'PoStnina plačana v gotovini. Leto XXI., št. 221 Ljubljana, sobota 21. septembra 1940 Cena t D&i Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon Stev. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Inserat.ru oddelek: Ljubljana, Seien-burgova ul. — Tel. 3492 in 3392. Podružnica Maribor: Grajski trg St. 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Francoske kolonije Odkar je morala Francija skleniti premirje z Nemčijo in Italijo, so bile francoske kolonije že ponovno v ospredju svetovne pozornosti. Poleg negotovosti glede njihove usode takoj po sklenitvi premirja ter znanih spopadov med angleškim in francoskim vojnim brodovjem v kolonialnih vodah severne Afrike sta v zadnjem času vzbudila pozornost zlasti dva dogodka v zvezi s položajem francoskih kolonij: iznever-jenje nekaterih francoskih kolonij v srednji Afriki vladi v Vichyju ter podelitev daljnosežnih pooblastil glede nadzorstva in uprave kolonij generalu Weygandu, bivšemu zbiralcu tako zva-ne »vzhodne armade« v Siriji, kasnejšemu generalisimu ter vojnemu ministru, vsekakor enemu najboljših poznavalcev zapletenih kolonialnih problemov. Usoda francoskih kolonij zanima svetovno javnost v dveh pogledih, najprej z vidika sedanje borbe med velesilama asi Rim-Berlin ter Veliko Britanijo. Za Veliko Britanijo ni namreč vseeno, ali se lahko v svoji borbi opira tudi na francosko kolonialno posest ali ne. V osredju zanimanja pa stoje francoske kolonije tudi z vidika končnega izida sedanje vojne, ko bo njih usoda gotovo postavljena na dnevni red, ne glede na to, kdo bo končni zmagovalec. Mnogi mislijo, da se bo morala Francija po sedanji vojni odpovedati svojemu kolonialnemu imperiju in se zadovoljiti z vlogo zgolj evropske, kontinentalne s:le. Na to že sedaj namigujejo mnogi nemški in italijanski listi. Težje pa si je mogoče predstavljati, kaj bi v primeru zmage ukrenili v tem pogledu Angleži, ker so oni postali v zadnjem času zelo skopi glede odkrivanja svojih vojnih ciljev. Vsi ti pogledi v bodočnost pa so za sedaj še preveč megleni, da bi mogli iz njih črpati kakršnekoli zaključke. Za ugotovitev trenutnega položaja v francoskih kolonijah naj za sedaj zadostuje, ako vemo, da se je sedanja vlada v Franciji odrekla nadaljni borbi in da želi to svojo voljo uveljaviti tudi v kolonijah, medtem k j se na drugi strani vlada generala de Gaulla v Londonu zavzema za nadaljevanje borbe na strani Anglije. Negotovost je le v tem, katero izmed teh dveh prizadevanj ima na terenu, to se pravi v francoskih kolonijah samih, več pristašev. Nekateri nevtralni opazovalci so mnenja, da ima nadaljevanje vojne v francoskih kolonijah pristaše le v predelih, ki so čim bolj oddaljeni od Evrope. Francosko kolonialno posest v Afriki tvori v glavnem strnjen blok, ki ga tvorijo Alžir, Tunis in francoski Maroko na eni ter francoska Zapadna in Ekvatorialna Afrika z mandatoma Kamerun in Togo na drugi strani. Vmes pa je ogromno ozemlje Saharske puščave, ki navzlic modernim cestam, letalom in telefonskim zvezam vendar občutno loči oba dela francoske afriške posesti. Alžir, ki ga Francozi smatrajo za del domovine, je skupno z ostalo posestjo v severni Afriki neposredno podvržen kontroli francoske vlade v Vichyju. Južno od Sahare to nadzorstvo ni več tako lahko. Guverner v Dakarju je brzojavno sicer manifestiral svojo privrženost vladi v Vichyju, toda domači senegalski rodovi cimpatizirajo pod vplivom pristašev generala Gaulla baje z akcijo in stališčem tega generali. Ker so senegalski črnci izborni vojaki in je Dakar nekako središče vse francoske zapadne Afrike, ki šteje blizu 15 milijonov prebivalcev, je zadržanje te kolonije velikega pomena. Gotovo je, da so britanski interesi v tem