417
Naši dopisi.
Iz Slatine v Rumuniji 10. dec. (Konji za konjiča iz Kavkaza.) „Calaraš^^ se pravi našemu brambovcu na konji, vredjena je ta konjca po izgledu kozakov in se je pred 4 leti današnji dan, to je 10. decembra 1879. L pri Plevni tako vrlo obnesla. Rumunija ima 32 polkov „Calarašev", vsak okraj ima po en tak polk konjiče in po en polk pešcev, tako zvanih „Dorobancev"; oboji so kaj vrli vojaki. — Calaraš more postati le tak novinec, ki je v stanu svojega službenega konja sam napraviti si in ga vzdržavati (izvzemši tisti čas, ko je v službi). Dosedaj so imeli „Calaraši" navadno konje domače iz-reje; po rusko-turški vojski pa je vojno ministerstvo ukazalo, da se morajo „Calaraši" polagoma preskrbeti z boljšimi konji in tako se na stroške moža iz^Oger-skega nakupuje po več dobrih konj na leto. Se več konj daje pa za vojno Rusija in to ne iz bližnje pro-vincije Besarabije, ampak večidel iz pokrajin ob Volgi in Kavkazu. Ravno danes videl sem tukaj čedo 1000 konj za „Calaraše" v Kraiovi, kupljenih v Kavkazu. Kavkažki konj je srednje velikosti, trdnih kosti z lahko (majhno) glavo, ravnim hrbtom, grivo nekoliko pobe-šeno; stopa lahko, je vztrajen in za jahanje vstvarjen. Barve je skoro vseskozi rujave ali rumenkaste; belcev ne marajo, zato jih tudi malo redijo. Poprečna velikost je po 14: pedi.                                                      F. Š.
Iz Gorice 20. dec. (Izv. dopis.) Brali smo letos večkrat v domačih listih, kako da se na Goriškem gibljemo 5 in kako da sosebno napredujemo tudi v našem mestu. Taktika nam nasprotnih in sovražnih italijanskih listov nas je tudi letos rajša hvalila in v izgled postavljala Lahom, to pa zato, da je laže in z večim vspehom ščuvala proti Slovencem. Da ni bila laška pohvala odkritosrčna, razvidno je iz tega, da je lahonska politika mnogo prilik porabila v to, kako bi nas osmešila in tako rekoč našo ničnost ali nepomenljivost v narodnem, političnem in socijalnem življenji pokazala pred italijanskim svetom. Zato nam je jako previdnim biti v razsodbi o našem napredovanji letošnjega leta, da nas ne bodo drugi, pa tudi da ne bomo sami sebe slepili. O deželnozborskih letošnjih volitvah nisem hotel jaz veselja jemati onim, ki so videli napredek v tem pogledu. Boj je bil res hud in celo nevaren sosebno glede na to, da bi bili kmalu podlegli tržaški, nam nikdar ne prijazni sedanji politiki. Ali boj je bil nastal večinom in bistveno vsled neokretnosti domače taktike in pa naše zanikarnosti, ki pušča v trdem spanji vse do 11. ure, sosebno pa tudi prenapeta samozavest nekih gospodov, ki prepozno sprevidijo , kako malo trdna tla imajo pod seboj, da bi se smeli zanašati na srečne vspehe svojih želja in politike, katero imajo za pravo. Konečno je narod zmagal ob volitvah ne toliko vsled zaslug onih, ki so si jih prištevali,  ampak vsled naglega razuma in
zatajevanja onih raztresenih rodoljubov po deželi, ki so sprevideli, da je treba narod rešiti iz nepričakovane in pomnožene nevarnosti. Glede na to, kar smo o letošnjih volitvah doživeli, bi bilo najbolj in v prvi vrsti želeti, da bi si naše voditeljstvo grenke letošnje skušnje zapomnilo za bodočnost in vsled tega narod tudi na-pravljalo in utrjevalo v boljšem smislu, nego doslej. — Z veseljem smo letos poročali o ustanovitvi prve ljudske posojilnice, o ustanovitvi prvega slov. otroškega vrta in sosebno tudi o napredku našega bralnega in podpornega društva. Posojilnica ni še toliko napredovala, kakor se naglo utrjujejo enake ustanove, sosebno