsala, s. 4. Strokovna razprava GDK: 221.42 + 323.13 : (497.12*02) Gojitveni pristop pri pripravi dela za strojno secnjo Vida PAPLER-LAMPE* Izvlecek: Papler-Lampe, V.: Gojitveni pristop pri pripravi dela za strojno secnjo . Gozdarski vestnik, 62/2004 št. l. V slovenšcini . Prispevek prikazuje prakticen gozdnogojitveni pristop pri pripravi objekta za strojno secnjo. Delo je bilo opravljeno za izvedbo državnega seminarja o strojni secnji v Revirju Rovtarica na Jelovici. Izbrana sta bila dva objekta, prvi 50 let star smrekov drogovnjak, drugi 80 letni mlajši debeljak smreke. Podatki o odkazilu in poseku so prikazani posebej za izbiralno redcenje v sestojih in posebej za posek na secnih poteh. Kljucne besede: drogovnjak, mlajši debeljak, smreka, redcenje, secne poti, strojna secnja, Rovtarica, OE Bled,. 1 UVOD Obmocna enota Bled je bila v juniju 2003 postavljena pred nalogo, da za izvedbo držav­nega seminarja o strojni secnji pripravi de­lovišce, kjer bo sodoben stroj za secnjo skupaj z zgibnim prikolicarjem lahko v razlicno debelih sestojih prikazal izvedbo izbiralnega redcenja. Lokacija in objekt sta bila izbrana v držav­nem gozdu na podlagi reliefnih in sestojnih razmer, velikosti secnih enot, nujnosti izvedbe in letnih planov. Zaradi nedorecene zakonodaje smo se izognili podrocju Triglavskega narodne­ga parka. 2 OPIS OBRAVNAVANIH OBJEKTOV Za strojno izvedbo izbiralnih redcenj smo izbrali dva starostno razlicna objekta na Jelovici v revirju Rov taJi ca: • 11,47 ha približno 50 let starih smrekov ih drogovnjakov pretežno tesnega sklepa; • 10,90 ha približno 80 let starih smrekovih mlajših debeljakov normalnega sklepa. Pred zacetkom izbiralnega redcenja smo z zgošceno mrežo stalnih vzorcnih ploskev natancno ugotovili lesno zalogo, število drevja ter prisotnost redkih listavcev na obravnavanih objektih. Te informacije smo primerjali s tablicnimi vred­nostmi. Vitkostno razmerje v drogovnjaku je bilo zelo slabo-okoli 120. Razporeditev kandidatov v drogovnjaku je bila neenakomerna-deloma posledica šopaste rasti v mladosti, deloma posledica snegolomov in šibkih redcenj. 3 ORGANIZACIJA IN VSEBINA DELA PRI IZBIRALNEM REDCENJU Oznacitev drevja za posek pri izbiralnem redcenju je bila skupni projekt obmocne enote Bled, saj je poleg revirnega gozdarja drevje odkazovalo še 13 gozdarskih strokovnjakov, ki vsakodnevno delajo tako v ravninskih predelih, kot na visokih planotah. Po analizi stanja smo se z vsako ekipo odka­zovalcev pred zacetkom dela dogovorili za glavna izhodišca, ki jih bomo upoštevali pri oznacevanju drevja za posek: • Zagotavljanje enakomernejše razporeditve kandidatov, kar bi pomenilo primeren rastni prostor v naslednjem obdobju po izvedenem redcenju. • Odstranjevanje konkurentov in najlabilnejših osebkov v drogovnjaku naj bo tako intenzivno, da se bosta vitkostno razmerje in s tem mehanska stabilnost sestaja cimprej popravila. • Taka jakost redcenja, da bo prihodnji poseg v drogovnjaku potreben po približno 15-20 letih. Pri redcenjih, opravljenih z motorno žago na­crtujemo vracanje v vsakem ureditvenem raz­dobju . *V. P-L., univ. dipl. inž. gozd. Zavod za gozdove Slovenije, OE Bled GozdV 62 (2004) 1 .-------aple__ no___·no ____ P--'__r-Lampe, V.: Gojitveni pristop pri pripravi dela za stro_j__sec____ _ • Pospeševanje vrstne pestrosti, s tem, da pospešujemo vse listavce. Jelko smo odstranjevali kot konkurente le, ce je bila prisotna gnezdasto ali pa istocasno konkurent in zelo mocno poškodovana zaradi jelenjadi. • Izrazita vejnata ali konicna drevesa snU'eke pušcama kot stabilizatorje sestaja kljub temu, da niso kakovostni. POSEBNOSTI IZVEDBE OZNACITVE DREVJA ZA POSEK-PRIMER DEMONSTRACUE STROJNE SECNJE NA JELOVICI Potek priprave dela je bil sledec: l. Trasirati teoreticno mrežo secnih poti, ki se jo vidno oznaci . 2. Polaganje teh poti v sestoj in odkazilo vseh dreves v ši1i.ni, ki jo zahteva stroj. 3. Za odkazilo secnih poti je bilo v drogovnjaku porabljene 0,8 dnine/ha, drevesa smo odkazovali le s pikami. 4. Po oznacitvi drevja, ki bo posekana zaradi secnih poti, pride na vrsto v pasovih med potmi izbiralno redcenje na osnovi sprošcene tehnike gojenja gozdov. 5. Oznacevanje drevja (konkurentov) za posek. Na željo izvajalcev smo drevo v prsni višini obkrožili z barvo, tako, da je vidno oznaceno z vseh strani. Na pan ju je klasicna oznaka z barvo ali žigom. 6. Za odkazilo izbiralnega redcenja je bilo v drogovnjaku porabljene 2,8 bruto dnine in okoli 6 doz avstrijskega spreja na hektar. 5 REZULTATI IN KOMENTAR 5.1 50-let star smrekov drogovnjak odd 14 a, b, GE Jelovica Abieti -Fagetum prealpinwn typicum, nadm. višina 1200 m: Skupna jakost odkazila je bila 32% na število, 22% na lesno zalogo in 46% na desetletni dobni debelinski prirastek. Pri jakosti odkazila na lesno zalogo (22%) je potrebno lociti odvzem konkurentov v sestoju -tu je bila intenziteta 14%, preostalih 8% je pomenilo odkazilo za secne poti. Preg l ed m ~.:a 1 : Stanje sestaja po socialnih položajih (kriterij = lesna zaloga) % Nadraslo Soraslo Podraslo m:.J/ha Iglavci 30% 62% 8% 456 Li stavci 14% 67% 19% 4 Skupaj 30% 62% 8% 460 Preglednica 2: Odkazilo v primerjavi s številom dreves in lesno zaJogo sestaja pred redcenjem Št /ha 3 m /ha Stanje sestoja pred redcenjem Redcenje v sestoju Posek na secnih poteh Posek skupaj % % % S tevilo 1]68 405 23 165 9 570 32 Lesna zaloga 460 64,6 14 36,7 8 101,3 22 Pregkdnica 3: Odkazilo po drevesnih vrstah v primerjavi s številom in lesno zalogo sestoja pred redcenjem % S mre ka Jelka Bukev Jere bika Y% S tevilo dreves/ha Sestoj pred redcenjem 78% 19% 2% 1% 100% 1.768 Redcenje 92% 7% 1% - 100% 570 Lesna Zaloga 3 m /ha Sestoj pred redcenjem 81% 18% 1% - 100% 460 Redcenje 95% 5% - - 100% 101 Gozd V 62 (2004) 1 Papler-Lampe, V. : Gojitveni pristop pri pripravi dela za strojno secno Slika 1: Redcenje v 50-letnem drogovnjaku -število dreves/ha 1!1 SECNE POTI 180 --------------------------------·----------····------·-··-------·----·····------------: 160 1 140 120 100 (\:S ..c -........_ 80 O IZBIRALNO REDCENJE z 60. O ŠTEVILO PO REDCENJU 40 20­ 0­-20 PREMER {cm) Slika 2: Redcenje v 50-letnem drogovnjaku-m3/ha ,...,1\:l "-'"\t "-~;. "-~ "-co '\-() '\-'\-~ '"\t~ rV' ~1\:l ~'"\t ":>t>< "Jro "Jto ~ t-'l­ -5 -----------------------------------------­PREMER {cm) 5.2 80~ let star smrekov drogovnjak oznacevanju drevja za posek smo poleg kon­Površina::::: 10,90ha odd 14 a, 13, GE kurentov odstranjevali predvsem mocno poško­Jelovica dovane osebke, nevitalne in napadene od rdece trohnobe. V tej starosti je pri redno negovanih Abieti -Fagetum prealpinum typicum, oxali­sestojih razdalja med drevesi že tako velika, da detosum, lusuletosum, nadm višina 1200 m: je bil odvzem dreves zaradi secnih poti zane­ Mlajši debeljak tvori skoraj cista smreka. Pri marljiv. Preglednica 4: Odkazilo v primerjavi s številom dreves in lesno zalogo pred redcenjem GozdV 62 (2004) 1 Papler-Lampe, V.: Gojitveni pristop pri pripravi dela za strojno secno Slika 3: Redcenje v debeljaku -število dreves/ha 180 . 200 ----=----:== 160 -·-······-·····---------· --. ---=-.. ! 140 . i 11 SECNE POTI •• ······· ·····---•• --··-1 ~ 120 1 z-100 ···-·-··--·-·---·-··--······-·-1 O IZBIRALNO REDCENJE 80 --·-··-······-·····•··-• _., ____ v .. ~ -..-•·-• ••[ Q ŠTEVILO PO REDCENJU : 60 . 40 20 . o +---~----~------~------------~=---------~~ 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 PREMER (debelinske stopnje) Slika 4: Redcenje v debeljaku-m3/ha 200 . ------ --- --·------------------, 180 · • SECNE POTI - -·-··--··-··---········-----·-! 160 140 ~ 120 ..c. 1 ~ 100 O IZBIRALNO REDCENJE E 80 le_LZ PO REDCENJU 60 40 20 o 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 PREMER (debelinske stopnje) 5.3 Primerjava tablicnih in sestojnih vrednosti Komentar v 50 let starih drogovnjakih (pre­glednica 5): Zaradi snegolomov so sestoji malopovršinsko pestri -deloma debelejši drogov­njaki rahlega sklepa, deloma neredceni tanjši drogovnjaki, po vsej površini pa vrzeli. Tekoci prirastek je v poprecju visok (v rahlem sklepu in na robu vrzeli mocno debelinsko prirašcanje in razslojevanje,v šibko redcenih predelih pa nizek). Porazdelitev premerov in srednji premer kažeta na prešibko redcenje v preteklosti. Pri izbiralnem redcenju smo odstranjevali konkurente s slabim vitkostnim razmerjem, zato je poprecen premer Gozd V 62 (2004) 1 odkazanega drevesa šibek. Ker so secne poti v mikrolokaciji izbirale obstojece vrzeli in bližnje vlake, je delež odkazila zaradi poseka na le-teh re lati v no nizek. Komentar v 80 let starih sestojih (pre­glednica 6): Debeljaki rahlega sklepa, ki pa kljub podpoprecnemu številu drevja/ha presenecajo z visoko lesno zalogo. Boljše vzporejanje med dejanskimi in tablicnimi vrednostmi bi dobili po lokalnih deblovnicah. Za secne poti je bilo zaradi redke rasti potrebno odkazati le mininalne kolicino drevja. Zaradi precejšnje sprošcenosti krošenj (normalen in rahel sklep) je bila jakost odkazila šibka. Gorska smreka -starejši drogovnjak starost = 50 let Papler-Lampe. V.: Gojitveni pristop pri pripravi dela za strojno secn o Preg lednica 5: Primerjava tablicnih in sestojnih vrednosti (Halleyeve donosne tablice rastišcni indeks= 32, raven proizvodnosti= 3) P= 11,47 ha SESTOJ REDCENJA Starosd let Srednji 1 S tevilo premer drevja cm dreves/ha Temelj­nica m2 Lesna zaloga 3 m /ha Tekoci prirastek 3 m /ha S tevilo drevja dreves/ha Posek bto 3 m /ha Srednji premer cm Donosne tablice 50 19,2 1768 50,3 431 15,4 719 98 ? Sestoj Jelovica odd 14 50 17,5 1767 47,8 460 22,0 571 101 15,5 Simulacija ll ce~ 15 let'"' 65 25 1196 56,4 585 13,8 * Obhodnjica: 15 let-zaradi višinskega prirastka 5 min dejstva, da bo število dreves v sestoju takrat doseglo tablicno vrednost Preglednica 6: Primerjava t ablicnih in sestojnih vrednosti Gorska smreka -debeljak, starost = 80 let P= 10,90 ha SESTOJ REDCENJA 1 Starost let 1 Srednji premer cm Stevilo drevja dreves/ha Temelj­nica m2 Lesna zaloga 3 m /ha Tekoci prirastek 3 m /ha Ste vilo drevja dreves/ha Posek 3m /ha Srednji premer cm Donosne tablice 80 30 869 60,8 712 12,3 222 95 ? Sestoj 80 28,2 771 54,7 702 11,6 159 91,1 23,7 Jelovica odd 13,14 Simulacija 105 37,2 612 66 877 10,0 cez 25 let* * obhodnjica 25 let -zaradi višinskega prirastka 5 m in dejstva, da bo število dreves v sestoju takrat doseglo tablicno vrednost VSEBINSKI POUDARKI PRI OZNACEVANJU IZBIRALNffi REDCENJ ZA STROJNO SECNJO -Pri izbiralnih redcenjih , kjer se prvic pojavi izvoz lesa iz gozda (druga redcenj a), je po­manjkljivo negovan sestoj lahko že tako labilen, da bi bila optimalna jakost odkazila glede na gozdne fonde in ekonomiko strojne secnje prevec tvegana. -Stojnost je na visokih platojih SZ Slovenije najpomembnejša, zato ji pri zamujenih izbiralnih redcenjih še izraziteje podrejamo tudi kakovost in ras tni pospešek (objekti so na nadmorski višini okoli 1200m). -Ob morebitni uvedbi strojne secnje kot utecenega proizvodnega sredstva v gozdni proizvodnji, so predpogoj za uspešen razvoj sonaravnih sestojev pravocasni in mocni ukrepi v gošci in letvenjaku (ugodno vitkostno razmerje, GozdV 62 (2004) 1 secno pospeševanje drevesnih vrst s pocasno rastjo v mladosti). -Ti ukrepi bi imeli za posledico drogovnjake z ugodno mehansko stabilnostjo in primernim poprecnim premerom odkazanega drevesa, ki bi bil tudi ekonomsko zanimiv. -Tehnologija strojne secnje teži k cimbolj geometrijski razporeditvi kandidatov, vendar pa moramo s strokovno izbiro derevja za posek zagotavljati sonaravne oblike gozdov. Iz slovenskih gozdov ne smejo izginiti malopovršinsko raz­nodobni gozdovi, šopaste strukture, minoritetne drevesne vrste, debelo, suho in plodonosno drevje ter ekocelice. 7 VIRI PODATKOV ZA ANALIZO Lesna zaloga, število, povprecni prsni premer, tekoci prirastek sestojev na Jelovici : zgošcena mreža 4-arskih stalnih vzorcnih ploskev (za starejši drogovnjak: 12 ploskev;;: 849 dreves; za debeljak: 8 ploskev= 246 dreves). Obdelava podatkov odsek II, ZGS, OE Bled. Oznacitev drevja za posek po debelini, drevesnih vrstah, vrstah in vzrokih secenj: odkazilni manuali ZGS KE Bohinj, program TIMBER. -Površine secno spravilnih polj in dolžine secnih poti : geodetska izmera ZGS, OE Bled. GozdV 62 (2004) 1 Strokovna razprava GDK: 323.13 : 221.04 : (497.12*14) Primer strojne secnje v Žekancu Boštjan KOŠICEK* Izvlecek: Košicek , B.: Primer strojne secnje v Žekancu. Gozdarski vestnik, 62/2004, št. l. V slovenšcini, cit. lit. 3. Prispevek prikazuje prakticne izkušnje pri redcenju objekta Žekanc na Obmocni enoti Sežana s strojno secnjo . S strojno secnjo je bilo opravljeno drugo redcenje v sestoju rdecega bora s skupinsko primesjo crnega in zelenega bora. Delo so opravili v novembru in decembru 1999. Kljucne besede: strojna secnja, drugo redcenje, rdeci bor, Obmocna enota Sežana. 1 UVOD Namen p1ispevka je prikazati izkušnje, ki srno jih delavci Zavoda za gozdove Slovenije v Sežani pridobili ob redcenju objekta Žekanc s strojno secnjo. Do strojne secnje na Kraškem GGO v letu 1999 smo prišli povsem slucajno s posredovanjem izvajalskega podjetja, za dokoncanje izvedbe drugega redcenja v sestoju rdecega bora s skupinsko primesjo crnega in zelenega bora. Del objekta je bil na zacetku istega leta že preredcen s klasicno metodo, z ekipo dveh sekacev in traktorja, vendar je bil predcasno zakljucen, ker prihodek od lesa in financiranja države za negovalna dela v gozdovih s prepovedjo secnje nista pokrivala stroškov dela. Redcenje je bilo namrec zelo zamujeno oziroma sklep tesen in skoraj nobeno drevo ni samo padlo na tla. Izvajalsko podjetje, tedaj Gozdarstvo Kras, je ponudilo izvedbo s strojem, ki smo jo na ZGS v Sežani sprejeli kot poseben izziv. PRIPRAVA OBJEKTA Objekt za strojno secnjo meri 21,22 ha. V njem je bilo odkazano 1.630,57 m3 ali 78,24 m3/ha. To pomeni 25% od lesne zaloge, ki je bila izmerjena z Bitterlichovo metodo in je znašala pred secnjo 304,6 m~/ha. Povprecno odkazano drevo je merilo 0,1248 m3 (MAGAJNA 2000). Objekt je vrtacast s precejšnjo kamnitostjo in mestoma skalovitostjo, zato pravilna linijska razporeditev secnih poti ni prišla v poštev. Ker znanja o zmogljivostih stroja oziroma trasiranju potrebnih poti nimamo, srno na celotnem objektu izvedli enakomerno odkazilo in zavestno v dogovoru s pristojno gozdarsko inšpektorico dovolili posek neodkazanih dreves na secnih poteh. Glede zakonodaje se je pojavil še problem gozdnega reda, ki ga s strojem ni mogoce izvajati po naših predpisih. Z izvajalcem srno se dogovorili, da bo drevesa obvejeval na poti pred seboj, kupe vej pa zatem povozil. Tako jih je deloma olupil, vtisnil v tla in zmanjšal poškodbe tal zaradi stiskanja. Glede na cas secnje v novembru in decembru, nismo pricakovali težav s podlubniki, lO jih pozneje res ni bilo, kljub nezloženim vejam in nebeljenim panjem. 