predelu Afrike že zaradi pomorske poti mimo Capetowna tako veliki, da si bo Anglija skušala tu zagotoviti svoj vpliv že zaradi neznank v morebitni afriški vojni širšega obsega. Za de Gaulla se je izrekla francoska Ekvatorialna Afrika, ki meji na belgijski Kongo, predvsem okrožje Cad. Manj zanesljiva so poročila glede stališča okrožja Gabon južno od Čada. Po nekaterih angleških vesteh se je tudi to okrožje pridružilo čadskemu, po drugih vesteh pa se slej ko prej pokorava Petainovi vladi. Od ostalih francoskih kolonij v Afriki je trenutno brez pomena francoska Somalija z Džibutijem, zlasti odkar so se Angleži umaknili iz svoje Somalije, ki so jo zasedli Italijani. Strateško pa utegne biti pomemben še otok Madagaskar, o katerega stališču ni še ničesar znano. Od francoske posesti v Aziji sta najbolj v ospredju pozornosti francoska Indokina ter francoski protektorat nad Anamom. Usoda orve bo odvisna v prvi vrsti od razvoja pogajanj z Japonsko. Zdi se izključeno, da bi mogla Francija to svojo izpostavljeno kolonijo braniti nasproti Japoncem, medtem ko je na drugi strani tudi Velika^ Britanija ne more uspešno vzeti v zaščito. Protektorat v Anamu pa bo verjetno delil usodo Indokine. Položaj teh dveh posesti bi se utegnil spremeniti le v toliko, v kolikor bi ju Zedinjene države zajele v svoje območje, o katerem pa Vsebina rimskih posvetov Po pisanju italijanskih in nemških listov se nanašajo Ribbentropovi razgovori z Musso-linijem in Cianom zlasti na probleme Afrike in na solidarnost Španije z velesilami osi Rim, 20. septembra. AA. (Štefani) Vsi današnji listi prinašajo z velikimi naslovi čez vso stran poročila o bivanju v. Rib-bentropa v Rimu, ter objavljajo slike Mus-solinija, Ribbentropa in Ciana. Listi na-glašajo prisrčni sprejem, ki ga je rimsko prebivalstvo priredilo predstavniku Nemčije. V naslovih se naglaša prisrčen razgovor Mussolinija z Ribbentropom v Beneški palači, ki so mu prisostvovali grof Ciano in veleposlanika obeh držav in ki je trajal dve uri. »Messagero« pravi med drugim, da je Rim doživel včeraj ob priliki Ribbentropovega prihoda dan navdušenja in da so italijanske in nemške zastave visele z vseh javnih in privatnih poslopij. List naglaša, da je Ribbentrop prispel v Rim dan po zmagovitemu napredovanju Italijanov v Egiptu, v času, ko so nemške letalske sile letele nad vso Anglijo gori do škotske, ter po novi ureditvi razmer v dunavski kotlini. »Popolo d' Roma« pravi glede razgovorov, da je naravno, da proučujejo probleme, ki zbujajo pozornost obeh velikih zaveznikov. Gotovo je, da predstavlja ta sestanek nov korak na revolucionarni poti obeh totalitarnih režimov. Berlin, 20. septembra. AA. (DNB) Nemški tisk pripisuje velik pomen rimskim razgovorom nemškega zunanjega ministra v. Ribbentropa v času, ko je dosegla borba, ki jo skupno vodita velesili osi proti Angliji, svoj vrhunec. »Deutsche diploma-tisch-politische Korrespondenz« piše o tej priliki: Evropski kontinent je skoraj popolnoma osvobojen angleškega pokroviteljstva. Sedaj je potrebno odstraniti tudi angleško premoč na Sredozemskem morju, ki ga je Velika Britanija s svojimi trdnjavami spremenila v pravi zapor za sredozemske države. V tem oziru je pomemben znak za splošni razvoj položaja stik prijateljske Španije z osjo. Ta borba za novi red bo pomembna tudi za Afriko. Na tem prostoru je še posebno živ spomin na csvo-jevalne metode Angležev, ker so še žive številne priče, ki so jih doživele. Nemčija, Italija in njuni prijatelji so se labko prepričali, da so se sestanki njihovih državnikov še vedno končali z pozitivnimi rezultati. Tudi rimski sestanek predstavlja zato važen dogodek. »Volkischer Beobachter« piše: Razgovori v Rimu se nanašajo v prvi vrsti