na južnem Štajarskem. Otroškemu vrtu bo pa treba tudi veče gmotne pomoči iz srede narodove, da ue pride v stisko. Podporno društvo je edino, kamor človek laže pogleda bolj zadovoljen, ker se to društvo množi po novih udih, si utrjuje gmotno podstavo in je začelo hoditi tudi primernejše poti za duševno obudo in okrep-Ijenje sosebno z javnim, ustnim podučevanjem. Ali ta društveni napredek se giblje v ozkih mejah, in preveč bi se slepili, ko bi menili, da smo še glede na društveno življenje enaki ali celo boljši nego Italijani, recte Lahi. Lahouski list ^^Corriere" je v svoji strankarski porednosti in hudobnosti preokoren in preplitev, da bi nas smel slepiti s prilično pohvalo, ki jo nam tu pa tam prepeva. Nočem naštevati več mnogih italijanskih društev, katera po obilosti svojih udov pojedina delujejo na razvoj italijanske narodnosti in italijanske propagande. Opozorim z nova samo na tukajšnje dramatično in glasbeno društvo , ki šteje po kratkem svojem obstanku okoli 500 udov, društvo , ki ima trdega italijanskega dramatičnega učitelja z dobro plačo, potem močno glasbo in mnogoštevilen mešani pevski zbor. Z mesečnimi produkcijami in mikavnimi mnogovrstnimi programi vabi to društvo k svojim veselicam ne samo Lahe in Italijane, ampak tudi Slovence; od poslednjih spravi na svojo stran vse one, ki niso imeli prilike slovenskega duševnega življenja spoznavati, in tako vidimo tam sodelovati veliko oseb s slovenskimi priimki, da ne omenjamo več slovenskih udeležnikov veselic tega društva. Italijanska propaganda se množi in krepi tudi po razposojevanji hudih laških knjižic iz tako imenovane ljudske knjižice tukajšnjega društva ^^Cabinetto di litte-ratura^^ Ženska mladina laškega in potujčenega roda, ki v obilem številu one knjižice prebira, je uže vsa prenapolnjena z idejami, s katerih pomočjo lahoustvo upa, da konečno prodere in zmaga ali doseže svoje politične namene. Zapomnili si je načelo italijanskih voditeljev, po katerem delujejo za italijansko politiko srečneje z duševnim, nego vojaškim orožjem. Kaj so naša društva z vsemi napori proti trdno razobešeni mreži laških društev in zadrug, ki skrbe enako mogočno in previdno za zrele možake in odrasle mladeniče in dekleta, kakor za otroke in prvo šolsko mladino! — Mi smo še le pričeli z enim otroškim vrtičem, Lahi pa jih štejejo uže dolgo let pet, če ne še več. Slovenski stariši se nahajajo v velikem številu v mestu, sosebno pa v predmestjih, do cela pa v še najbližji okolici, ki spada pod mestno gospodarstvo. Ali otroci obojega spola vseh teh .>tarišev se podučujejo od začetka do konca izključljivo v laških otroških vrtih in po tem v mestnih itaiijanskili šolah. Le redka je izjema, da jih nekaj pride tudi na c. kr. deško in dekliško vadnico , kjer se tudi nekaj slovenskega nauče. Italijanski osnovana je tudi rokodelska šola, z eno besedo, slovenskih starišev mladina se mora učiti povsod edino italijanski, kar koli se tukaj zunaj c. k. zavodov ponuja mlajši in odrastli mladini v poduk. Opravičeno vprašanje do naših slovenskih veljakov in voditeljev tedaj nastane: Ali se je doslej kaj delalo na to, in ali se je kaj vspešnega doseglo, da bi naše mesto