3 IZVEDBA DEL Izvajalec del je bilo avstrijsko podjetje s finsldm podizvajalcem. St::rojnikje imel opravljeno neke vrste višjo ali visoko strokovno gozdarsko šolo namenjeno upravljavcem strojev za strojno secnjo. Kot se je izkazalo pozneje pri ogledih dntgih delovišc , je ravno visoka strokovna usposobljenost izvajalca naj­pomembnejši pogoj za dobro opravljeno delo, tako v ekonomskem (ucinki), kot tudi v gozdnogojitvenem in varstvenem smislu. Uporabljeni stroj je bil po svojih znacilnostih namrec prevelik in obenem izrabljen, saj je bil star že tri leta. Ekonomika oziroma ucinki so predstavljeni v Strokovni nalogi Bogdana Magajne, ki je nastala ob strojni secnji, zato podajamo le podatek o izmerjenem ucinku v normalnem osem urnem delovnem dnevu, ki znaša brez vecjih strojelomov 54,57m\ Podatek velja le za harvester. Nacrtovani ukrep v objektu je bilo drugo redcenje vecje jakosti, kar se je odrazilo tudi pri odkazilu drevja za posek. Po skupnem ogledu objekta s strojnikom, smo dosegli dogovor, da bo za vsako zaradi secnih poti posekana neodkazano drevo v neposredni okolici, izpustil eno odkazano. Tega dogovora se je striktno držal. Jakost secnje se je le malenkostno povecala, ker so bila zamenjana drevesa praviloma manjših dimenzij. * B. K., univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Obmocna enota Sežana, Partizanska 49, 6210 Sežana. GozdV 62 (2004) l Slika l: Stroj za secnjo, harvester, pri delu v sestoju rdecega bora V lanskem letu je bila izvedena primerjava med strojno in klasicno redcenim sestoj em glede vrednosti difuznega sevanja in indeksa listne površine. Rezultati nakazujejo morda premocan poseg pri strojnem redcenju, kar izhaja tudi iz prime1jave temeljnic (DIACI, MAGAJNA 2002). Poudariti je potrebno, da gre za zamujeno redcenje, ki je bilo smiselno, ce bodo drevesa skoraj brez krošenj sposobna le te obnoviti. Ker je sestoj delno že reagiral na ukrep, bi bilo potrebno v klasicno zredcenem sestoju Gakost 17%) ukrep po štidh letih ponoviti. V strojno zredcenem sestoju pa so kandidati še vedno sprošceni in sestoj zadovoljivo vitalen. Strojne poti si je strojnik oznacil sam za dan vnaprej in ni slepo vozil po gozdu. Obstojece vlake Glavne vlake Stranske vlake Secne vlake • Meja objekta Slika 2: Prometnice in secne poti v objekm Žekanc v Žekancu so mu predstavljale glavne prometnice od katerih se je odcepil po brezpotju v kolikor mogoce pravilnem razporedu. Ker je imel doseg roke deset metrov, so bile razdalje med secnimi potmi praviloma dvajset metrov. Od pravilne mreže so ga odvrnile le vrtace s strmimi pobocji. Po teh se je na dno vrtace spustil po padnici in od tam z manjšimi premiki obdelal vrtaco. Skalovitost je površinsko mestoma precejšnja, vendar skale vecinoma ne presegajo višine 50 60 centimetrov in zato niso predstavljale problema zaradi pre­hodnosti. Skupaj s kamnitostjo pa predstavljajo oviro za secnjo, ker veliga pogosto udari ob tla in jo je potem potrebno zamenjati. Zmanjšanje poškodb v gozdu, na stojecem drevju, je bilo doseženo predvsem zaradi uporabljene kombinacije strojev in tehnologije izdelave kratkega lesa. Harvesterju, stroju za secnjo in izdelavo, je namrec sledil forvarder, stroj za spravilo s katerim lesa iz gozda ne vlacimo ampak peljemo. Stroj je v bistvu zgibni motorizirani prikolicar z dvigalom. Sortimente, kij ih har ves ter pusti ob v lak ah, forvarder naloži nase in odpelje na skladišce ob kamionski cesti, kjer je v našem ptimeru les zlagal v ogromne, do 15 metrov visoke skladovnice. V Žekancu je bil ves les izdelan v dvometrska po lena glede na zahtevo kupca iz Avstrije. V naših gozdovih tudi sicer vecina poškodb v sestoju nastane pri spravilu lesa. Neposredno po klasicni secnji in spravilu je v povprecju v Sloveniji 24% poškodovanega drevja oziroma skupaj s struimi poškodbami kar 60%. V objektu Žekanc je bilo poškodovanih dreves le 10% (KOŠIR, ROBEK 2000). Upoštevane so poškodbe vecje od 10 cm2• GozdV 62 (2004) 1 Slika 3: Stroj za spravilo lesa. forvarder (forwarder). Uvedba ekonomsko zahtevne tehnologije zahteva temeljito pripravo dela. Stroj za secnjo je efektivna delal slab mesec, 16 delovnih dni, vecinoma v dveh izmenah, podnevi in ponoci. Ce ne bi bilo v~likih okvar zaradi dotrajanosti stroja, bi bil glede na ugotovitve strokovne naloge (MAGAJNA 2000) potreben cas za secnjo skoraj pol krajši. Takšna tehnologija je primerna za vecja delovišca in tudi premiki med delovišci ne smejo biti predolgi. Vse skupaj mora biti podprto z dobro ekipo, tako strojnikov kot tudi gozdarjev, ki pripravijo objekt. Znanja o strojni secnji pa v SlovenUi manjka in je bilo do nedavna cutiti celo odpor. Leta 1999 o izvedbi redcenja s strojno sec1~0 nismo smeli zelo na glas govoriti, saj so bile s strani nekaterih kolegov omenjane celo sankcije. 4 ZAKLJUCKI Sestoj rdecega bora v Žekancu je štiri leta po strojni secnji še vedno mocno preredcen in drevesa so reagirala na redcenje. Imeli smo tudi nekaj srece, da so bile morda neugodne razmere za podlubnike, da ni bilo mokrega snega, žleda ali vecjega viharja. Toda tako je po vsakem zamujenern redcenju dro­govnjakov, ce je jakost posega prava. Slednje velja predvsem za svetloljubne vrste, pri katerih je na drugi strani zelo vprašljiva reakcija na zapozneli ukrep, vprašanje je ali smo še ujeli zadnji vlak. Postavlja se vprašanje usposobljenosti izvajalcev strojne secnje v gozdovih. V Žekancu smo imeli sreco. Stroka bi morala cimprej odgovoriti na vprašanje najnižje možne izobrazbe izvajalca, cemur bi morala nemudoma slediti dopolnitev predpisa o pogojih za izvajanje del. Izobraziti se mora tudi preostali del aktivnih strokovnih delavcev, saj bo le tako lahko pripomogel k pravilni uporabi nove tehnologije. Ptiprava dela je vsaj tako pomembna kot sama izvedba in prav izobrazba lahko prežene sedanji odpor, ki še vedno prevladuje v stroki in je najbrž le posledica strahu pred novim in neznanim. V Žekancu je bilo kršenih kar nekaj predpisov, kar po našem mnenju ni imelo škodljivih posledic. Zato bo potrebno prevetriti zakonodajo, odvecne predpise odpraviti ali popraviti. Sedaj so prilagojeni le klasicni secnji z motorno žago in ni smiselno, da le zaradi pravno dolocenih postopkov alternativna tehnologija ni v uporabi. Mišljeni so predvsem predpisi o gradnji vlak, ce je vožnja stroja za secnjo ali spravilo po brezpotju tudi izdelava vlake. O gozdnem redu pa so že tekle razprave, na katere gozdarska stroka še ni odgovorila z ustrezno spremembo predpisanega. Po našem mnenju je strojna secnja primerna alternativa za klasicno secnjo v vecini redcenj drogovnjakov. Vzrok za takšno trditev je v trendih, ki jih je mogoce razbrati iz literature. Stroji so vse bolj izpopolnjeni in prilagodljivi, glede na upo­rabljenega v Žekancu, povzrocajo manj poškodb v sestojih in omogocajo ergonomsko primerno delo. Omejitve so naslednje: -tehnološke-preveliki nagibi, jarkasta pobocja, balvani, -lastniške -izredno težko v drobni posesti, dobiti velikost delovišca vsaj nakaj sto m\ -makroekonomske -trg drobnih sortimentov ne deluje. Ker ni porabe, je cena lesa zelo nizka oziroma je obcasno sploh ni. -Varstvene -vprašanje gozdnega reda -nezložene veje, velika gostota secnih in spravilnih poti, -pravne -neprilagojen] predpisi, -psihološke -strah pred novim. 7 LITERATURA: DIACI, J., MAGAJNA, B., 2002. Nekatere predhodne gozdnogojitvene usmeritve pri uvajanju strojne secnje v Sloveniji, Zbornik, GZS. KOŠIR, B .. ROBEK, R .. 2000. Znacilnosti poškodb drevja in tal pri redcenju sestojev s tehnologijo strojne secnje na primeru delovišca Žekanc, Zbor. Gozd. in les. 62. MAGAJNA, B., 2000. Drugo redcenje s strojno secnjo­objekt Žekanc, strokovna naloga, ZGS -OE Sežana. Gozd V 62 (2004) 1 Strokovna razprava GDK: 323.13 + 2 + 4: (497.12) Prispevek k razmišljanju o gojitvenih vidikih strojne secnje v slovenskih gozdovih Živan VESELIC* Izvlecek: Veselic, Ž.: Prispevek k razmišljanju o gojitvenih vidikih strojne secnje v slovenskih oozdovih. Gozdarski vestnik. 62/2004 št.l. V slovenšcini, cit. lit. l. "' · V ses.tavku avtor ugotavlja da doslej niso prouceni gozdnogojitveni vidiki strojne secnje v prevladujocih slovenskih razmerah ~atJ pa se zaveda d~ to postaja tudi v slovenskih gozdovih realnost. Ocenjuje možnost, da bi z vec gozdnogojitvene prožnosti ?ZITo~a tolerantnost!,. m~rda pra~ s strojno secnjo obudili gospoda.Jjenje z gozdovi na manj plodnih rastišcih , kjer je danes mtenz1vnost gospodarJenJa zaradi ekonomskih razlogov izjemno nizka. Kljucne besede: gojenje gozdov, varstvo gozdov. gozdovi na manj plodnih rastišcih, strojna secnja UVOD S približevanjem Slovenije razvitemu svetu in njegovim ekonomskim pravilom postaja tudi v Slovenskih gozdovih realnost tehnologija, za katero smo dolga desetletja menili, da se nam je ni treba bati. Veliki stroji, ki smo jih videvali na delu v skandinavskih deželah, kako so na robovih golosekov »požirab« drevesa, so res zbujali nelagodje v filigransko zgrajenem in obcutljivem gozdnem ekosistemu. Prvi stroji so bili resnicno veliki, strah pred njimi je bil razumljiv. Ker so bili prvi t.i. žetveni stroji tako zasnovani, da so za obratovanje potrebovali veliko prostora, ki ga je moc v gozdu zagotoviti le na golosekih, z njimi pa smo v Sloveniji že davno opravili, smo tehnicno zanimive orjake sprejemali le bolj kot informac.ijo. Na drugi strani so bile tudi ekonomske razmere pri nas še pred desetletjem povsem nep1imerljive s tistimi v razvitem svetu. Sledila je reorganizacija slovenskega gozdarstva, kije nujno zahtevala veliko strokovnih naporov. Vec je bilo torej razlogov, zakaj smo, kljub hitremu razvoju strojev za strojno secnjo oziroma vse tehnologije, ki je vezana na strojno secnjo, v Sloveniji nekoliko v zamudi z razmišljanj i o uvajanju sodobnih tehnologij pridobivanja lesa. Zato danes nimamo odgovorov na nekatera nujna vprašanja v zvezi z njihovo uporabo v naših gozdovih oziroma v doloceni meri celo šele oblikujemo vprašanja. 2 SLOVENSKI GOZDOVI IN STROJNA SECNJA Že hiter pogled na razmere v slovenskih gozdovih nam pove, da narava slovenskih gozdov ni tako naklonjena strojni secnji kot v okoljih, kjer se je strojna secnja uspešno uveljavila v preteklih desetletjih: • delež listavcev, ki pomenijo za strojno secnjo tehnološko manj ugoden zalogaj, je v slovenskih gozdovih velik (dobra polovica lesne zaloge), • drevje vzgajamo do znatno vecjih dimenzij, • mocnejša redcenja, ki so pri strojni secnJi tehnološka in ekonomska nujnost, bi utegnila povzrociti na plodnejših rastišcih listavcev (razen na rastišcih svetloljubnih mehkih listavcev) zaradi spodbujenega prezgodnjega pomlajevanja hude motnje na poti k postavljenim gozdnogojitvenim ciljem, • v prebiralnih gozdovih in gozdovih, kjer je polnilni sloj nujen iz gozdnogojitvenega vidika, na secnjo s strojem ne gre racunati, • pri secnji iglavcev v naših klimatskih razmerah je ob opustitvi secnega reda nevarnost namnožitve podlubnikov znatno vecja, • ponekod je ovira za strojno secnjo tudi relief -grape, vrtace, strmina. Dosedanje informacije in proucevanja možnosti uporabe sodobnih tehnologij pri nas so enostranske in obravnavajo predvsem tehnološki vidik uporabe teh tehnologij. * Mag. Ž.V., univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO GozdV 62 (2004) 1 Veseli c , ž: .: Prispevek k razmišljanju o gojitvenih vidikih strojne sec nje v slovenskih gozdovih Tako so nam poznane: • tehnicne znacilnosti strojev, • izkušnje njihove uporabe v razmerah, ki so pri nas bolj izjemne, • v grobem so analizirani slovenski gozdovi z vidika možnosti uporabe strojev za secnjo z vidika njihovih tehnicnih znacilnosti (KRC 2002). Niso pa prouceni gozdnogojitveni vidiki strojne secnje v prevladujocih slovenskih razmerah. Okvir optimalne tehnicne uporabnosti strojev za secnjo je po Krcu (KRC 2002) naslednje: • naklon terena: najvec 30 % • mešanost sestojev: najmanj 70 % iglavcev • skalovitost: najvec 50 % • relief: vrtacast teren ni primeren Kriteriji zajamejo nekaj manj kot 10 % slo­ venskih gozdov. Gotovo bo razvoj strojev kmalu omogocil ucinkovito delo strojev tudi v manj ugodnih razmerah, kot jih nakazujejo prikazani kriteriji. Informacij tehnološke narave je torej vec in so hitreje dosegljive, zlasti nekateli gozdnogojitveni odgovori pa bodo casovno zahtevnejši. V dolocenih razmerah pa je mogoce tudi iz gozdnogojitvenega vidika stroj no secnjo uvesti takoj. Razen v gozdovih z znacilnostmi, kot smo jih povzeli po omenjeni študiji, uporaba strojne secnje ni sporna v vseh gozdovih, ki jih mocno poškodujejo ujme in požari ter seveda ob krcitvah gozdov. V Sloveniji imamo tudi ca. 9.000 ha gozdov s prevladujocimi mehkimi listavci, kjer se strojna secnja prav tako ne zdi 1izicna. Zahtevnejši bodo odgovori zlasti v zvezi z redcenjem Jistnatih gozdov na drugih plodnejših rastišcih. Morda se bo s strojno secnjo izšlo tudi tu, saj zahteva strojna secnja vecje intenzivnosti secenj zlasti v zelo mladih sestojih, ki hitro zapolnijo sestojne vrzeli, ob poznejših secnjah, ko so secne poti že pripravljene, intenzivnosti redcenj s strojem niso vec tako izstopajoce . Vendar si bo potrebno odgovore poiskati, in to v razlicnih razmerah, da bi ob uporabi nove tehnologije ne doživeli neugodnih ' presenecenj, ki imajo v gozdarstvu dolgotrajne posledice. Pomembno podrocje, ki ga moramo prouciti, je vprašanje varstva gozdov, predvsem varstva pred podlubniki, saj pri strojni secnji gozdni red v klasicnem smislu ni predviden. Ne gre za vprašanje predpisov, te je možno prilagoditi, ce strokovne analize pokažejo, da je to dopustno. Potrebno je pridobiti zanesljive strokovne odgovore na odprta vprašanja. 