na probleme, ki bodo nastali po zmagoslavnem koncu borbe proti Angliji. Novi red se bo razširil čez Evropo tudi na Afriko, ki bo osvobojena angleškega jarma. Tak^t se bo začela tudi za Egipt nova doba. Kar se tiče zadržanja španskega naroda v tem odločilnem trenutku borbe proti Angliji, ga je mogoče smatrati samo kot solidarnost v korist velesil osi. S tem je okrepljena osnova novega reda, ki jo izvajajo državne skupine, ki ustvarja zgodovino. »Deutsche Allgemeine Zeitung« prinaša vesti o razgovorih v Rimu pod naslovom »Nov red v Evropi in v Afriki«. List pravi med drugim, da je fronta držav, ki gradijo novo Evropo, našla oporo tudi v Španiji, ki se je solidarizirala z osjo. »Berliner Borzen-Zeitung« piše, da je problem osvoboditve afriških narodov izpod angleškega jarma postal aktualen. Tudi afriški narodi bodo dobili blagoslov novega reda, ki ga bosta Nemčija in Italija izvedli, ko premagata Anglijo. To velja v prvi vrsti za egiptski narod, ki ga imajo Angleži podjarmljenega v svojem imperializmu. List naglaša tudi brezpogojno pripravljenost falangistične Španije so-lidarizirati se s fronto osi. »Essener National-Zeitung« piše med drugim: »Španija kot glavna država Ibe-rijskega polotoka ne bo stala ob strani ob priliki preurejevanja sveta. Medtem ko se enotna fronta mladih evropskih narodov proti Angliji vedno bolj izoblikuje, orožje južnega partnerja osi že sedaj potrjuje, da se novi red ne bo nanašal samo na evropski kontinent. Afrika pripada Sredozemlju, pomen Evrope na afriškem prostoru pa je segal do Capetowna ter bil odločilen za razvoj afriškega kontinenta. Na osnovi tega obsega novi red v evropi tudi afriški prostor. Drugi sestanek z Mussolb^em Rim. 20. septembra AA. (Štefani.) Nemški zunanji minister Ribbentron ie prebi1 današnji dopoldan zvečine v svojem delovnem kabinetu v vili Madami. ter ie bil v pogostem telefonskem stiku 7. Berlinom. Ob 14. ie zunanji minMer grof Ciano priredil slavnostno kosilo na čart svojemu nemškemu tovarišu. Na kosilu ie bilo tudi n^kai članov vl?d° med njimi glavni aj-nik stranke Muti. dr?avnlial i* Rima. do te-ja trenutka še n' določeno. MisMio da bo ne*r>šk: zunanii nrnister ostal v Rimu na odpočrtku do nedelje dopoldne in Nemška vojna poročila — Bombardiranje Londona po-no$I in podnevi — Ogorčenje v Nemčiji zaradi bombardiranja bola2.a5.Kls v Bethelu Berlin, 20. sept. AA. (DNB) Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Kljub temu, da so vremenske razmere še zmerom neugoden, je nemško vojaško letalstvo tudi včeraj izvedlo ogledne polete, bombardiralo London ter letališča in pristaniške naprave v južni Angliji. Ponoči so naši bombniki nadaljevali kazensko bombardiranje Londona in bombardiranje z vojaškega stališča važnih objektov v zapadni in srednji Angliji. Nastalo je mnogo novih požarov, posebno v Liverpoolu. Nekaj britanskih bombnikov je snoči bombardiralo nekatera mesta zapadne in jugozapadne Nemčije, kjer se nahajajo izključno samo stanovanjska poslopja. Berlin, 20. sept. AA. (DNB) Nemški bombniki so danes dopoldne napadli železniške naprave družbe južnih železnic v Londonu. Ugotovili so celo vrsto odličnih zadetkov. Pri tej akciji se je vnelo več letalskih bitk. Po dosedanjih poročilih, ki pa še niso popolna, smo v teh bojih zbili šest britanskih letal. B©rlin, 20. sept. s. Nemški radio javlja popoldne v posebnem poročilu, da so danes dopoldne nemška letala z uspehom napadla železniške proge in tri železniške postaje v južnem Londonu. V letalskih bitkah, ki so se razvile po napadu, je bilo 6 angleških letal sestreljenih. Žrtve v Bethelu Bielefeld, 20. sept. AA. (DNB). Zločinski napad angleških letal na zdravilišče Bethel pri Bielefeldu postane jasen za vsa- kogar, ki