storilo kaj tudi za slovensko mladino? Ali je kdo opozoril na statistiko in na podlagi določenega števila slovenskih otrok terjal ustanovitev in vzdržavanje slovenskih šol na mestne stroške? Ali nimamo v tem pogledu enake razloge in pravice potruditi se, kakor na pr. letos v Trstu od slovenske strani, kjer zahtevajo slovenskih mestnih ljudskih šol? Ali je kdo uže pogledal ali vsaj poprašal, na Kaki podlagi ^e je pudučevalo dosedaj v oni šoli, katero so osnovali tukajšnji veliki obrtniki Ritterjeve hiše tudi za^ otroke obilega števila slovenskih težakov in delavk? So za Staro goro, ki spada tudi v področje goriškega mesta, ia ki ima skoro samo slovenske kmete in otroKe, se doslej nikdo še zmenil ni, in zdaj tudi molči naše voditeijstvo . ko se učitelj nastavlja in se otroci z zuano laško previdnostjo love v laški oddelek. Pa kaj bi se človek spodti-kal nad sicer nezaslišano zanikarnostjo in nikdar ne opravičeno mlačnostjo našega vodireijstva v tem pogledu^ ko ono trpi, da deželni šolski svet z redno večino naših nasprotnikov določuje osebe tudi za slovensko mladino na najvažnejih in najnevarniših mestih! Ali je taka politika morda tudi napredna? Pa z vprašanji utrudim čč. bralce preveč. I^aj jim rajši naravnost povem , da je letos ob dopolnilnih volitvah v mestno starešinstvo tukajšnji pošteni italijanski list opravičeval, vabil in zahteval, naj bi izvolili tudi par slovenskih poštenjakov v mestni zastop, kjer doslej duše ni, ki bi se zmenila za slovenske potrebe in pravice, katere imajo ludi oni v mestu.                                                        (Konec prih.)
Iz Trsta 19. dec. — Včeraj imeli smo v mestnem zboru zanimivo sejo, ker je bila na dnevnem redu slovenska prošnja društva „Edinosti'' za slovenske ljudske šole. — Odbornik Nabergoj zagovarjal jo je možato v obširnem govoru, pa brez vspeha , ker lahonska od-borova večina zavrgla je prošnjo zato, ker je bila slovenska. — Po storjenem sklepu oglasil se je vladini zastopnik Rinaldini ter je izrekel, da je ta sklep nepo-staven, ker je slovenski jezik — priznan deželni jezik. Dobro sicer, da se je vlada vendar enkrat oglasik, pa zakaj še le po sklepu, nam ni prav razumljivo. — Danes-poklada se slovesno vrhovni kamen pri zgradbi nove tržaške luke, navzoč je tudi minister Pino, naš ces. namestnik De pretiš pa je prehlajen. Zgradoa stane 14V2 milijonov, naš lahonsKi Trst pa zato praznuje Ober-dauKov spominj.
Iz Postojne 20. dec. — Pri občnem zboru čitalničnega društva v Postojni voljeni so bili U. oziroma IG. dne t. m. naslednji gospodje v odbor: di*. Ka/.pet Martin^ za predsednika, dr. Pitamic Josip, za podpredsednika, Pader Fran za tajnika, dr. Scheguija za blagčijnika. Dimnik Jakob za knjižničarja, Josip Lavrenčič, Ivan Lavrenčič (jurist), Josip Dekieva, Alojzij Krajgher, Fran Kajbič in Ferd. Gaspari za odbornike. Za leto 1884, naročilo se je društvo na naslednje časopise: ^^Novice''^ „Slov. :Sarod*S ^^Siovenec", „Slov. Gospodar*', „Zvon", „Kres", „Mir", „Politik'' m „Laib. Zeituug". En iztis „Siov. Naroda'-, „Tribline" in „Fiiegende Blatter'' naročil je za društvo gosp. Einspieler Tomaž, ;,Soča'^ in „Edinost" pa gospoaa ar. PiLainic in Fran iiešič, za kar se čitalnični odbor prisrčno zahvali. Na dalje se zahvali čitalnični odbor vsem drugim gospodom, kateri so in bodo delali v korist društva, posebno gosp. Josipa Lavrenčiču , kateri je največ pripomogel, da je dobila društvo nov jako eleganten glasovir. Bog ohrani nade-polnega sina ranjcega gospoda Andreja Lavrenčiča Notranjski v čast in bioveniji v ponos! Konečuo živo že^ limo pristopa vseh c. k. državnih uradnikov k društvtu liedar se bode to zgotlilo, povrnil se bode za vselej mir v prijazno  Postojno.    Spoiujen   hode   zgodovinski izrek
418
419
vitežkega  cesarja našega:  „Jaz hočem  imeti mir ined mojimi narodi."