3 STROJNA SECNJA IN GOZDNOGOSPODARSKI NACRTI Obravnava problematike gozdnogospodarskih nacrtov v luci uvedbe stroj ne secnje se skoraj ne zdi potrebna. Dotakniti se je moramo zaradi nekaterih povsem neutemeljenih mnenj, ceš, da bi strojna secnja zaradi vecjih intenzivnosti poseka zahtevala povecanje možnega poseka, dolocenega z gozdnogospodarskimi nacrti. Predvidena vecja secnja na posameznih secišcih seveda ne pomeni, da je potrebno za desetletje v naprej nacrtovati tudi vecje secnje na ravni meditvenih enot. Bo pac v dolocenem letu zajela secnja manj sestojev, kar posledicno pomeni v povprecju daljšo obhodnjico. Navedeno zahteva gozdnogojitveno presojo, z vidika dolocitve možnega poseka pa ne predstavlja problema. Res pa je, da lahko premajhni odseki oziroma oddelki pri tem pomenijo še vecjo motnjo pri optimalnem nacrtovanju secenj po prostoru in casu , kot je to primer danes. Vendar nam nacrtovani možni poseki na ravni odsekov oziroma oddelkov že tudi danes povzrocajo nepotrebne probleme, zato bomo ne glede na uvedbo strojne secnje predlagali spre­membo Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih nacrtih. Okvir preveritve uresnicevanja gozdnogospodarskih nacrtov naj bi bil tako v pogledu možnega poseka kot gozdno­gojitvenih del gospodarski razred in ne vec posamezni odsek oziroma oddelek. Še razmislek o možnostih poenostavitve strokovnega dela z gozdom na manj plodnih rastišc ih Razprava v zvezi z možnostmi uvedbe strojne secnje v naše gozdove niti ni neposredni povod razmišljanju o možnostih poenostavitve stro­kovnega dela z gozdom na manj plodnih rastišcih . Vprašanje se pojavlja že dolgo povsem ne­odvisno od tehnologije pridobivanja lesa. Dejstvo je, daje nesmotrna vlagati velike strokovne napore v usmerjanje razvoja gozdov tam, kjer se zaradi objektivnih neugodnih razmer intenzivno strokovno delo z gozdom ne more ustrezno obrestovati. V prvem približku so to manj plodna rastišca, ceprav Gozd V 62 (2004) 1 Vese lic , ž.: Prispevek k razmišljanju o gojitvenih vidikih strojne sec nje v slovenskih gozdovih utegne katera od neproizvodnih funkcij gozdov visokem severu. Mi moramo danes seveda vpra­ponekod tudi na teh rastišcih zahtevati ali vsaj šanje dopolniti v tem smislu, da se vprašamo, kako upraviciti podrobnejšo strokovno obravnavo gozda, to st01iti na ekološko sprejemljiv nacin. V splošnem na drugi strani pa je ponekod tudi na plodnejših pa so tudi naša manj plodna rastišca tista, kjer bi rastišcih odvec pricakovati ugodne rezultate stroj, ki bi zmogel uspešno obdelati tudi trše strokovnih prizadevanj zaradi akutne posestne Jistavce, utegnil odlocujoce koristiti. razdrobljenosti gozdov. Prevec ambiciozno bi bilo pricakovati v tej zvezi Za namene tokratne obravnave ostanimo pri kar takoj vse potrebne odgovore. Želim predvsem manj pJodnih rastišcih, saj so si v tem primeru spodbuditi k razmišljanju, da bi z nekoliko razlogi za poenostavitev strokovnega dela z gozdom gozdnogojitvene prožnosti oziroma tolerantnosti in za uvedbo strojne secnje skladnejši, strojna secnja morda prav s strojno secnjo obudili gospoda1jenje pa lahko v tem primeru morda prispeva k rešitvi s temi gozdovi, saj je danes intenzivnost gospo­problema oziroma ga lahko reši prav racionalna datjenja z njimi izjemno nizka. strojna secnja. Morda bi s strojno secnjo obudili secnjo na panj, Problem namrec pri vecini gozdov na manj kjer je ta optimalni oziroma edini možen nacin dela plodnih rastišcih danes ni vec samo vprašanje z gozdom, morda bi drugod na teh rastišcih delo smotrnosti vložka strokovnega dela v usme1janje stroja omogocili z opJodnimi secnjami v manjših gozdov, kjer se strokovno delo ne more ustrezno jedrih (premera ca 30 m), ter na ta nacin hkrati obrestovati, ampak tudi ta, da se v teh gozdovih, pocenili strokovno delo in pridobivanje lesa v teh zlasti tistih v zasebnem lastništvu, vecinoma sploh gozdovih. Kot alternativna možnost se namrec kaže ne seka vec . Secnje sestojev, kjer napadejo samo le opustitev vsakršnega gospodarjenja s temi manjvredni gozdno lesni sortimenti, se v zasebnih gozdovi oziroma njihova prepustitev samo narav­ gozdovih pac vse bolj opušcajo. nemu razvoju. Varcnejše delo je edini nacin, ki omogoca izkoristiti rastišcni potencial teh rastišc. Vprašanje kako izk01istiti potencial manj plodnih rastišc je 4 LITERATURA pred desetletji gozdarje v razvitem svetu pripeljal KRC, J., 2002. S~estojne jn terenske možnosti strojne secnje do uporabe strojev pri secnji iglastih gozdov na v Sloveniji. Studija, ~jubljana. 43 li,.....___ _ _ Strokovna razprava GDK: 323.lll.l2 : 902 : (497.12) Uvajanje motornih žag v slovensko gozdarstvo Franc PERKO* Izvlecek: Perko, F.: Uvajanje motornih žag v slovensko gozdarstvo: Gozd'arslci vestnik 62/2004. št. 1. V slovenšcini, cit. lit. 16. V prispevku je prikazan razvoj motornih verižnih žag in njihovo uvajanje v slovensko gozdarstvo. Prikazane so vrste, število, težave in hitrost uvajanja, ter odnos do motornih žag. Motorne verižne žage so od zacetka do sredine šestdesetih let 20. stoletja v celoti zamenjale rocne žage v družbenih gozdovih, z nekaj letnim zamikom pa tudi pri zasebnih gozdnih posestnikih. Kljucne besede: motorna verižna žaga, secnja, zgodovina gozdarstva, Slovenija 1 UVAJANJE MOTORNIH ŽAG V DELO V GOZDU 1.1 Obdobje po drugi svetovni vojni Prve motorne žage so se pri nas pojavile že v osemdesetih letih 19. stoletja, vendar so bile tehnicno neprimerne za delo (vir Šumarska enciklopedija). Prva uporabna motorna žaga je bila »Sector«, konstrukcija švedskega inženirja Westfelta, ki se je pojavila v obdobju prve svetovne vojne (vir Šumarska enciklopedija). Prve motorne žage so bile dvorocne, torej za dva delavca in so tehtale do 70 kg. Bile so težke in neokretne. Z uporabo boljših materialov in z vecjim številom obratov motorja, se je teža sodobnejših dvorocnih motornih žag zelo zmanjšala. Za delo in prenos dvorocne motorne žage so bili potrebni kar trije delavci. Hkrati pa so bile za tanjši les, kjer dolgo rezilo ni potrebno, skonstruirane enorocne motorne žage, to je žage za enega delavca. Delavec z enorocno motorno žago je vsekakor okretnejši, tako pri delu kot pri prenašanju. Najprej so se pojavile enorocne motorne žage v obliki loka, imenovane >>locne motorke«. Njihova teža je bila okoli 20 kg, kasneje pa so se vedno bolj uveljavljale enorocne sabljaste motorne žage, kot jih poznamo danes (TURK 1959). Uvajanje motornih žag v slovensko gozdarstvo po drugi svetovni vojni se je pricelo z zakonom. V 3. tocki 15. clena Zakona o petletnem planu za razvoj narodnega gospodarstva Ljudske republike Slovenije v letih 1947 do 1951 je zapisano takole: »Uporabljati motorne in elektricne rocne žage za mehanizacijo in racionalizacijo dela v gozdu in v obratih«. Turk (TURK 1955) leta 1955 kriticno oceni uvajanju motornih žag v slovensko gozdarstvo po 44 drugi svetovni vojni: »Že ob zacetku petletke ( 1947­1951 op.a.) je bila forsirana mehanizacija ali strojno nadomestilo za rocno delo. Nabavljeno je bilo 135 verižnih žag, raznih tipov, vrst in teže, toda brez rezervnih delov in brusilnih strojev. Pri motorkah so za redno delo že v zacetku potrebne rezervne žage, za hitro in uspešno popravilo pa razni rezervni deli. Verižne žage so lahko dobro dopolnilo k rocnemu delu zlasti na skladišcih, niso pa tako primerne za vsak teren in za vsako izdelavo, kot so jih vsiljevati. Kjer so bili osnovni pogoji in kadar je bila izvršena dobra priprava, je bilo delo z motorkarru uspešno (Trnovski gozd), drugod pa so se izredno hitro pokvarile ter so jih zavrgli. Lahke enorocne motorke so se bolje obnesle, prav tako na lesnih skladišcih žage na elektricni pogon.« Podrobneje pa piše Turk leta 1959 (TURK 1959) o nabavah in razši1jenosti motornih žag v casu po drugi svetovni vojni: >>Pri nas v Sloveniji je bilo po vojni nabavljenih in dodeljenih gozdni proizvodnji razmeroma mnogo motornih žag, okoli 120, vendar nismo p1išli razen nekaterih izjem, do sistematicnih dognanj o ucinku in ekonomicnosti teh motornih žag. Pri nabavi in uporabi motornih žag so bile napravljene razne napake, ki so nam na splošno lahko v pouk za bodocnost. Med glavnimi napakami so bile naslednje: Nabavljene so bile najraznovrstnejše znamke in tipi motornih žag, med dvorocni:rrll nemške: Stihl (43 kg), Dolmar (42 kg); angleške: Teles (65 kg), Villiers (67 kg), Danarm (56 kg); ameriške: Disston Mercury (50 kg); švicarske: MAG (53 kg), Elmag (53 kg), Unzinker; italijanske: Balilla, Parosa; * mag. F. P. Slivice 34, 1381 Rakek Gozd V 62 (2004) 1 Perko, F.: Uvajanje motornih žag v slovensko gozdarstvo ________ _ ceške: Rinco in še nekater~ druge ter nemške enorocne motorne žage Stihl (25 kg). Nabavljene so bile v glavnem bencinske motorne žage, pa tudi nekaj elekt1icnih, dvorocnih in enorocnih za lesna skladišca. Ta raznovrstnost znamk in tipov je zelo oteževala oskrbo z nadomestnimi deli in poucevanje delavcev o uporabi motornih žag. V se motorne žage, razen enorocnih so bile pretežke, zlasti za naše slovenske delovne razmere. Manjkalo je nadomestnih delov, ker jih hkrati z nabavo motornih žag niso nabavili toliko kot bi bilo potrebno. Ni bilo smotrno urejeno vprašanje takih delavnic za popravilo motornih žag, kjer bi bili mehaniki pouceni o ustroju motornih žag, zlasti še Financno-ekonomske stranJ m storilnosti motornih žag ni skoraj nihce upošteval, zato tudi niso dovolj skrbeli za njihovo nego in vzdrževanje.« 1.2 Kako je pravzaprav potekal razvoj motorne žage Na primeru podjetja STIHL si pred nadaljevanjem prispevka poglejmo kronologijo razvoja motornih verižnih žag. Žgajnar poroca takole (ŽGAJNAR 1988): »Že leta 1926 je Andreas STIHL skupaj s sodelavcem v skromni delavnici zacel proizvodnjo verižnih žag. Žaga se je hitro razširila in uveljavila po skladišcih hlodovine in žagarskih obratih, Sl ika 1: Vrsta dvorocne rootorke (Stih\-KS 43, 8, 5, 10 HP, 33 kg) (TURK 1959) glede na njihovo raznovrstnost. Cesto so motorne žage z nevešcim popravilom še bolj pokvarili. Delavci niso bili dovolj pouceni o ravnanju z motornimi žagami, o brušenju verižnih žag in o delovni tehniki, ceravno je bilo prirejenih nekaj kratkih tecajev. Manjkalo je inštruktorjev in nadzor pri delu na terenu, kajti treba je upoštevati, da je trpežnost motorne žage zelo odvisna od njene pravilne uporabe in nege. Zaradi tedanjega splošnega pomanjkanja delovne sile so se delavci tudi pri motorni žagi menjavah, namesto da bi motorne žage uporabljali vedno isti delavci. Za delo niso bila izbrana le ustrezna delovišca, ampak so motorne žage vsiljevali tudi tam, kjer ni bilo pogojev za uspešno delo, zato so se motorne žage prehitro kvarile. V si lj evanje motorne žage na neustreznih delovnih mestih je njihovi uvedbi vec škodovalo kakor pa koristilo: to velja za stroje na splošno. Pri delavstvu se je na ta nacin vzbudil odpor proti motornim žagam v vecji meri, kakor je bilo to opraviceno, kajti ponekod so se bolj uveljavile pomanjkljivosti motornih žag kakor pa njihove prednosti. Zato so kmalu izginile iz gozdne proizvodnje, cim je po letu 1951 prenehal pritisk za njihovo uporabo. Gozd V 62 (2004) 1 povsod tam, kjer so imeli možnost prikljucitve na elektriko. Že naslednje leto (1927) je prišla iz njegove delavnice prva Stihlova verižna žaga na bencinski pogon. Kljub za današnje pojmovanje izjemno veliki specificni masi 10,4 kg!kW (masa žage 48 kg, moc motorja 4,4 kW) -specificna masa Perko, F. : Uvajanje motornih žag v slovensko gozdarstvo lil sodobne motorne žage je v povprecju pod 2 kg/kW -je bil to zelo pomemben konstrukcijski napredek, saj je bil to prvi bencinski stroj, ki gaje bilo mogoce uporabiti pri podiranju drevja v gozdu. Pomemben mejnik v razvoju žag STim...,je bilo leto 1931. Talo·at so namrec izdelali motorno žago, ki je imela pri masi 47,5 kg že moc 6,47 kW. Že v naslednjem letu se pojavi pomembna novost-prvo samodejno mazanje verige. Serijska proizvodnja motornih žag, ki jih je lahko uporablja1le en delavec, se je zacela leta 1950. Glavna slabost teh žag sta bila še vedno (ame1iških), 17 (2%) »Remington« (ame1iških) in 14 (1 %) drugih vrst (STIHL-BLK, Jobu-Vicking, Dolmar, Homelite), med njimi tudi 5 elektricnih, medtem ko so vse druge bencinske. Od vseh motark je 782 (79%) last gozdnogospodarskih organizacij, 213 (21%) pa jih je v posesti zasebnikov, bodisi da so njihova last, ali so jim odstopljene v uporabo. Gozdna gospodarstva imajo 609 (61 %) motark, kmetijske zadruge in zasebniki pa 386 (37%) motark. Posamezna gozdna gospodarstva jih imajo od 7 do I 18, povprecno 50, zadruge pa od 1 do 37. Slika 3: Enorocna sabljasta motorka znamke Stihl-BLK (nemška), 30, 40, 50. 60, HP, Il kg, s srpastimi zobmi (TURK 1959) velika masa in seveda menjalnik za vkljucevanje in izkljucevanje pogona verige. Tudi o ropotu in tresljajih še niso razmišljali. Prva, za tedanje case res lahka motorna žaga, se je pojavila na tržišcu leta 1954. To je bila žaga STIHL-BLK, z maso 14 kg in mocjo 3,3 kW. Tudi ta je imela še menjalnik. Zelo pomemben mejnik v tehnološkem razvoju motornih žag je iznajdba centrifugalne sklopke. Ta je leta 1959 omogocila izdelavo tudi pri nas dobro poznane žage STIHL-Contra, ki je imela le še 12 kg, moc motorja 4,6 kW in membranski uplinjac.