si ogleda poslopja na kraju samem. Znak Rdečega križa je bilo mogoče videti daleč in so morali videti to tudi Angleži, ker so metali razsvetljevalne bombe, tako da je bilo videti ves teren. Posebno je bilo poškodovano poslopje, imenovani »mali Bethel«. Duhovnik Bodelsving, sin ustanovitelja zdravilišča, je dejal, da težko bolnih otrok ni bilo mogoče odnesti v zaklonišča. Poslopje bolnice je strahotno poškodovano. V ruševinah so našli 20 deklic, od katerih je bilo 9 mrtvih. V sosednem poslopju sta bila ubita dva bolnika tei ena usmiljenka. Ranjenih je bilo še 15 drugih otrok. Bombe so zadele tudi pokopališče. Nemogoče je, da Angleži ne bi vedeli za to zdravilišče, ki ima v Londonu svojo podružnico, kjer je bilo pred vojno zaposlenih 60 usmiljenk iz Bethela. Kakor se izve, je 30 teh usmiljenk interniranih na otoku Man. Bombardiranja v BelgSji in na Nizozemskem Bruselj, 20 septembra. AA. (DNB). Preteklo noč so britanska letala metala bombe na najmanjšo belgijsko vas. v kateri živi 36 prebivalcev v osmih hišah Čeprav v vsej okolici ni vojaških objektov, so Angleži izvršili napad z bombami in jih metali z velike višine brez kakršnegakoli načrta. Škoda je neznatna Belgijski listi navajajo ta napad kot tipičen primer za britanski način vojskovanja Angleži so vrgli tudi 17 bomb na Kortrik. Tudi tu je škoda neznatna. Predzadnjo noč vemo, da se za sedaj končuje v Nizozemski Indiji in na Filipinih. Nikogar ni presenetilo, da so se francoske kolonije v avstralskem območju izrekle za generala de Gaulla, ker je bila takšna odločitev nujna že po samem zemljepisnem položaju ter po njihovi gospodarski in politični odvisnosti od Avstralije, odnosno Nove Zelandije. Te kolonije bi mogla zavarovati pred japonskim posegom samo Velika Britanija v tesnem sodelovanju z Ze-dinjenimi državami, ki imajo na Talii-tijskem otočju z otokom Tutuilo svojo predstražo proti Japonski. O položaju v francoskem mandatu v Siriji ni zanesljivih poročil. V nadaljnjem razpletu sredozemske vojne, zlasti ob njenem morebitnem razširjenju na ves Bližnji vzhod, se utegnejo na tem področju odigravati pomembni vojni dogodki. Najbolj jasen glede na nadaljnji razvoj vojne se zdi položaj francoskih kolonij v Ameriki, to pa zaradi znanega sklepa nedavne vseameriške konference v Havani, po katerem preidejo vse evropske posesti v Ameriki v nevarnosti glede spremembe svojih lastnikov v skupno upravo vseh ameriških republik. Tako nam že samo ta kratek pregled trenutnega položaja v francoskih kolonijah nakazuje različne možnosti razvoja in usode teh kolonialnih posestev, ki bodo v nadaljnjem razpletu vojne gotovo še igrala zelo važno vlogo. da bo z grofom Cianom napravil izlet v Tivoli. Posadka vojaškega vlaka s katerim se ie RibbentroD pripeljal v Italijo, dva oficirja in 50 vojakov, je predmet največjih simpatii rimskega prebivalstva. Rim, 20. septemb a. AA. (Štefani.) Zunanji minister grof Ciano ie priredil sinoči na čast nemškega zunaniega ministra Ribbentropa banket kateremu ie prisostvovalo več ministrov, nemški veleposlanik von Mackensen; člani Ribbentropovega spremstva, osebje nemškega poslaništva in razne druge ugledne osebnosti. Banket ie potekel v prisrčnem tovariškem ozračju. Komunike o prvem razgovoru Rim, 20. sept. s. (DNB). Nemški zunanji minister Ribbentrop je imel včeraj ob 17. v Beneški palači prvi razgovor z italijanskim ministrskim predsednikom Musso-linijem in zunanjim ministrom grofom Cianom. O razgovoru, ki je trajal nad dve uri, je bil izdan uradni komunike, ki pravi: Duce je sprejel v četrtek popoldne nemškega zunanjega ministra Ribbentropa k prisrčnemu razgovoru. Razgovor je trajal dve uri ter so bili pristotni tudi italijanski zunanji minister