iz Ljubljane. (Odlikovanje,) Presvitli cesar podelili 60 slovenskemu državnemu in deželnemu poslancu, goriškega deželnega glavarja namestniku, gosp. dr. Josip Tonkii-u, red železne krone 3. vrste. — To zasluženo odlikovanje je enako častno za odlikovanca, kakor za Slovence sploh. Mi pa iz vsega srca čestitamo gosp. dr. Tonkli-u in to še z večim veseljem zato, ker se nam zdi, da se je to politično pomenljivo odlikovanje podelilo brez priporočila namestništva tržaškega.
— (Uradniško.) Kakor čujemo, prejel je deželne vlade svetovalec grof Chorinsky naslov dvornega svetovalca, deželni živinozdravnik dr. Schindler pa je premeščen v Gradec.
—  (Današnjo številko „Novic^^) pošljemo tudi nekaterim nenaročnikom slovenskim na ogled. — Ne zdi se nam potrebno , svojega stališča še obširneje naglašati, kakor to storimo v ^Vabilu na naročbo''; omeniti pa hočemo vendar še eno zadevo.
Nekaterim slovenskim listom zdi se namreč primerno, o priliki vabila naglašati svojo neodvisnost. — Glede ;,Novic" zdi se nam to po vsem odveč, ker nikomur ne more biti skrivnost, da vredništvo ;,Novic^^ ni odvisno od nikogar, razun od svojega blagru našega naroda posvečenega prepričanja, zato pa tudi „Novice" neodvisno od ravnanja druzih slovenskih listov prosto sodijo o naših političnih in gospodarskih vprašanjih in se pri tem svojem postopanji morejo sklicavati na popolno svoje soglasje s klubom letos izvoljenih narodnih poslancev dežel, zbora kranjskega, pa tudi na soglasje s sedanjo večino državnega zbora. Po vsem pa smo tudi preverjeni, da je to naše postopanje narodu slovenskemu primerno in koristno. — Ako drugi naši listi hočejo hoditi po druzih, sklepom in ravnanju naših narodnih poslancev deloma nasprotnih potih, ne bo nas motilo to, ako bi si pa nekateri listi prizadevali, svetu marsikaj kazati drugače, kakor je, storili bodemo svojo dolžnost. Prihodnost pa naj bode pokazala, jeli ni nevarno početje, da v očigled mnogobrojnim nasprotnikom našim nekateri našinci hočejo hoditi po svojih posebnih potih.
—  (Nova knjiga,) Prirodopis rudninstva ali mineralogija , v porabo nižim razredom gimnazije in realke, spisal Fran Erjavec, c. kr. profesor, je naslov pripravni , 84 strani obsegajoči knjigi s 37 podobami. — Ime gospoda pisatelja nam je dosti poroštva, da je tva-rina knjige opisana izvrstno, in da je pisava lepa in lahko umevna. Cena mehko vezani knjigi je 70 kr., v platno vezani pa 85 kr. Na prodaj jo ima Kleinmaver v Ljubljani.
—  (Narodne biblioteke) J. Krajec-eve v Novomestu prišel je na svitlo 6. snopič, obsegajoč pete bukvice ^Kranjske čebelice^^