« 1.3 Prve sodobne motorne žage v Sloveniji Pa se povrni mo v šestdeseta leta dvajsetega stoletja. Leta 1960 so gozdna gospodarstva v Sloveniji nabavila prve sodobne enorocne motorne žage. Ko so 1961 p1išle k nam v vecjem obsegu prve sodobne enorocne, sabljaste motorne žage, Turk (TURK 1963) takole zapiše: »Po anketi in drugih podatkih je v Sloveniji vkljuceno v gozdno proizvodnjo 995 motark (leta 1962). Po tovarniških znamkah in tipih je od teh 233 (24%) motark »STIHL-Contra« (nemških), 650 (65%) »Jobu-Tiger« (norveških), 22 (2%) »Solo<( (nemških), 59 (6%) »Mac Culloch« 46 Pri gozdnih gospodarstvih je odpadlo na eno rnotorko povprecno 1.610 m3 letnega etata.« Zaradi sprotnih popravil je bilo povprecno 71 (7%) motark izven uporabe. Vzrok za to so prepocasna popravila in prevec oddaljene servisne delavnice ali pa pomanjkanje rezervnih delov (TURK 1963). Že leta 1965 je bilo v družbenih gozdovih v uporabi 1.250 motark (1.114 last gozdarskih organizacij in 136 v lasti delavcev (TURK 1966). Turk (TURK 1966) ocenjuje, da je bilo tedaj v Sloveniji pri zasebnih gozdnih posestnikih okoli 5.000-6.000 motark. Med poudarjenimi problemi Turk zapiše tudi dva: Motorka naj bi bila last delavca, kadar sta delavec in podjetje s tem sporazumna, ker je ocitno, da bi bilo vzdrževanje motark tako najracionalnejše. Tveganju za unicenje se lahko izognemo z zavarovalnino. Tako bi se verjetno tudi povecala kolicina lesa, ki odpade na eno motorko in zmanjšalo neracionalno kupovanje novih motark. Drugi pa govori o potrebi po pouku o delu z motorko tudi za kmete gozdne posestnike. V sredini šestdesetih let je bil v družbenih gozdovih Slovenije z motornimi žagami dejansko posekan že ves etat. V dobrem desetletju po pricetku uvajanja motornih žag, jih je bilo v Sloveniji (1974 leta) v GozdV 62 (2004) 1 Perko, F.: Uvajanje motornih žag v slovensko gozdarstvo Preglednica 1: Število motornih žag in kolicina ter delež z njimi posekanega lesa po letih pri Gozdnem gospodarstvu Postojna leto 1961 Število motornih žag 30 Posekana m3 24.310 Delež (%) posekan z motorno žago 21 1962 1964 58 119 61.480 114.750 - 45 81 1965 123 140.331 100 uporabi že 21.195 (2.118 last gozdnih gospodarstev in drugih organizacij, ki so se ukvarjale z gospodmjenjem z gozdovi, 1.102 v lasti delavcev zaposlenih pri gozdnih gospodarstvih in 17.975 v zasebni lasti gozdnih posestnikov). Tedaj je bila vecina motark v lasti delavcev pri gozdnih gospodarstvih Brežice, Kocevje, Ljubljana, Tolmin, KIK Pomurka in Kras Sežana, v ostalih pa so prevladovale motorne žage v lasti podjetij (KMECL 1976). Koncem leta 1978 pa je po podatkih Remica (REWC 1981) bilo v Sloveniji v uporabi že 35.169 motornih žag od tega v dmžbeni proizvodnji 3.892 in po oceni v zasebni lasti 31.277. Takole pa so po podatkih Rem.ica izgledali premiki v desetletju 1968-1978: Lastništvo 1968 1978 V lasti delovnih organizacij 1.978 3.081 V lasti delavcev pri GG 344 269 Zaloge pri GG - 542 Skupaj v družbeni proizvodnji 2.322 3.892 V zasebni lasti -ocena 7.922 31.277 Vse skupaj 10.314 35.169 Števi1o motornih žag se je torej skokovito vecal o. S prihodom na trg lažjih in okretnejših motornih žag (konec šestdesetih let) se pricne se tudi klešcenje z motorno žago . V vse vecji meri se motorne žage uporabljajo tudi v gojenju gozdov (zlasti negi, pa tudi pripravi tal za pogozdovanje). Leta 1984 je v družbeni lasti gozdnih gospodarstev kar 35 razlicnih tipov motornih žag, njihovo število pa doseže 4.721 kosov (KUMER/LIPOGLAVŠEK 1985). Od 4.721 motornih žag pa je bilo tedaj v uporabi kar 1.824 (39%) takih, ki niso ustrezale ergonomskim zahtevam (KUMER/LIPOGLAV­ŠEK 1985). Posledice so bile številne poklicne bolezni. Ve1jetno se je še bolj kot v družbenem sektorju, število motornih žag vecalo pri zasebnih gozdnih posestnikih. Pa se povrnimo v šestdeseta leta k Gozdnemu gospodarstvu Postojna. Že leta 1960 je bilo kupljenih prvih 9 motornih žag STIHL-Contra. Vec motork se je kupilo naslednje leto. Poleg motornih žag STIHL-Contra so se nabavile tudi Jobu-Tiger. Hitro pa se je pokazalo, da so STIHL-ove žage kvalitetnejše in trajnejše. Avgusta 1961 leta je bilo pri Gozdnem gospodarstvu že 30 motornih žag. Meglic (MEGLIC 1961) piše: »Ni še leto dni tega kar so v naših gozdovih zabrnele prve motorne žage, njihovo število je stalno raslo in danes jih imamo že trideset. Nabavljeni so bili trije tipi: STIHL-Contra, SOLO in JO-BU: vsakih po 10 komadov. « Delavce je bilo potrebno za delo z motorno žago seveda usposobiti. Med 20 in 22. novembrom 1961 leta se je na Mašunu zbralo 9 sekacev in mehanik, ki popravlja žage na našem podjetju. Bil je tecaj za motoriste, ki imajo motorne žage STIHL-Cont::ra. V ta namen je prišel predstavnik tovarne iz Nemcije ter dva predstavnika iz firme "Uranje" iz Zagreba, ki žage uvaža. Seznanili so se z vsemi možnimi okvarami in motnjami, govorili pa so tudi o vzdrževanju motorke in brušenju (PERKO 2002). 2 ORGANIZACIJA DELA V PRVIH LETIH UVAJANJA MOTORNIH ŽAG In kakšna je bila organizacija dela ob uvajanju motornih žag v slovensko gozdarstvo? Po anketnih podatkih, ki so glede tega pomanjkljivi ali le približni, odpadejo naslednji deleži motark na razlicno velike delovne skupine delavcev (leta 1962): 30% motark na skupine z 2 delavcema, 42% motark na skupine s 3 delavci, 20% motark na skupine s 4 delavci, 7% motark na skupine s 5 delavci in 1% na skupine z nad 5 delavci. Pri tem se velikost skupin ni pomembno razlikovala v primerih, kadar je šlo za obdelavo iglavcev ali pa listavcev (TURK 1963). Podrobnejše podatke o organizaciji dela ob uvajanju motornih žag si oglejmo na primeru Gozdnega gospodarstva Postojna. Meglic GozdV 62 (2004) 1 Perko. F. : Uvajanje motornih žag v slovensko gozdarstvo (MEGLIC 1961) v Gozdnem gospodatju zapiše takole: »Dosedanje meritve so pokazale, da najbolj odgovarja obratovalnemu casu 2 uri skupina 5-8 mož za iglavce in 4-6 mož za listavce. Ker pa je težko stalno številcno spreminjati delovno skupino, bi za listavce in iglavce najbolj odgovatjala skupina 5 mož. Pri poseku in izdelavi iglavcev si ta skupina razdeli delo takole: motorist in pomocnik podirata drevje naprej, osta]j trije pa klestijo veje in bel ijo, nato pa se vrneta na razžagovanje. Od casa do casa tudi sama pomagata ostalim trem, da si odpocijeta od tresenja in ropotanja motorke in da se le-ta ohladi. Pri listavcih je delo podobno razdeljeno: motorist in pomocnik podirata drevje in obenem že oklestita debelejše veje. Dva delavca oklestita drevo do konca in ga razkrojita, tretji pa cepi in zlaga drva. Ko je drevo oklešceno in razkrojeno, se motorist in pomocnik vracata na prežagovanje. Da bi kar najbolj gospodarno delali z motornimi žagami (da bi »pela« ves dan), so bile sestavljene velike delovne skupine (4-6 ljudi), da se ne bi motorka pokvarila, je smel z njo delati le motorist.« Kakšna skrb je veljala v zacetku šestdesetih let motorni žagi kaže tudi tale informacija: zanjo je bil dolocen posebni delavec -motorist (niso je zaupali vsakomur -pa ne zaradi varnosti p1i delu) in da je bila namenjena le za posek drevja in razžagovanje; klešcenje z njo pa je bilo prepo­vedano. Rebula piše, da so takrat gledali na motorno žago kot danes (1973 leta op.a.) na »timbercka« (zgibni traktor) (REBULA 1973). Kljub temu da dotlej motorne žage niso bile najbolj primerne za klešcenje (bile so nerodne) so delavci to delo z njimi v vse vecji meri opravljali. Proti koncu šestdesetih let se postopno uvaja tudi klešcenje z motorno žago. Decembra 1967 je na Gozdnem gospodarstvu Postoj na demonstrator švedske tovarne Jonsereds pokazal švedsko organizacijo dela pri secnji in izdelavi igJavcev. Razvoj je šel torej naprej, Pecnik (PECNIK 1968) ga leta 1968 takole predstavi: »Z uvedbo motornih žag v gozdno proizvodnjo je mehanizirana v okviru secnje in izdelave gozdnih lesnih sortimentov le ena delovna faza, klešcenje in lupljenje pa sta še nadalje prepušcena klasicni rocni izdelavi. Zadnje case opažamo vec razlicnih rešitev za prehod k strojnemu klešcen ju. Pli tem so odlicne uspehe dosegli Skandinavci. Švedska tovarna Jonsereds je izpopolni la motorno žago za klešcenje drevja in je izdelala tip »raket 60«. Ta motorka je uporabna za podiranje drevja, razen tega pa tudi za klešcenje. Zmanjšali so težo motorke na 7,5 kg, hkrati pa izpopolnili tudi njeno obliko. Okrov je prilagojen, tako da motorko lahko obracamo po deblu in se pri tem z njo uspešno izogibamo oviram na deblu.« Nove, prirocnejše žage so omogocile uvedbo klešcenja tudi pri nas. 3 ERGONOMSKA PRIMERNOST MOTORNIH ŽAG Gledano z današnjega zornega kota (tudi takrat se je to kmalu spoznalo) pa so bile to težke, rob ustne in za zdravje delavcev (mocni tresljaji) zelo neprikladne motorne žage. Kljub temu, da je bil razvoj motornih žag hiter, pa so se prav robustne motorne žage STIHL-Contra kar predolgo, na škodo delavcev obdržale v proizvodnji. Pri Gozdnem gospodarstvu Postojna (podobno je bilo drugod po Sloveniji) so postopno prišle v uporabo ergonomsko bolj primerne STIHL-ove motorne žage, pozneje motorne žage Jonsereds (leta 1970 in 1971 Jonsereds M-62 in M-80) in nazadnje Husquarna. Ce primeJjamo le težo, kije pomemben ane najvažnejši faktor (ergonomske lastnosti je tudi možno primerjati) je imela STIHL-Contra 11.5 kg (z gorivom in mazivom okrog 14 kg), novejša profesionalna motorna žaga podobne moci STIHL 046 pa le 6,5 kg ali prakticno ob vecjih ucinkih še enkrat manj. Prve motorne žage so prekoracevale dopustne (takrat zelo tolerantne) zdravju škodljive meje tako pri ropotu kot pri tresljaj ih in z nobenim zašcitnim sredstvom teh obremenitev ni bilo možno bistveno zmanjšati. Do teh ugotovitev so prišli že 1964leta. To je prišlo še toliko bolj do izraza, ko je bil celo v vecjih delovnih skupinah samo en motorist. Posledica takega dela so se kmalu pokazale. Že prvi zdravniški preglede sekacev pri Gozdnem gospo­darstvu Postojna v letih 1966 in 1967 so pokazali obolenje rok-ožilja, zaradi neustreznosti motorne žage in preobremenitev posameznikov-motoristov, katerim je bila motorna žaga zaupana. Ker ni mogocih drugih zašcitnih ukrepov je edini in osnovni ukrep proti škodljivemu vplivu dela z motorno žago menjava~e delavcev. Šlo naj bi tako za menjave (oziroma krajši cas dela z motorno žago v teku dneva) med delom ter da bi delavec opravljal tudi druga dela, kjer ne bi bilo škodljivega vpliva Gozd V 62 (2004) 1 Perko, F.: motorne žage. Žal je bilo to zaradi razlicno vrednotenega dela (precej nižji zaslužki na drugih delih -gojenje, vzdrževanje cest, druga pomožna dela) in tudi vse vecjega uvajanja motornih žag v gojenje (cišcenje, redcenje, priprava tal) težko realizirati. V zacetku sedemdesetih let so pricela obratovati tudi pri nas prva mehanizirana skladišca za dodelave iglavcev. V gozdu se opušca lupljenje in sekaci imajo vse vec delovnega casa v rokah motorno žago. Brodnjak (BRODNJAK 1974) ugotavlja: »Nova tehnologija dela, ki jo narekuje uvajanje velikih centraliziranih skladišc, vpliva tudi na delo v gozdu. V gozdu je domala že odpadlo lupljenje. Motorist opravi tako z rocno motorno žago vse delo, razen pospravljanja (gozdni red), s cemer se je seveda zelo povecala izpostavljenost tresenju«. Avstrijci pa so že leta 1971 ugotovili (LIPOGLAVŠEK 1972): »Delež motornega žaganja v skupnem produkti vnem casu pa se je ob spremembi tehnologije mocno povecal od do­sedanjih 26% na 65%. Ker je odpadlo rocno lupljenje, je delavec velik del casa zaposlen z motorko in seveda bolj izpostavljen škodljivim vplivom ropota in tresenja«. Negativni vplivi motornih žag pa so se kljub izboljšani tehniki dela, delavcu bolj prijaznim motornim žagam, izobraževanju, preventivnim zašcitnim ukrepom stopnjevali in dosegli zaskrblju­joc obseg. Novi in novi invalidi so povzrocali težave podjetju, organizatorjem dela (kaj z njimi, kje jih zaposliti ipd.), družinam in seveda predvsem sami sebi. Kako dolgo smo v slovenskem gozdarstvu uporabljali ergonomsko neprimerne motorne žage kaže raziskava iz leta 1984. Da bi ugotovili, koliko je motornih žag pri gozdnogospodarskih orga­nizacijah v Sloveniji, so v letu 1984 izvedli popis vseh motornih v družbeni lasti. Pri zbiranju in obravnavanju podatkov o motarkah so sodelovale tudi osnovne organizacije sindikata gozdarskih delavcev. Sindikat se je vkljucil v to akcijo, da bi na osnovi zbranih podatkov lahko ugotovili, kako uresnicujemo dolocila samoupravnega sporazuma o življenjskih in delovnih razmerah delavcev v gozdarstvu Slovenije. Leta 1984 je v družbeni lasti gozdnih gospodarstev 35 razlicnih tipov motornih žag. njihovo število pa doseže 4.721 komadov. Od 4.721 motornih žag pa je bilo tedaj v uporabi kar 1.824 (39%) takih, ki niso ustrezale ergonomskim zahtevam (KUMER/LIPOGLAVŠEK 1985). GozdV 62 (2004) 1 Posledice so bile številne poklicne bolezni. Za ergonomsko ustrezne motorne žage so bile proglašene tiste, ki so izpolnjevale naslednje zahteve (KUMER/LIPOGLAVŠEK 1985): -Masa prazne motorke z letvijo in verigo ne presega 8 kg (polna 8,8 kg), ropot med prežagovanjem ne presega 104 dB(A). Tresenje na nobenem od rocajev ne presega med prežagovanjem maksimalnih linearnih pospeškov 50 rn/s2 ali srednjih po ISO frekvencno tehtanih pospeškov 12 rn/s2 ali sile 20 N. Za izboljšanje stanja sta predvidela naslednje ukrepe (KUMER/LIPOGLAVŠEK 1985): »V družbeni gozdarski proizvodnji je potrebno zagotoviti uporabo sodobnih gozdarskih motornih žag. Cimprej bi bilo treba izlociti iz poklicne rabe vsaj tiste tipe motork, za katere zagotovo vemo, da niso ergonomsko ustrezni in jih tudi ni mogoce izboljšati z dodatno opremo. To bi omogocilo zmanjšanje števila tipov uporabljenih motornih žag. Pospešeno bi morali uvajati najnovejše tipe motark, za katere bi morali predhodno ugotoviti ergonomske znacilnosti. Uporabljali naj bi dva tipa motark. Za dela v drobnejših sestojih in za klešcenje bi lahko uporabljali lažji tip motorke z maso do 6 kg, za podiranje drevja v debelejših sestoj ih pa motorko z maso do 8 kg.