grof Ciano, nemški veleposlanik v Rimu v. Mackensen in italijanski veleposlanik v Berlinu Alfieri. Razprava tu tli o evropskem jugovzhodu Rim, 20. septembra. AA. (DNB) Italijanski politični krogi danes ponovno poudarjajo velik pomen sedanjih razgovorov v okviru neposrednega in normalnega stika, ki ga imajo državniki sil osi glede zavezniškega sodelovanja. Toda pomen teh razgovorov je važen tudi glede sedanje vrhunske faze vojne. Ti razgovori so posebno značilni zaradi velike tovariške prisrčnosti, ki vlada med zavezniškima silami osi in njunimi odgovornimi osebnostmi. Ako v včerajšn iem uradnem poročilu o teh razgovorih niso bile podane nobene posebne točke ali pa posebna vprašanja, to ne more nikogar začuditi, ker sili osi nimata navade objavljati podrobnosti razgovorov, ki zajamčujejo neposredni stik med voditeljema obeh sil. To je toliko bolj razumljivo, ker gre za argumente, ki se tičejo vojne. Kar se tiče podunavskega vprašanja in odnosov s Španijo, poudarjajo v Imenovanih italijanskih krogih, da navzlic temu, da ne dajajo informacij o podrobnosti in ne delajo indiskretnih potez, gre za popolnoma zaupne razgovore, in da ta vprašanja po svoji naravi spadajo v vrsto perečih vprašanj. Nikakor pa ni mogoče o teh razgovorih, ki še teko, dajati podrobnosti, vendar pa vsak opazovalec ve, da sili osi zmerom z veliko pozornostjo in v duhu popolnega sodelovanja razpravljata o vprašanjih jugovzhodne Evrope. V vsakem prostoru, pripominjajo v italijanskih političnih krogih, so momenti, ki so bolj ali manj zadovoljivi za politiko osi. Pri tem je treba pripomniti, da je treba vmešavanje in spletkarjenje naših sovražnikov v tem prostoru popolnoma odstraniti. Naravno je, da so posamezne faze in posamezna področja predmet večje ali manjše pozornosti sil osi, v sorazmerju z vsakdanjimi političnimi pojavi, ki nastajajo. Brzojavki rumunskega zunanjega ministra Bukarešta, 20. sept. AA. (Štefani) Rumunski zunanji minister Mihael Sturdza je poslal brzojavko italijanskemu zunanjemu ministru grofu Cianu. ki mu je na brzojavko odgovoril. Rumunski listi prinašajo danes na vidnem mestu obe brzojavki Rumunski minister je brzojavil: »Kot prvi zunanji minister nove rumunske legionar-ske države se z ganjenostjo spominjam preroške vere, ki jo je vaša ekscelenca pokazala pred nekaj leti v zmago junaških mladih sil, ki so zdaj osvobodile mojo domovino. — Mihael Sturdza.« Grof Ciano je odgovoril: »Zelo cenim spomin, ki ste ga ohranili na najine razgovore pred nekaj leti. Srečen sem, da lahko v vaši osebi pozdravim prvega zunanjega ministra nove rumunske legionarske države. in izrekam najboljše želje za uspeh vašega poslanstva in za bodočnost vaše prenovljene domovine.« BiiKarešta, 20. sept. j. (DNB) Novi rumunski zunanji minister Sturdza je naslovil na nemškega zunanjega ministra Ribbentropa naslednjo brzojavko: »V trenotku ko sem prevzel veliko odgovornost za zunanjo politiko nove rumunske države, odločen, da na svojem področju pod trdnim in vojaškim vodstvom vodje te države, nadaljujem reševalno delo, ki ga je započel le-gionarski pokret in to delo doveden do srečnega konca, se poln hvaležnosti spominjam besed simpatije in zaupanja, ki jih ji vaša ekscelenca izrekla ob priliki najinega zadnjega razgovora o ureditvi nove rumunske države. Računam na simpatije in zaupanje, ki ste mi jih tedaj izkazali.