« Razvoj gre naprej na trg pa prihajajo vse bolj izpopolnjene motorne žage, vse ostrejši so varnostni kriteriji. Seveda pa je med množico, ki se dobi na trgu, potrebno izbrati primerno. V grobem locimo (MEDVED/KOŠIR 2002): ->>hobby« motorne žage, ki so neprimerne za delo v gozdu in jih uporabljamo le za lažja opravila, prežagovanje vej, delo v sadovnjaku ali cišcenju grmovja; -»farmer« motorne žage , narejene posebej za lastnike gozdov. Ker jih uporabljajo manj kot poklicni delavci, imajo nekatere lastnosti (ropot, tresenje, oprema, teža, kakovost materialov) slabše kot ->>profesionalne« motorne žage, zaradi cesar so slednje 20-30% dražje. Obe vrsti žag sta primerni za delo v gozdu. 4 KAKO NAPREJ? Tehnicno obdobje v gozdarstvu v katerem živimo, se je pricelo z uvedbo motornih žag pd secnji in uveljavljanjem mehaniziranega transporta lesa. To tehnicno obdobje je pri kraju in pricenja se Perko, F.: Uvajanje motornih žag v slovensko gozdarstvo prehodno obdobje, po katerem bomo prešli v PECNIK, F.: 1968. Klešcenje z motorno žago. Gozdarski naslednje tehnicno obdobje, za katerega bo znacilna uporaba strojne secnje, vožnje lesa ter izpopolnjena informacijska tehnologUa ( KOŠIR 2004). Zato je verjetno prav, da smo se povrnili nekaj desetletij nazaj in obudili spomine na leta uvajanja motornih žag v slovensko gozdarstvo. VIRI: BRODNJAK, S.: 1974. Varno delo z rocno motorno žago. Gozdarski vestnik. Ljubljana. s. 303-305. KMECL, M.: 1976. Slovenska gozdarska mehanizacija. Gozdarski vestnik. Ljubljana. s. 212-218. KOŠIR, B., 2004. Dejavniki razvoja tehnoloških spre­memb. Gozdarski vestnik. Ljubljana. KUMER, P., Lipoglavšek, M.: 1985. Uporaba motornih žag v družbenih gozdovih Slovenije. Gozdarski vestnik. Ljubljana. s. 126-130. LIPOGLAVŠEK, M.: 1972. Vecji delež motornega žaganja. Gozdarski vestnik. Ljubljana. s. 69-70. MEDVED. M., KOŠIR, B.: 2002. Varno delo pri secnji. Zbirka Gozdarski nasveti št.5. Zveza gozdarskih društev Slovenije. Gozdarska založba Ljubljana. s. 33. MEGLIC , V.: 1961. Prve ugotovitve o delu z motornimi žagami. Gozdni gospodar. Glasilo Gozdnega gospodar­stva Postojna. vestnik. LjubUana. s. 84-92. PERKO, F.: 2002. Zapisano v branikah. Gozdovi in gozdarstvo od Snežnika do Nanosa skozi cas . Gozdarsko društvo Postojna. s. 172-181. REBULA, E.: 1973. Dvajsetletni razvoj in dosežki v tehnologiji secnje in transporta lesa pri Gozdnem gospodarstvu Postojna. Gozdni gospodar. [zredna številka. Glasilo GG Postojna. s. 19-32. REMIC, C.: 1981. Gozdarska mehanizacija in varnost pri delu. Gozdarski vestnik. Ljubljana. s. 285-289. TURK Z.: 1955. Izkorišcanje gozdov v desetletju 1945­1954. Gozdarski vestnik, poseben odtis št. 9-10. Ljubljana. s. 296-321. TURK. Z.: 1959. Vprašanje ekonomicnosti motornih verižnih žag. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterino. TURK, Z.: 1963. Analiza uporabe motornih žag v Sloveniji. Gozdarski vestnik. Ljubljana. s. 91-98. TURK, Z.: 1964. Motorna žaga z avtomaticnim brušenjem. Gozdarski vestnik. Ljubljana. s. 21. TURK, Z.: 1966. Razvojna analiza uporabe motornih Žag v Sloveniji. Gozdarski vestnik. Ljubljana. s. 203-212. ŽGAJNAR, L.: 1988. Šestdeset let tehnološkega razvoja motorne verižne žage in podjetja STIHL. Gozdarski vestnik. Ljubljana. s. 144-146. Šumarska enciklopedija 2. Jugoslovenski leksikografski zavod Zagreb. 1968. Mehanizacija eksploatacije šume. s. ll3. Gozdarstvo v casu in prostoru ------------------~ Posvetovanje -gozdarska politika zavarovanih obmocij Združenje za gozdarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije je 6. novembra 2003 organiziralo posvet o Gozdarski politiki zavarovanih obmocij. Najbolj razvite države imajo razmeroma visok delež zavarovanih gozdnih površin. Imajo pa v primerjavi z nami manjši delež ohranjenih in malo spremenjenih gozdov. Ali so pristopi v deležih zavarovanih obmocij glede na to lahko v obeh primerih enaki? Na taka in mnoga druga vprašanja v zvezi s tem smo želeli na posvetu dobiti odgovore. Vsak udeleženec je pred zacetkom. posvetovanja dobil Zbornik ob posvetovanju, ki gaje izdalo Združenje za gozdarstvo pii Gospodarski zbornici Slovenije. Posvet srno organizirali kot delo v obliki delavnic, ki so sledile predstavljenim referatom. Po delavnici smo oblikovali zakljucke posvetovanja, ki bodo ena izmed podlag za nadalj.f\ie delo gozdarske in drugih strok na tem podrocju. Posvet je bil namenjen gozdarskim in drugim strokovnjakom, ki neposredno sodelujejo v procesu gospodarjenja z gozdovi, tistim, ki drugace sodelujejo pri gospodatjenju s prostorom in seveda tudi ostalim, kijih dogajanja v gozdovih nepoklicno zanima. Vsekakor je bila to priložnost za ptidobitev množice novih informacij. Posvetu je prisostvovala 111 udeležencev, ki so glede na število prisotnih zastopali Zavod za gozdove Slovenije, gozdarske gospodarske družbe, Zavod RS za varstvo narave, Sklad kmetijskih zemljišc in gozdov RS, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, BF-Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Gozdarski inštitut Slovenije, Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo Postojna, Kmetijsko gozdarsko zbornico, Triglavski narodni park, JZ Kozjanski park, Kozorog Kamnik in druge. Posvet sta s pozdravnirna govoroma odprla mag. Janez Kopac, minister za okolje, prostor in energijo ln mag. Branko Južnic, podpredsednik Upravnega odbora Združenja za gozdarstvo. Sledile so predstavitve referatov, ki jih s povzetki p1ikazujemo v nadaljevanju. 1 OSNOVNI POJMI VARSTVA NARAVE IN VLOGA ZAVODA RS ZA VARSTVO NARAVE PRI OHRANJANJU NARAVE Mojca Tomažic, Matej Petkovšek, Zavod RS za varstvo narave, Obmocna enota Celje, Stanetova ulica 6, 3000 Celje, Slovenija Zacetki varstva narave v Sloveniji segajo v 20. leta prejšnjega stoletja. Takrat srno s Spomenico dobili prvi naravovarstveni prograrn.Vse do preloma stoletja je bilo potrebno veliko napora, da bi se varstvo narave osamosvojila, kar pa je koncno uspelo leta 1999 z Zakonom o ohranjanju narave. S tem zakonom sta bila v slovenski pravni sistem vnešena dva nova krovna pojma: biotska razno­vrstnost in naravna vrednota. Z zakonom je bil ustanovljen nov pravni subjekt Zavod RS za varstvo narave, ki opravlja predvsem strokovne naloge s podrocja ohranjanja narave, v okviru tega pa se povezuje tudi z drugimi strokovnimi in upravnimi službami na državnem in mednarodnem nivoju. Z ozavešcanjem javnosti in popularizacijo ohranjanja narave si to podrocje tako v strokovnih krogih kot tudi v širši javnosti pocasi pridobiva vedno vecjo vlogo in pomen. 2 POMEN KOMPLEKSNEGA GLEDANJA NA VARSTVO NARAVE Darij Krajcic, Primož Javornik, Zavod RS za varstvo narave, Cankatjeva 10, Ljubljana, Slovenija Clanek obravnava kompleksnost problematike varstva narave. Pri tem opozarja na nevarnosti enostranskih pristopov. Gozd poleg ekološke in socialne funkcije zagotavlja tudi pomemben obnovljivi naravni vir -1es. Les je z energetskega vidika prijazen vir energije, za njegovo predelavo potrebujemo relativno malo energije. Za upravljanje z zavarovanimi obmocji moramo upoštevati vse zakonske možnosti . Iskanje izgovorov za ne uresnicitev nekaterih dobrih idej v pomanjkanju proracunskega denarja ni najboljše. 51 Gozd V 62 (2004) 1 111 ...._ _ _ Gozdarstvo v casu in prostoru 3 MOŽNOSTI ZA VARSTVO NARAVE ZNOTRAJ OBSTOJECE GOZDARSKE POLITIKE IN ZAKONODAJE mag. Alenka Korenjak, Sklad kmetijskih zemljišc in gozdov RS, Dunajska 58, Ljubljana, Slovenija; Željko Kramaric, Kocenova 9, Ljubljana, Slovenija Analizirani so zgodovinski vidiki varstva narave v Evropi in zacetki sonaravnega ravnanja z gozdovi na Slovenskem. Podan je pregled veljavne zakono­daje s podrocja gozdarstva, varstva narave, varstva okolja in lovstva ter Nature 2000 in kriticen pogled na njihovo izvajanje v praksi. Predlagan je model naravovarstvenih ciljev in metode za njihovo operativno uporabo. 4 SPET ŽAGARJI NA DELU ? KOMUNICIRANJE Z INTERESNIMI SKUPINAMI V GOZDARSTVU mag. Katarina Groznik Zeiler, univ. dipl. inž. gozd., Ciglerjeva 13, Višnja Gora, Slovenija; dr. Drago Kos, Fakulteta za družbene vede, Kardelj eva pl. 5, Ljubljana, Slovenija Kakovostno komuniciranje z interesnimi skupinami v gozdarstvu je pomembno za reševanje konfliktov o gozdu. Konflikti, ki so lahko na zavarovanih obmocjih mocneje izraženi, so za gozdarsko stroko tudi priložnost za predstavitev svoje vloge v družbi in za izboljšanje svojega dela. V prispevku predstavimo nekaj osnovnih nacel komuniciranja z interesnimi skupinami. Izpostavimo interesne skupine, ki se kažejo kot pomembni sogovorniki v prihodnje. Na primerih besedil iz tiskanih medijev osvetlimo nekaj nacinov komuniciranja o gozdarskih temah. Predlagamo osnovna izhodišca za delo stroke na podrocju komuniciranja. S NATURA 2000 -DEL VSEEVROPSKEGA EKOLOŠKEGA OMREŽJA dr. Peter Skoberne, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo Dunajska 47, 1000 Ljubljana, Slovenija Prispevek obravnava širši okvir zamisli eko­loških omrežij v Evropi, zlasti pravno osnovo ekološkega omrežja Evropske unije NATURA 52 2000, podrobneje predstavlja izbiranja, vrednotenja in opredeljevanja obmocij, pomembnih za Evropsko skupnost, po merilih Direktive o habitatih ter ukrepe, ki sledijo iz obveznosti evropskih predpisov. Na kratko je povzeto tudi dosedanje delo pri vzpostavljanju omrežja NATURA 2000 v Sloveniji. 6 GOSPODARJENJE Z GOZDOVI V ZAVAROVANIH OBMOCJIH mag. Živan Veselic, Zavod za gozdove Slovenije, Vecna pot 2, Ljubljana, Slovenija; Špela Habic, Zavod za gozdove Slovenije, Vojkova 9, Postojna, Slovenija; Tomaž Hartman, Zavod za gozdove Slovenije, Rožna ulica 9, Kocevje, Slovenija Clanek navaja razloge za zavarovanje širših obmocij ohranjene narave v sodobnem svetu, opisuje gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji, ki ima slab za ohranjanje gozda in narave vgrajeno v delo z gozdom ter navaja bistvene prvine dela z gozdom za poudarjeno skrb za gozdove in naravo v širših zavarovanih obmocjih. 7 PRIDOBIVANJE LESA V ZAVAROVANIH OBMOCJIH Franci Furlan spec., Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za gozdarstvo, Dimiceva 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Furlan, F.: Pridobi vanje lesa v zavarovanih obmocjih. V slovenšcini, cit. lit. 6. Slovenija mora v skladu z evropskimi naravo­varstvenimi direktivami povecati delež zavarovanih obmocij. K temu bi prispevala tudi Uredba o Regijskem parku Snežnik. Delež zavarovanih obmocij v Sloveniji se povecuje. Glavne omejitve pri pridobivanju lesa, ki izhajajo iz Osnutka Uredbe o Regijskem parku Snežnik, se nanašajo le na ožja zavarovana obmocja, ki so bila zašcitena že v preteklosti. Omejitev izven teh površin je malo in niso takega znacaja, da bi pomembno vplivale na gospodarnost izvajanja procesa pridobivanja lesa. Izkušnje izvedenih secenj na nekaterih zavarovanih obmocjih kažejo, da je najvec problemov posledica neusklajenosti med neposrednimi subjekti gospodarjenja z gozdovi predvsem zaradi strokovnih razhajanj in odsotnosti skupnih ciljev. Gozd V 62 (2004) 1 Gozdarstvo v casu in prostoru 8 "VARSTVO NARAVE ALI TURISTICNA ZANIMIVOST" ­O USPEŠNOSTI ZAVAROVANIH OBMOCIJ PRI OHRANJANJU NARAVE dr. Hubert Zeiler, Steitische Landes Jagerschaft, Schwimmhulkai 88, Graz, Osterreich Kar zadeva probleme posameznih vrst, na primer gozdnih kur, evropska strategija Natura 2000 ni uspešna pri izvajanju svojega cilja ustvariti evropsko mrežo zavarovanih obmocij. Za te vrste je gospodarjenje z gozdovi izjemnega pomena tudi zunaj zavarovanih obmocij. Ceprav Natura 2000 privlaci turizem, ostaja odprto vprašanje, ali je tmizem primerno spodbujati kljub pomanjkljivemu znanju o motnjah in drugih vplivih, ki jih povzroca. Varstvo narave in sonaravni razvoj namrec nista le znanstveni, ampak tudi politicni temi. 9 RAZPRAVA Na podane referate je sledila razprava. Ta je pokazala zelo razlicne poglede, bila pa je hatka. Dejansko je nakazovala poudarjanje interesov organizacije iz katere je udeleženec razprave izhajal. V njej smo tako slišali utemeljitve za ustanavljanje posebnih zavodov za upravljanje s parki, potrebi po vsesplošni zašciti velikih površin kot tudi pristopih za povecanje ucinkovitosti pri gospo­darjenju z gozdovi. In seveda temu nasprotna ali manj naklonjena mnenja. Drugi del posvetovanja smo izvedli v obliki delavnic. Te so bile oblikovane na podlagi teritorialne pripadnosti le na papirju. Drugace pa smo skupine oblikovali slucajnostno tako, da smo iz seznama prijavljenih v isto skupino uvrstili vsakega cetrtega po vrstnem redu. Tako so nastale zelo mešane skupine tako po geografskem kot po organizacijskem poreklu. To je bil tudi naš namen. Piicakovali smo vso razlicnost pogledov, ki se je pokazala že v razpravi opravljeni po predstavitvah referatov. Glede na to so bile tako oblikovane skupine primeren nacin za uskladitev razlicnih interesov znotraj skupine. Rezultate delavnice so v naprej zbrani moderatorji (mag. Živan Veselic, Zavod za gozdove Slovenije, Vecna pot 2, Ljubljana, Slovenija; Edo Gorican, Gozdno gospodarstvo Maribor, Tyrševa 15, Maribor, Slovenija; Aleš Ocvirk, Zavod RS za varstvo Gozd V 62 (2004) 1 ----~--------------~ narave in mag. Crtomir Vilhar, Grca Kocevje, Kocevje, Slovenija) predstavili na plenarnem delu posveta. 10 ZAKLJUCKI IN UGOTOVITVE POSVETOVANJA Podane prispevke, razpravo in rezultate delavnic lahko strnemo v naslednje zakljucke in ugotovitve: -Želimo si varovano okolje, ohranjene habitate in takšne predati naslednjim generacijam. Zato želimo pri varovanju aktivno sodelovati tako v pripravi aktov in izhodišc za izdajo zakonov kot pri izvajanju ukrepov za ohranjanje razlicnih ekosistemov. -Lesu, kot naravni dobrini in obnovljivemu viru, se ne smemo odpovedati, ampak ga pri oblikovanju zavarovanih obmocij vkljuciti v cilje, ekonomske ucinke pa uporabiti tudi za upravljanje zavarovanih obmocij. Sonaravnost gospodaijenja pri tem ni ovira, saj ne pomeni gozd prepustiti naravi ampak gospodariti z njim na nacin, ki je blizu naravnemu razvoju. -V RS gospodarjenje z gozdovi temelji na u-ajnostnem in sonaravnem razvoju gozdov, zato je pri varovanju obmocij potrebno pozornost posvetiti predvsem negozdnim površinam. Nesprejemljivo paje upadanje sredstev, ki jih država letno namenja za odkup gozdov. -Osnova neproblematicnega življenja parka je gospodarska podlaga in ne konzervacija obmocij. Ce bi omejitve pri rabi zemljišc (gozdov) povzrocile neekonomicnost pridobivanja lesa v njih, bi bila s tem povzrocena škoda ljudem, ki živijo v parkih. Zato brez lokalne, regijske in družbene podpore ni pricakovati pozitivnega ucinka »parkovništva« in samega upravljanja s parki. -Glede na tradicijo slovenskega gozdarstva in gozdnatost Slovenije so za upravljanje parkov, kjer je gozd prevladujoca prvina zagotovo najbolj primerni dosedanji udeleženci gospodarjenja z gozdovi. Nesmiselno je ustanavljati nove zavode. Potrebne so le ustrezne kadrovske okrepitve obstojecih gozdarskih institucij ali družb. Tudi smiselna uporaba koncesije je eden izmed primer­nih nacinov za upravljanje. -Zunanji pogled, ki ga je podal dr. H. Zeiler kaže, da smo na pravi poti. »Naturo«, kot se je izrazil že imamo in ne bo naj bojazni, da prinaša 53 Gozdarstvo v casu in prostoru 11 ·---------------------=-----­ zastoj razvoja, ker ne pomeni konzervacijo, temvec »birokratsko« formalno pokritje obstojecih razmer, ki v naši deželi, predvsem v gozdnati krajini že vladajo. -Konfliktnost mnenj, ki so neizogibna prvina vsake clovekove dejavnosti, je potrebno najprej uskladiti znotraj posameznih strok (gozdarstva oz. naravovarstva) v stroki, šele nato pa se soociti z javnim mnenjem. -Kriznemu komuniciranju v javnosti se je potrebno izogniti s pravocasnim obvešcanjem javnosti z nameravanimi ukrepi in posegi v okolje, hkrati pa je potrebno režime opredeliti dovolj natancno, da ne bodo predmet razsojanja skrajnežev. Ljudje se razglasitve varovanih obmocij ne smejo bati ampak cutiti priložnost za lasten razvoJ. Na koncu se je vodji projekta, referentom, vodjem delavnic, razpravljavcem in vsem ostalim udeležencem zahvalil sekretar Združenja za gozdarstvo. Organizacija takega posvetovanja zahteva sicer veliko dela. Številna udeležba pa kaže, da je nacin dela pri obravnavi takih in podobnih problemov primeren. Hkrati pa s številno aktivno udeležbo omogoca solidne zakljucke in usmeritve p1i delu v bodoce. Franci FURLAN Spec., univ. dipl. inž. gozd. Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za gozdarstvo, Dirniceva 13, Ljubljana, Slovenija 54 Gozd V 62 (2004) 1 Predstavljajo se Pot skozi gozd Ob izidu zbornika o pol stoletnen1 gospodarjenju z gozdovi v Tobninskem. gozdnogospodarskem obmocju Uvod Soško gozdno gospodarstvo Tolmin je v letu 1997 praznovalo 50-letnico obstoja podjetja, ki je v razlicnih organizacijskih oblikah gospodarila z gozdovi na tolminskem gozdno gospodarskem obmocju. Da bi se ohranili spomini na izredno pestro in za celotno obmocje pomembno delovanje Gozdn.ega gospodarstva smo najpomembnejša dogajanja zbrali v knjigi POT SKOZI GOZD. Ob financni podpori SGG Tolmin smo s projektom p1iceli v Društvu inženirjev in tehnikov Posocja in v Jetu 2003 izdali obsežen kronološki zapis dela gozdarjev v povojnem obdobju. Da je DIT gozdarstva Posocja pristopilo k zbiranju gradiva in izdaji zbornika ni nakljucje. Prav društvo je namrec zmoglo ohraniti povezanost gozdarskih strokovnjakov tudj v novih razmerah, ki so po uveljavitvi zakona o gozdovih v letu 1993 v dveh razlicnih vlogah. Oblike in v sebi ne petdeset letnega gospoda1jenj a so zbrane v šestih poglavjih, kjer posamezni avtorji celovito predstavljajo podrocja, ki so nekaterim od teh bila tudi dolgoletna delovna zadolžitev v podjetju. V prvem poglavju so predstavljeni vodilni delavci, ki sami ali po spominu sodelavci ozna­cujejo obdobje njihovega »vladanja«. V tem poglavju je poudarjeno tudi delavsko samo­upravljanje podjetja z nekaterimi naceli socia­listicnega sistema. V poglavju nacrtovanja je podrobno opisano dolgorocno gozdno gospodarsko nacrtovanje in številni gozdno gojitveni ukrepi s katerimi smo sledili naprednim evropskim trendom. Poleg številnih ujm je v poglavju predstavljeno tudi lovišce Prodi in gospodarjenje z divjadjo. Najobsežnejše je poglavje o pridobivanju lesa. Tu lahko zasledimo še case trdega dela z rocnim orodjem, pa obdobje uvajanja sodobnih strojev in tehnologij. Posebno so opisani problemi in rešitve pri sprav ilu lesa z žic nimi žerj avi. Prav težki spravilni pogoji so spodbujali inovativnost in številne izboljšave sistemov za žicnicarsko spravilo -vec o teh je napisano v izvlecku. Vzporedno z gozdarstvom se je SGG ukvarjalo tudi s sorodnimi dejavnostmi: gozdno gradbeništvo, tesanje tramov, vzdrževanje in popravila strojev in naprav, izdelava traktorskih kabin ter žicnicarske opreme. Z opisom gozdarskih koc se poglavje »Gozdarstvo in druge dejavnosti« zakljuci. V petem sklopu je predstavljen zasebni sektor z organizacijo proizvodnje v razlicnih casovnih obdobjih. Z uvajanjem kooperantov se je po­membno povecala gozdna proizvodnja in posredno izboljšal socialnj položaj kmetov, lastnikov gozdov. V zadnjem poglavju »Bili smo veljko podjetje« se lahko bralec seznani z življenjskimi in deJavnimi pogoji delavcev, z nacinom in vsebinami stro­kovnega izobraževanja, pa z vlogo in pomenom gozda in gozdarjev pri razvoju turizma in še kaj ... Poglejmo nekaj izvleckov. Razvoj in uporaba mehanizacije pri spravilu Prvi zacetki uvajanja mehanizacije v gozdarstvo segajo že v leta pred l. svetovno vojno, ko so na Idrijskem, Bovškem in Tolminskem zaceli graditi prve gozdne žicnice za spravilo lesa. Bistven napredek pri uvajanju mehanizacije pri spravilu lesa je pomenila konstrukcija domacega žicnega že1java z originalno izvedbo vozicka . Zacetki tega segajo v leto 1928, ko je Štefan Gnezda, žicnicar z Vojskega, zgradil svojevrstno napravo, kj pomeni temelj sedanjemu spravilu z žicnimi žerjavi. V zacetku je za pogon naprave uporabljal živino, leta 1931 pa je preuredi! svoj poltovorni kamion za vlacenje lesa in s tem uvedel motorni pogon vitla, s cimer so se ucinki spravila bistveno povecali. Štefan Gnezda je tudi konstruktor vozicka, k.i je dobil ime idrijski in to upraviceno, saj je na Idrijskem doživel svoj celotni razvoj, od zacetka pa do koncne izpopolnjene oblike. Zaradi eno­stavnosti izvedbe se je hitro uveljavil in zelo dolgo obdržal, saj se je vse do leta 1973 še marsikje uporabljal, medtem ko so vozi cki tipa KS in Wyssen odpovedali in jih proizvodnja ni sprejela. Šele z uvedbo Hinteregge1jevih vozickov A 1, A2 in D2 v letih 1964 -1966 se je idrijski vozicek zacel opušcati, ker je dosledno zahteval koncentracijo lesa pod nosilno vrvjo. GozdV 62 (2004) 1 Zacelo se je z idrijskim vozickom Pri spravilu prostorninskega lesa z žicnimi žerjavi je treba kot posebnost omeniti uporabo lesene košare oz. koša, palicaste konstrukcije, kamor se je dalo naložiti tudi preko 2 prm drv. Uporaba koša je zahtevala dosledno koncentracijo drv pod linijo nosilke, zato se je najvec uporabljal v kombinaciji z idrijskim vozickom in bil tu pa tam v uporabi še vse do leta 1973. Nadomestila ga je bolj prikladna vrvna zanka v obliki lestvice, ki pa je zahtevala manjši tovor. Težke terenske razmere v alpskem in pred­alpskem svetu so pogojevale nastanek dveh izrazitih žicnicarskih središc na obmocju SGG Tolmin -Bovško in Idrijsko. Ker se je na ldrij s kem rodila zamisel o motornih vitlih za spravilo lesa, je tudi kasnejši razvoj mehaniziranega spravila lesa na tem obmocju šel v to smer. Terenske razmere so bile vecinoma še toliko ugodne, da so omogocile primerno gostoto in položaj gozdnih cest, kar je še odgovarjalo spravilu z žicnirni žerjavi. Spravilo s krožnimi gravitacijskimi in motornimi žicnicami (v nadaljevanju žicnice) je bilo zato že v zacetku potisnjeno bolj v ozadje in sicer na ekstremno dolge razdalje in gravitacijsko ter reliefno komplicirana in težavna obmocja . 56 Tovor je pripravljen za spust po žicni drci Po IL svetovni vojni je na Idrijskem obratovala 13 žicnic, vecina v petdesetih letih. Zadnje žicnice so spravljale les iz Široke doline leta 1964 in izpod Rup k Divjemu jezeru v letih 1960-1965. Drugacne pa so bile razmere na Bovškem, kjer na strmih pobocjih visokih hribov ni bilo mogoce zgraditi cest, ki bi skrajšale dolge razdalje, ter tako omogocile spravilo z žicnimi žerjavi. Tako je bila za dolgo casa žicnica, poleg rocnega spravila, prakticno edino spravilno sredstvo. Po II. svetovni vojni je na Bovškem obratovala v dobrih 20 letih 19 krožnih gravitacijskih žicnic. Dolžine so bile zelo razlicne, od najkrajše 1000 m, do najdaljšega sistema preko 4000 m. Zadnja žicnica je delovala še leta 1972 s Polovnika, v Javorjevi dolini. Na Tolminskem so obratovale žicnice predvsem v državnem gozdu v Prodih. že Italijani so pred Il svetovno vojno zgradili iz Prodov na Kneža žicnico, ki je imela vec krakov. Demontirali so jo leta 1948. Zadnja žicnica v Prodih je obratovala 1965/66 izpod Gradnika na serpentino nad Trnovsko barako. Spravilo z žicnicami je bilo zelo drago. Montaže in demontaže linije, nakladalnih in razkladalnih postaj in pogosto tudi vmesnih postaj so zahtevale veliko casa. Poleg tega je bilo treba ves les Gozd V 62 (2004) 1 Predstavljajo se koncentrirati na nakladalne in pogosto tudi na vmesne postaje. Koncentracijo so opravili s konji, rocno, dostikrat pa tudi s stranskimi gravitacijskimi ali motornimi krožnimi žicnicami in žicnimi žerjavi. Razvoj žicnih žetjavov, ki omogocajo spravilo na daljših razdaljah in lahko po vsej dolžini linije brez zaustavljacev pobirajo les, ki ga ob primerni gostoti linij praviloma ni potrebno koncentrirati, vecje možnosti izgradnje gozdnih cest, pa tudi odlocitev, da je treba v najbolj oddaljenih zaprtih gozdnih predelih secnjo enostavno opustiti in dati prednost socialni in varovalni funkciji gozda pred lesno proizvodnjo, so bili dovolj odlocujoci razlogi za prenehanje uporabe samotežnih žicnic kot spravilnega sredstva. Na Bovškem in Tolminskem so se v petdesetih letih za spravilo prostorninskega lesa pogosto uporabljale tudi žicne drce in spušcalke . Zadnja spušcalka je delovala leta 1969 v Prodih. Kot so uspešnejši žicni žerjavi zaradi vecje ucinkovitosti pred leti zamenjali samotežne žicnice, tako je prišel cas, ko je bilo potrebno poiskati še cenejša žicnicarska spravilna sredstva. Klasicni žicni žerjavi so, predvsem zaradi dolgih montaž in demontaž, postali predragi. lzboljšava se je pokazala v samohodnih vecbobenskih žicnih žerjavih s stolpi, Iqer sta montaža in demontaža bistveno krajši. Tako je bil konec leta 1968 Predstavlja·o se To je bil zacetek uporabe vecbobenskih žicnih žerjavov s stolpi, vendar pa je bilo treba pocakati še dobrih 15 let, da so se ti stroji zares uveljavili. Istega leta, kot smo dobro zaceli uporabljati Urus, to je leta 1969, smo nabavili tudi prva dva zgibna traktorja Timberjack. Ti stroji so potem poldrugo desetletje obvladovali spravilo na težjih terenih, celo na takih, ki so spadali v žicnicarsko obmocje, ali pa v mejno. Osemdeseta leta pa so bila resnicno posvecena spravilu z vecbobenskimi vitJi s stolpi na dolge in kratke razdalj, saj je v tem casu delovalo kar osem takih strojev razlicnih zmogljivosti. Zaradi mocnega znižanja secnje po letu 1990, se je radikalno znižalo tudi število žicnicarske mehanizacije. Po letu 1992 je imelo podjetje le še 6 -klasicnih žicnih žerjavov in 3 Uruse tipaM III. Vsi stroji so bili opremljeni z avtomatskimi vozicki Bacco, za zbiranje lesa pa je bilo na razpolago šest caker sistemov (sistem naveze). V letu 1997 je podjetje nabavilo najsodobnejši žicnicarski sistem Syncrofalke, ki je montiran na TAM 260. Omogoca spravilo v vse smeri do razdalje 700 m. Na kamionu je montirane dvigalo, s katerim se odklada sortimente na gozdno cesto. Vozicek Sherpa U III, nosilnosti 3 tone, je radijsko voden in uprav lj an tako na kamionu kot na delovišcu. Ta stroj je res nekaj posebnega, saj je daljinsko vodenje racunalniško programirane kot še nikoli doslej. Dnevni ucinki znašajo ob primerni kon­centraciji lesa 60-80 m3. Organizacijska oblika je I. + 2. Strojnik upravlja z dvigalom in odpenja les, dva delavca pa sta na delovišcu pri zapenjanju lesa. Eden od obeh delavcev istocasno tudi radijsko upravlja z vozickom do takrat, ko zacne tovor potovati proti razkladalni postaji. Ta stroj je velika pridobitev pd modernizaciji spravila. Žicnicarstvo ima pri Soškem gozdnem gospo­darstvu dolgo in bogato tradicijo, saj deluje že vsa leta obstoja podjetja, od prvega zacetka spravila lesa z žicnimi spravilnimi sredstvi na tem obmocju pa je minilo že dobrih 95 let. Do leta 1969, ko smo zaceli uvajati zgibne traktorje, so bile žicnice in žicni žerjavi edina mehanizacija pri spravilu lesa. Že pred tem so se sicer zacele porajati ideje o traktorskem spravilu, vendar pa zaradi neprimernih traktorjev in še nerazvite opreme (vi tla, ople nj, zanke) ni bilo uspeha. ~~--------------------------------­ Med letoma 1959 in 1968 smo imeli 3 do 5 Fe 35, opremljenih s 4 tonskimi prikolicami, vendar jih je bilo mogoce uporabljati le na zelo dobrih kolovozih, s tem da jim je bilo treba ves les skoncentrirati na kolovoz. Bistven napredek pri spravilu lesa je bil, kot je že omenjeno leta 1969, ko srno nabavili dva zgibna traktorja Tirnberjack, moci 88 KS, opremljena z enim 8 tonskim vitlom, ki sta omogocila zbiranje in privlacevanje lesa naravnost do traktorja in nato vožnjo brez vmesnega odpenjanja, prek.ladanja in ponovnega zapenjanja, kot je bilo to do tedaj pri traktorskem spravilu obicajno, ce ni bil les že prej skoncentriran ob vlaki. Pri uvajanju teh vrst strojev v gozdno pro­izvodnjo smo bili prvi v Sloveniji, pa tudi v Jugoslaviji. Timberjacki so bili udarna siJa pri spravilu, zlasti na težjih terenih. Od prvih dveh strojev v letu 1969 smo stalno povecevali število in v letu 1982 smo jih imeli že 8. Bili smo navdušeni nad zmogljivostjo in ucinkovitostjo teh strojev, saj so dosegli povprecne dnevne ucinke nad 40 m3 in tudi stroški spravila po m3 so bili najnižji.Vendar pa le ni bilo vse tako svetlo, kot se je videlo na prvi pogled skozi ocala ekonornike. Najvecje ucinke so stroji dosegali pri koncnih secnjah, pri debelem lesu in pri golosecnji, pri redcenjih in pomladitvenih secnjah pa niso bili najbolj primerni, ker so naredili prevec škode na stojecem drevju in mladju. Zelo primerni pa so bili pri pospravljanju lesa po naravnih katastrofah (veter, žled, sneg) na terenih, ki ne zahtevajo gradnje problematicnih vlak. Ker je zacelo primanjkovati primernih secišc, se je po letu 1986 zacelo z zmanjševanjem števila Tirnberjackov in po letu 1991 teh strojev v podjetju ni bilo vec. Spravilo z adaptiranimi kmetijskimi traktorji smo priceli v letu 1974, ko smo nabavili 3 IMT 558 in jih opremili z dvobobenskimi 5 tonskimi igland vi tli, a smo jih cez nekaj let odprodali zaradi stalnih okvar in nizldh ucinkov. Ker z družbenimi adaptiranimi traktorji nikakor ni bilo srece, je bila opušcena vsaka misel nanje. Nadomešceni so bili s privatnimi traktorji, last delavcev v rednem delovnem razmerju. Za uporabo zasebnega traktorja dobi lastnik -delavec od­škodnino za kritje materialnih stroškov in za vzdrževanje. Taka oblika združevanja dela in sredstev se je pokazala kot zelo uspešna, saj so bili Gozd V 62 (2004) l Predstavljajo se stroški zasebnega traktorja znatno nižji od družbenega. Do leta 1969 je bilo žicnicarsko spravilo edino mehanizirana spravilo. Stopnja mehaniziranosti je znašala 20 -25%. Po tem letu pa se je, zaradi uvajanja zgibnih in adaptiranih traktorjev, hitro povecevala in sedaj presega 90% celotnega spravila. Dejavnosti izkorišcanja gozdov izven podjetja Na podrocju mehaniziranega spravila lesa je bilo Soško gozdno gospodarstvo Tolmin dolgo casa vodilno v državi. S projektiranjem in gradnjo žicnih transportnih naprav (zlasti gravitacijskih in motornih žicnic) so se uveljavili naši stro­kovnjaki in žicnicarji po vsej Jugoslaviji in tudi izven nje. Nemogoce je na kratko popisati vse kraje in objekte, ki so jih projektirati naši strokovnjaki (inž. Klanjšcek, inž. Papic, Jurancic) in gradili naši žicnica1j i. Zacelo se je leta 1963 z gradnjo krožne motorne žicnice za Gozdno gospodarstvo Osijek, nato leta 1964 z gravitacijsko žicnico za Gozdno gospo­darstvo Kolašin (Crna gora) in hožno motorno žicnico za Gozdno gospodarstvo »Drina« Sre­brnica. V letu 1965 so naši žicnicarji gradili krožno motorno žicnico na Donavi za Gozdno gospo­darstvu Vukovar. Nadalje so montirali žicne žetjave za mnoga gozdna gospodarstva po vsej Jugoslaviji in leta 1970 celo v daljni Indoneziji, kjer sta naša strokovnjaka Bogo Jurancic in Cvetko Šušmelj vodila montažo treh žicnih že1javov tipa HA2 za firmo Hinteregger iz Avstrije. Z uvajanjem zgibnih traktorjev v gozdno proizvodnjo je žicnicarstvo na splošno zacelo izgubljati na pomenu. V sedemdesetih in osemdesetih letih so zgibniki reševali spravilo na najtežjih terenih. Tudi s temi stroji smo delali na mnogih gozdnih gospodarstvih po Sloveniji in Jugoslaviji, saj srno bili prvi in vec let edini, ki smo te stroje imeli. Ker se je v drugi polovici osemdesetih let zacel zmanjševati obseg del, tako pri secnji kot tudi pri gojenju in gradnjah, je bilo iskanje dela izven podjetja že nuja, ce smo hoteli zaposliti preštevilne delavce, kooperante in gozdarsko mehanizacijo. Delo smo iskali povsod, kjer se je le pokazala kakšna možnost, naj bo v Sloveniji, Jugoslaviji, pa tudi v tujini. Prav pri delu v tujini pa smo bili naivni, ker smo mislili, da bomo nekaj zaslužili, tako kot smo obicajno pri prevzetih delih doma. Tako smo v juniju 1990 v Švici prevzeli secnjo in spravilo z žicnim že1javom cca 4.500 m3, ki jih je podrl veter. Kakšnega posebnega zaslužka tu ni bilo. Najvecji posel smo nameravali istega leta skleniti v ZR Nemciji, kjer pa smo se prav pošteno opekli. Najprej so nam ponudili 60.000 m3 secnje in spravila z zgibniki. Ker pa se je pridobitev delavnih dovoljenj vlekla vec mesecev, smo zamudili rok in izgubili vecino dela. Na vseh delovišcih v tujini smo morali delati po cenah, ki jih je ponudil delodajalec. Možnosti dogovarjanj ni bilo. Njihove cene smo sprejeli, ker smo tudi sami hoteli ugotoviti, ali smo sposobni delati po kapitalisticnih cenah in socialisticnih obveznostih do delavca in države. Pa nismo bili ! Zakljucne misli Knjiga »Pot skozi gozd« nam daje pomembno vsebinsko in casovno dimenzijo. Seznanja nas z delom gozdarja, ki mu je družba zaupala gospo­daijenje z gozdom in gozdnim prostorom. Spominja nas na odnose, ko so sooblikovali tradicijo in na prizadevanje stroke, da z nacrtnim delom trajno ohranja vrednote, ki nam jih daje gozd. Kljub spremenjenim razmeram, gozd ostaja in raste. Rojeva se novo velicastvo, kjer se skozi stoletja prelivajo iste barve letnih casov. Oblikujejo se viharniki, ki kljubujejo novim vetrovom in prihajajo generacije, ki zopet želijo gozd ­drugacen, sodoben, vsestranski. Ivan KRIVEC, Silvester PELJHAN, Ljubo CIBEJ GozdV 62 (2004) 1 S9 Predstav lj~ o se Gozdna ucna pot Trnovo -Kuk -Rijavci Ko sva se pred nekaj leti z upokojene uciteljico, ga. Ano Rijavec prebijali skozi gosto grmovje Trnovskega gozda proti vzpetini Kuk , je bil kraški kal -edina naravna stojeca voda na Trnovski planoti tista, ki je vzpodbudila razmišljanje in željo po odprtju ucne poti. Kal se nahaja v bližini vasi Rijavci oz. Trnovo pri Novi Gorici in varno skrit v osrcju Tmovskega gozda živi svoje življenje. Samo tu lahko denimo vidimo kacje pastirje, pijavke in slišimo regljanje žab. Iz Trnovega (780 m) do kala pod Kukam je pol ure hoje, do samega vrha Kuka pa rabimo še nekaj minut. Pot je raznolika in zanimi va, vrh Kuka (943 m) pa ponuja cudovit razgled na Trnovski gozd, do Alp, Furlanije, nizkega Krasa in Jadran­skega mmja. Kar vabila je, da jo izrabimo v ucne namene, še posebno zato, ker se pouk naravoslovja v OŠ spreminja in teži k temu, da naj ucence ucimo spoznavanja narave v naravi, ne v razredu. Kot ucitelj ici 3.in 4.razreda na podružnicni osnovni šoli Trnovo se mi je zato zdelo smiselno vložiti lastne napore,da bi ucna pot nekoc res zaživela. Z ga.Ano sva se zavedali, da bo projekt odprtja ucne poti zahteven in dolgotrajen, zato sem povabila k sodelovanju KS, TD in ŠD Trnovo ter takratnega svetnika mestne obcine Nova Gorica, g.Ivana Erzetica. Velik financni delež je prispeval Sklad kmetijskih zemljišc in gozdov RS. Kot strokovni sodelavec pa nam je priskocil na pomoc g.lgor Kušcer iz Zavoda za gozdove Trnovo. Ekipa si je razdelila naloge in ob rednem sestajanju ugo­tavljala, ali so bile te opravljene, ter si nalagala nove. Najprej je bilo potrebno pridobiti dovoljenja, soglasja lastnikov, da lahko pot poteka po njihovem zemljišcu. S tem nismo imeli težav, zato smo se lahko posvetili najzahtevnejši nalogi -priprava trase, steze, cišcenje in markiranje ter cišcenje kalu pod Kukam. Pri tem je bilo vloženega veliko prostovoljnega dela. Pri kalu srno nadalje namestili lesene klopi, na vrh Kuka pa skrinjico z vpisnim zvezkom in žigom. Dobra dva kilometra dolga pot je pocasi zacela dobivati svojo podobo. Ucenci so si za znak ucne poti izbrali »paglavcka«,saj je v kalu ogromno žab in paglavcev; tega smo potem tudi vžgali na lesene table ob sami stezi. Table s paglavcki naj bi tako -=============~~ Razgled na ucni poti oznacevale postaje na ucni poti, ki bi bile kasneje podrobneje opisane v brošuri. Obiskovalca ucne poti bi opozarjale na zanimivost v neposredni bližini. Najveckrat bi bila izpostavljena ucno botanicna vsebina: predstavitev dolocene vrste dreves, grmovja, zašcitenih rastlin, zelišc, alpskega cvetja. Nekatere postaje bi nosile geografsko geološko vsebino: predstavitev kraškega sveta na poti -škraplje, žlebicje, naravne kaverne, kamnite ograde, kamenine, senožeti pod gozdom ... Velik poudarek bi dali tudi živalskemu svetu, predvsem življenjskim razmeram v stojeci vodi-kalu. V veliko veselje mi je, da nismo pozabili na domoznansko-zgodovinski vidik. Postaje bodo v veliki me1i opozarjale na delo in življenje ljudi na tem obmocju nekoc: frnažarstvo, oglarjenje, cišcenje površin za pridobitev obdelovalne zemlje, pranje perila na kalu, trenje lanu, delo žanjic, spravilo sena, paša živine. Ustavili bi se pri ostankih kamnitih barak iz l. svetovne vojne in bili pozorni na ledinska imena površin. Po tej poti so nekoc hodili peš na delo v gozd Trnovski gozdarji, zato naj bi bila celotna pot posvecene prav njim. Leta 2000 je bila otvoritev ucne poti in nanjo ste srcno vabljeni bralci tega prispevka. Orientacijska tabla pri Rijavcih vas bo usmerila na pravo pot, vi pa se boste držali le tabel s paglavcki. V stopite v to precudovito ucilnico narave, ki nam je vedno pripravljena ponuditi neizcrpno zakladnico znanja in lepote. Za naslednjic pa vam obljubljamo še brošuro, ki vam bo podrobneje predstavila vse zgoraj navedene vidike naše ucne poti. Boža HVALA. uciteljica GozdV 62 (2004) 1 Stališca in odmevi Odgovor na oceno dr. Marka Accetta (Gozdarski vestnik 61(9): 393-396) in repliko dr. Živka Koširja (Gozdarski vestnik 61(9): 397-398) V zvezi z oceno karte in komentatja dr. M. Accetta, smo se odlocili, da odgovorimo bolj podrobno po poglavjih in problematiko natancneje pojasnimo, ceprav je bistvo razhajanja v tem, da je dr. Accetto pomanj šal vegetacijsko karto merila 1:10.000 na merilo 1:50.000 ter tako iskal napake, kar je metodološko povsem neustrezno. Uvodni del Predstavitve vegetacijske karte dne, 16.10.2003 se je udeležil tudi dr. M. Accetto. V polurnem eksposeju je avtorjem taksativno našteval napake, kijih (delno) navaja tudi v objavljeni oceni (2003b). Glede na to, da je za odgovor na kritike potrebna analiza, nanje nismo mogli odgovoriti neposredno na predstavitvi. Tako menimo, da tiskovna konferenca ni bila najprimernejše mesto za obširno naštevanje napak. Dr. M. Accetta si dovolimo opozoriti, da je avtmjev komentarja šest in nista le dva. Prav tako pa se ni nihce od njih odrekel avtorstvu, kar sta storila dva izmed avtorjev karte v prejšnjem pisanju dr. M. Accetta (2003a, Carni & al. 2002b). Tako bi lahko sklepali, da dr. M. Accetto ne ocenjuje obravnavanega dela, temvec obracunava z raz­iskovalcema, ki jima ni naklonjen. Recenzenta sta ugledna strokovnjaka na pod­rocju preucevanja vegetacije, vendar pa nista želela biti imenovana, kar je možno po metodologiji Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, kar je A. Cami povedal že na predstavitvi. Nacin kartiranja je bil izveden po ustaljenih standardih, ki so jih uporabljali že v preteklem obdobju (Mayer 1982, Puncer 1984), le da srno uvedli nekatere nove metodologije (GPS; GIS, itd.). V preteklosti so vegetacijo kartirali celo študenti (Zupancic 1997). Osnova, na podlagi katere dr. M. Accetto ocenjuje vegetacijsko karto v merilu 1:50.000 (Marincek & al. 2003b), je karta merila 1:10.000 (oz. 1:5 .000). Poiskal je obmocja, za katere obstajajo karte gozdnih združb v meli lu 1:10.000, jih pomanj šal na merilo 1:50.000 ter na podlagi teh pomanjšav kriticno obravnaval karto v merilu 1:50.000. Vegetacijska karta gozdnih združb -list Novo mesto (Marincek & al. 2003b)je bila izdelana v merilu 1 :50.000 in jo zato lahko primerjamo le s kartami izdelanimi v tem merilu. Jasno pa je, da so karte v me1ilu 1:10.000 bolj natancne, vendar je vanje treba vložiti precej vec casa in sredstev. Za karto 1:50.000 je predpisan nacin izdelave, ki ustreza temu me1ilu in s tem je usklajena tudi njena natancnost in dnevna norma kartiranja. Na prav takšen nacin bi bilo mogoce najti pomanj­kljivosti na ustrezno izdelanih kartah 1:10.000, ce bi jih primerjali s kartami narejenimi npr. v merilu katastra ( 1 :2.880) in bi jih nato pomanjšati na me1ilo 1:10.000. Kot osnova za terensko kartiranje, glede na sprejeta pravila kartiranja (Puncer 1984), so nam služile topografske karte merila 1 : 25.000 in na podlagi teh je bila kasneje izvedena generalizacija. Le nepoznavanje osnov kartografske generalizacije lahko napeljuje na misel, da je mogoce vsebine, ki se prikazujejo na kartah merila 1 : 10.000 z enostavnim pomanjšanjern "prestaviti" in prikazati v merilu 1 : 50.000 (Peterca & al. 1974, Robinson & al. 1995). Uporaba elaborata Soteska, v katerem je dokumentirano uspevanje združbe Omphalodo­Fagetum, za izdelavo karte ni bila potrebna. Omeniti velja, daje L. Marincek napisal tri obsežne elaborate ter vec znanstvenih in strokovni razprav o kartiranem obmocju (Carni & al. 2002a). Gorjanci Karta in komentar k listu Novo mesto sta bila v tisku še preden je bila objavljena ocena dr. M. Accetta (2003a). Tako s predlogi nismo bili seznanjeni pred tiskam karte in spremembe niso posledica ocene, temvec spremenjenega merila. Ocitek o izpušcanju združbe Querco-Ostryetum, pa verjetno izhaja iz pomanjšane rokopisne karte 1:10.000. Krakovski gozd Zaradi odvodnih kanalov in cest, ki vplivajo na vodni režim v tleh, ki je v Krakovskem gozdu najpomembnejši rastišcni dejavnik, imajo ka.J.tirane površine pogosto ravne meje. Prav tako je potrebno upoštevati, da je v tem merilu težko prikazati vegetacijo na obmocjih, kjer se združbe, zaradi GozdV 62 (2004) 1 Stališca in odmevi odvisnosti od mikroreliefa, mozaicno prepletajo. Malopovršinske napake, ki jih navaja Accetto, so posledica prevedbe karte 1:5.000 oz. 1:10.000 na merilo 1:50.000, o cemer smo pisali uvodoma. Po opravljenem kartiranju smo iskali vegetacijsko karto, ki jo navaja dr. M. Accetto, v knjižnici na Gozdarskem inštitutu Slovenije in na Zavodu za Gozdove Slovenije (OE Brežice in Novo mesto), saj smo na podlagi objav sklepali, da je na tem obmocju raziskoval tudi dr. M. Accetto. Našli smo elaborat, karte v prilogi pa ne. Tako smo lahko upoštevali le objavljena dela dr. M. Accetta. Dr. M. Accetto verjetno hrani karto kar doma in jo prinese oz. navaja, kadar mu to ustreza. Gricevnato obmocje med Krškim in Krmeljem Glede karte v merilu 1: 100.000, ki je nastala na Biroju in naj bi, po Accettovem mnenju, prinašala vec informacij, je L. Marincek, ki je sodeloval tudi pri njeni izdelavi kot vodja kartirske skupine, mnenja, da je precej nehomogena. Deli karte, ki so narejeni na podlagi osnovnih kart 1:10.000 so pretirano natancni (glede na merilo), medtem ko deli, ki pa so bili narejeni v manjšem merilu, dajejo le grobo sliko vegetacije. Ko dr. M. Accetto govori o verodostojnosti, pa je ve1jetno spregledal, da je bila karta l :400.000 narejena na podlagi karte 1:50.000 oz. 1:250.000. Karta 1:50.000 pa je posodobljena oz. v veliki meri rekartirana, kar je napisano tudi v uvodu komentmja (Marincek & al. 2003a), in zato spremenjena. Tako je jasno, da prva karta ni bila rekartirana, druga pa in je torej casovne razlike 30 let. Zato se enkrat pojavlja Melampyro-Quercetum in drugic, po rekmtiranju, Blechno-Fagerum. Na osnovnih rokopisnih kartah, ki jih hrani Biološki inštitut ZRC SAZU, niso loceni podgorski in gorski bukovi gozdovi, ki so uvršceni v eno enoto. Glede na nova spoznanja, je bilo to kateg01ijo treba razdeliti na dve, in sicer na gorske bukove gozdove (Lamio orvalae-Fagetum) in podgorske bukove gozdove (Hacquetio-Fagetwn) . Tako smo morali vecino gozdnih združb na karbonatni maticni podlagi na novo kartirati, kar smo tudi zapisali v komentarju. Združba Pteridio-Betuletum se lahko razvije tako na rastišcu bukovih kakor tudi na gabrovih gozdov, zato sta obe navedbi tocni. Zakljucek Opis razvojnih stadijev na opušcenih travišcih je zapleten, saj osnovne travišcne združbe, kakor tudi razvojni stadiji še niso bili raziskani in jih proucujemo šele v zadnjem casu (Carni 1995, Šilc 2001, Zelnik 2003). Namen komenta1ja pa ni bil podrobno opisovanje procesa zarašcanja. Vsekakor trditev dr. M. Accetta, za katero smo izvedeli šele iz njegovega clanka (Accetta 2003b), da so njegovo oceno sprejeli biološld del IV. razreda SAZU (ce]o na svoji prvi seji), IV. razred SAZU in predsedstvo SAZU, zasluži pozornost. Ocene avtorji nismo mogli komentirati, saj o postopku nismo bili obvešceni. Preprosto ne moremo verjeti, da bi predsedstvo SAZU na tak nacin sprejelo "kritiko", ki jo je podal dr. M. Accetto, kot meritorno. S tem zakljucujemo razpravo z dr. M. Accettom o vegetacijskih kartah in vegetacijskem kartiranju. Vedno pa sprejemamo nasvete in objektivne kritike, h katerim ocene dr. M. Accetta, žal, ne moremo šteti. Glede komentarja dr. Živka Koširja pa odgovarjamo: Nornenklaturna komisija, v kateri so bili takrat najbolj vidni raziskovalci vegetacije (M. Accetto, I. Dakskobler, L. Marincek, L. Mucina, L. Poldini, M. Zupancic), je zasedala v Ljubljani leta 1993 (Marincek & al. 1993). Povabljen je bil tudi dr. Živko Košir, ld pa se zasedanja ni udeležil. Namen nomenklaturnega pregleda je bil poenotiti poimenovanje bukovih gozdov zveze Aremonio­Fagion. Tako smo se pri kartiranju držali tega pregleda, saj je pri poimenovanju gozdnih združb v uporabi veliko sinonimov, kar povzroca precejšnjo zmedo pri uporabnikih. Ve1jetno bi bilo treba v prihodnje nadaljevati strokovno razpravo o gozdnih združbah ter, med drugim, doseci skupno mnenje tudi o združbi Querco-Fagetum (oz. Hedero-Fagetum) (Marincek & al. 2003c). Morebiti bi bilo smiselno ustanoviti društvo za preucevanje vegetacije, ki bi bilo pravo mesto za tovrstne razprave. Na vsak nacin pa cenimo mnenje dr. Ž. Koširja in ga vabimo, kot smo ga že v preteklosti, da se udeleži strokovnih srecanj, kjer bomo poenotili strokovna mnenja. Strinjamo se z dr. Koširjem, ki meni, da so bolj uporabne karte merila 1:10.000, vendar pa financni GozdV 62 (2004) 1 Stališca in odmevi in kadrovski potenciali v naši državi ne dopušcajo kartiranja v tem rne1ilu. Zato naj bi se, v dogovoru z Zavodom za gozdove, najprej izdelalo karte meti la 1:50.000, v okviru teh, pa bi se nekatere predele skartiralo v merilu 1:25.000. Glede predloga dr. ž. Koši1ja, da bi se hkrati kartirale tudi travišcne in ruderalne združbe, pa menimo, da to trenutno ni potrebno, saj potekajo projekti v okviru Prirodoslovnega društva Slovenije (kartiranje travišc) in Ministrstva za okolje. prostor in energijo (kartiranje negozdnih habitatov), v okviru katerih se kartira negozdna vegetacija. Tak razvoj pa nam bo omogocil, da bomo v prihodnosti lahko kombinirali razlicne plasti, npr. geološke, pedološko, gozdno, travišcno, negozdno itd. karto in tako dobili popoln pregled terena. Bibliografija: Accetto M. 2003a: "Ni vse zlato, kar se sveti"-Ob iziru vegetacijske karte gozdnih združb Slovenije v merilu L : 400.000, ZRC SAZU (Biološki inštitut Jovana Hadžija), 2002, Gozdarski vestnik 61 (3): 152-156. Accetto M. 2003b: Ob izidu karte gozdnih združb v merilu 1 : 50.000 -list Novo mesto ZRC SAZU (Biološki inštitut Jovana Hadžija), 2003 in Komentarja k njej ZRC SAZU (Biološki inštitut Jovana Hadžija), 2003, Založba ZRC, 103 s., Gozdarski vestnik 61(9): 393-396. Carni A. 1995: Staudenfluren-und Ufervegetation (Verbaende Filipendulion Segal 1966 und Senecion fluviatilis R. Tx. (1947)1959 em. 1967) im Krško Becken. Biološki vestnik 40(3-4): 71-85. Carni A., B. Šuštar 2002a: Strokovne in znanstvene objave dr. Lojzeta Marincka. Hacquetia 1 (1 ): 11-22. Carni A., L. Marincek, A. Seliškar, M. Zupancic 2002b: Vegetacijska karta gozdnih združb Slovenije v merilu 1 :400.000. Založba ZRC. Košir Ž. 2003: Replika na Odgovor na prispevek M. Accetta:«Ni vse zlato kar se sveti«. Lojze Marincek, Andraž Carni: Ob izidu vegetacijske karte gozdnih združb Slovenije. Gozdarski vestnik št. 61, stran 342. Gozdarski vestnik 61 (9): 397-398. Marincek L., L. Mucina, M. Zupancic, L. Poldini, I. Dakskobler, M. Accetto 1993: Nomenklatorische Revision der Illyrischen Buchenwalder (Verband Aremonio-Fagion). Studia geobotanica 12: 121-135. Marincek L., A. Carni 2002: Komentar k vegetacijski karti gozdnih združb Slovenije v merilu 1:400.000. Založba ZRC, 160 s. Marincek L., A. Carni, P. Košir, A. Marinšek, U. Šilc, I. Zelnik 2003a: Komentar k vegetacijski karti gozdnih združb Slovenije L :50.000-list Novo mesto. Založba ZRC, Ljubljana. Marincek L., A. Carni, V Babij, B. Cušin, B. Hren, M. Jarnjak, P. Košir, A. Marinšek, U. Šilc, I. Zelnik 2003b: Vegetacijska karta gozdnih združb Slovenije 1 :50.000 -list Novo mesto. Založba ZRC, Ljubljana. Marincek L., A. Carni 2003c: Odgovor na prispevek Marka Accetta "Ni vse zlato, kar se sveti". Gozdarski vestnik 61 (7-8): 342. Mayer E. (edit.) 1982: Vegetacijska karta Postojna L 33­ 77. Tolmac k vegetacijskim kartam 2, SAZU, 1 18 s. PetercaM., N. Radoševic, S. Milisavljevic, F. Racetin 1974: Kartografija. Izdanje vojnogeografskog instituta, Beograd, 745 s. Puncer I. 1984: Kartiranje vegetacije in vegetacijska kartografija. Tolmac k vegetacijskim kartam 1, SAZU, Ljubljana, 51 s. Robinson A.H., J.L. Morrison, P.C. Muehrcke, A.J. Kimerling, S.C. Guptilll995: Elements ofCartography. 6' 11 edition, J. Wiley & Sons. New York, 673 s. Šilc U. 2002: Asociacija Salicetum cineraeae Z61yomi 1931 v JV Sloveniji. Hacquetia 1(2): 165-184 Zelnik I. 2003: Fitocenološki opis vlažnih travnikov jugovzhodne Slovenije. Magistrsko delo. Oddelek za biologijo. Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Ljubljana, 181 s. Zupancic M. 1997: Pregled fitocenoloških raziskav v Sloven1j1. Acta Biologica 41 (2-3): 5-17. Lojze MAR1NCEK 1 ,Andraž CARNP, Matjan JARNJAK2,Petra KOŠIR2, Aleksander MARINŠEK2, Urban ŠILC2, Igor ZELNIK2 1 Pugljeva 27, Ljubljana 2 Biološki inštitut, ZRC SAZU. p.p. 306, Ljubljana Gozd V 62 (2004) 1 Strokovno izrazje Terminološka komisija Zveze gozdarskih društev se še naprej sestaja in pocasi pripravlja izdajo drugega zvezka Lexicon silvestre. Sedaj smo pri poglavju o pridobivanju gozdnih proizvodov (OXF 3). Kljub temu, da ni bilo odziva na našo objavo v lanskem letniku, objavljamo še nekaj izrazov in razlag zanje iz slovarja, ki so tudi povezani s strojno secnjo. Znova prosimo bralce za p1ipombe. -gozdarski stroj premicni ali nepremicni delovni stroj za gozdarska dela -stroj za podiranje in klešcenje samohodni stroj, ki podira drevesa in jih klesti -nasadni strojni prikljucek delovni stroj, ki se sam ne premika in je med delovnim postopkom nasajen navozilo -stroj za klešcenjel lupljenje in sekanje samohodni ali nepremicni stroj, ki v enem delovnem postopku oklesti, olupi in -sekalni stroj delovni stroj s posebnimi sklopi razseka podrta drevesa za vejevje; za prevzemanje, podaj anje -stroj za podiranje samohodni stroj, ki podira sekalnik za vejevje in drobljenje vejevine in spravilo drevesa, jih zbira in spravlja -postroj za izdelavo nepremicna ali premicna -stroj za secnjo samohodnj stroj, ki podira, sortimentov kombinacija strojev za in spravilo klesti, razžaguje in spravlja izdelavo sortimentov drevesa (sortimente) -stroj za izdelavo sortimentov samohodni ali vgrajeni delovni stroj, ki podrta drevesa pobira s -nakladalnik; mehanska delovna tehnicna naprava, za katero so znacilne pnevmaticne ali tal, jih oklesti, razžaga in roka hidravlicne roke, ki navadno razžagane dele odlaga nosijo agregat, npr. grabež -stroj za secnjo samohodni stroj, ki hkrati podira, klesti in razžaguje -prekladal nik za dolgi les prekladalnik -z grabežem -ki dolgi les izbere iz kupa na -stroj za podiranje -stroj za klešcenje samohodni delovni stroj za podiranje drevja stroj za klešcenje podrtih ali lesnem skladišcu oziromaga podaja delovnim strojem za obdelavo podiranju namenjenih dreves prof. dr. Marjan LIPOGLAVŠEK Gozdarski vestnik, LETNIK 62 • LETO 2004 • ŠTEVILKA 1 Gozdarski vestnik, VOL UME 62 • YEAR 2004 • NUMBER 1 Glavni urednik/Editor in chief mag. Franc Perko Uredniški odbor/Editorial board prof. dr. Miha Adamic, dr. Robert Brus, Franci Furlan, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, prof. dr. Marijan Kotar, dr. Darij Krajcic, prof. dr. Ladislav Paule, dr. Primož Simoncic, prof. dr. Heinrich Spiecker, dr. Mirko Medved, prof. dr. Stanislav Sever, mag . Živan Veselic, prof. dr. Iztok Winkler, Baldomir Svetlicic Dokumentacijska obdelava/ lndexing and c/assification mag. Teja Cvetka Koler-Povh Uredništvo in uprava/Editors address ZGD Slovenije, ~ecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 01 2571-406 E-mail: gozdarski. vestnik@gov.si Domaca stran: http:/ /www.dendro.bf.uni-lj.si/gozdv.html TAR NLB d.d. 02053-0018822261 Tisk in izdelava fotolitov. Euroraster d.o.o., Ljubljana Poštnina placana pri pošti 1102 Ljubljana Letno izide 1 O številk/ 10 issues per year Uporaba žicnice pri spravi lu prostornin­ Posamezna številka 1.500 SIT. Letna individualna narocnina 8.000 SIT. za dijake skega lesa. Iz arhiva Soškega gozdnega in študente 5.000 SIT. Letna narocnina za inozemstvo 60 EURO. gospodarstva Tolmin. Letna narocnina za podjetja 22.000 SIT. Izdajo številke podprlo/Supported by Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS in Ministrstvo za Kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS Gozdarski vestnik je eferiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah/ Abstract from the journal are comprised in the international bibliographic databases: CAB Abstract, TREECD, AGRIS, AGAICOLA. Mnenja avto~ev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališc založnika niti uredniškega odbora/Opinions expressed by authors do not necessari/y reflect the policy of the pubfisher nor the editorial board GozdV 62 (2004) 1 Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije pripravlja XXII. GOZDARSKE ŠTUDUSKE DNEVE Z NASLOVOM STARO IN DEBELO DREVJE V GOZDU Študijski dnevi bodo potekali 25. in 26. marca 2004 v Veliki predavalnici Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete na Vecni poti 83 v Ljubijani. Na študijskih dneh želimo iz razlicnih zornih kotov obravnavati znacilnosti, pomen in problematiko starega in debelega drevja v gozdu. Tematika je zanimiva, pogledi nanjo so lahko razlicni, v razpravo o gozdu in tudi o starem in debelem drevju pa se vkljucuje vse vec zainteresiranih skupin. Prispevki bodo razvršceni v naslednje vsebinske sklope: • biologija staJ.ih in debelih dreves, • v loga starega drevja v bi oceno zi, • spremljajoci pojavi staranja drevja, • tehnološki in ekonomski vidik obravnavanja starega in debelega drevja, • naJ.·avovarstveni in estetski vidik ter ~ staro in debelo drevje v kontekstu mnogonamenskega trajnostnega gospodarjenja z gozdom. Referate, postetje in diskusijske prispevke bodo pripravili sodelavci Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire in Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete, Gozdarskega inštituta Slovenije, Zavoda za gozdove Slovenije, Zavoda RS za varstvo narave, Arboretuma Volcji potok in Gozdarskega raziskovanega zavoda iz Freiburga v Nemciji. Prispevki bodo objavljeni v posebnem zborniku študijskih dni, ki ga bo prejel vsak udeleženec že pred zacetkom posveta. Informacije in pisne prijave: Robert Brus (robert.brus@bf.uni-lj.si) ali Uroš Kolar (uros.kolar@bf.uni-li.si), Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Vecna pot 83, 1000, Ljubljana, tel. Ol 423 1161. Vljudno vabljeni! Organizacijski odbor Te z v teJ SOŠKO GOZDNO GOSPODARSTVO sle TOLMIN d. d. -g Brunov drevored 13, 5220 Tolmin -n pri tel.: 386 5 38 10 700 -· -s• faks: 386 5 38 81 820 za se~ -P· s or -st sor -st -st -st: ~ v Z VEC KOT 50 LETNIMI IZKUSNJAMI • OPRAVLJAMO SECNJO IN SPRAVILO LESA- pn SPECIALIZIRANI SMO ZA ŽICNICARSKO SPRAVILO TUDI NA NAJBOLJ ZAHTEVNIH TERENIH, • IZVAJAMO NEGOVALNA IN VARSTVENA DELA GOZDOV, • PROJEKTIRAMO, GRADIMO IN VZDRŽUJEMO GOZDNE CESTE IN VLAKE TER OPRAVLJAMO MINERSKA IN DRUGA ZEMELJSKA DELA, • NUDIMO SERVISNE STORITVE ZA GOZDARSKE, KMETIJSKE IN GRADBENE STROJE, Pos • ODKUPUJEM O LES NA PANW IN NA KAMIONSKI CESTI, • PRODAJAMO GOZDNE LESNE SORTIMENTE RAZNIH DREVESNIH VRST IN KAKOVOSTI TER DRUGE GOZDNE ( PROIZVODE, tro • OMOGOCAMO, DA TUDI VI DOBITE REVIJO CENEJE. ur ec