« so letala bombardirala obljudene okraje Anversa. V nekem poslopju so bombe ubile štiri osebe. Neka bomba je razdejala cerkev na periferiji. Tudi v tem mestu sploh ni vojaških ciljev. Amsterdam, 20. septembra AA. DNB). Nizozemski tiskovni urad poroča, da so predzadnjo noč metala britanska letala bombe v bližini Vagenmgna. Stvarno ško^ do trpe samo sadovnjaki. Bombe so Angleži metali tudi v pokrajini Limburgu. Škoda je neznatna. an\ers; 20. septembra. AA. (Štefani) Bombe, ki so jih angleški letalci v minuli noči vrgli na Anvers, so zahtevale šest človeških žrtev, med njimi dve dekletci, ki sta se skrili v neko klet. Ranjenih je bilo nadaljnjih šest oseb. Eksplozivne bombe so popolnoma uničile cerkev v Birsu. Bombardirana je bila tudi občinska bolnica v Termondu, toda žrtev ni bilo. Nakupovanje ameriških trgovinskih ladij New York, 20. septembra AA. (DNB). »Nevv York Daily Mirror« poroča, da je Roosevelt dobil predlog, naj Amerika odstopi Veliki Britaniji 20 ameriških trgovinskih ladij s celotno tonažo 300.000 ton. Gre za ladje, zgrajene še pred svetovno vojno. Te ladje so Veliki Britaniji potrebne za prevoz živeža in surovin. Anglija bi hotela kupiti te ladje, ker je njeno trgovinsko brodovje zaradi napadov nemških podmornic in letal doživelo resue izgube. Angleški zaporni baloni nad švedsko Stockholm, 20. septembra. AA. (Štefani) Jugozapadnl veter je prinesel angleške zaporne balone nad švedsko. Opazili so čez 100 balonov, ki plovejo v smeri proti Bot-niškemu zalivu. Napravili so večjo škodo na električnih, brzojavnih in telefonskih napeljavah, tako da so bile brzojavne in telefonske zveze ter razsvetljava na številnih krajih prekinjene, švedska lovska letala so zbila do sedaj 30 balonov. Uspešne eskadrile Berlin, 20. sept. j. (DNB.) Kakor posamezni letalci, se v zračnih bojih včasi izredno odlikujejo tudi posamezne letalske eskadrile. Tako na primer ima nemško letalstvo štiri eskadrile. ki so od svoje ustanovitve dalje sestrelile vsaka po več ko 200 sovražnih letal. Nadalje so štiri eskadrile. katerih vsaka ie sestrelila več kot 300 letal tako. da ie samo teh osem eslia-drii sestrelilo vsega skupaj nad 2000 sovražnih letal. Hujše ko v Varšavi NTew York, 20. sept. AA. (Tass.) »Associated Press« prinaša iz Londona vest, da so tuji vojaški atašeji in tuji novinarji, M so bili priče bombardiranja Varšave, Barcelone in Madrida izjavili, da je bombardiranje Londona v za", nji h 11 dneh bilo hujše kot bombardiranje omenjenih mest. Bombe na Heidelberg Berlin, 20. sept. AA. (DNB) Preteklo noč so angleški letalci ponovno bombardirali naseljene okraje Heidelberga. V tem mestu in v njegovi okolici ni nobenega vojaškega objekta. Mesto Heidelberg je vse-, mu svetu znano kot kraj zgodovinskih spo-i menikov in znanosti. Tem večje ogorčenje j je povzročilo med nemškim ljudstvom poročilo. da so angleški letalci bombardirali to mesto, kjer so bile posebno poškodovane delavske četrti. Ena hiša je popolnoma j porušena. Od družine, ki je v tej hiši sta-' novala, so bile ubite tri osebe, oče, sin in 1 hči. Druge bombe so padle v okolico in je bil ubit otrok 14 let, več oseb pa ranjenih. Razen tega so angleški letalci vrgli več bomb v neposredno bližino gradu Bruchsall. Naši državljani v Londonu vsi živi Beograd, 20. septembra. (AA.) Po najnovejših poročilih iz raznih virov ni bilo pri zadnjih bombardiranjih Londona nobenih žrtev med člani tamkajšnje jugoslovanske kolonije. Svetlo ko podnevi London, 20. sept. j. (Ass. Press). Nemške bombe, ki so v noči na četrtek padale na London, so s svojimi eksplozijami razsvetljevale ulice, da je bilo včasih skoro tako svetlo ko podnevi. Silne detonacije so si sledile druga drugi in hiše so se tresle v svojih temeljih. Med pokanjem protiletalskih baterij je bilo od časa do časa razločno slišati brnenje letal. Angleška naročila v Ameriki New York, 20. sept. s. (Reuter) Po podatkih angleške komisije za nakup vojnega materiala v Zedinjenih državah, je Anglija v prvem letu vojne v Zedinjenih državah naročila za 500 milijonov funtov (100 milijard dinarjev) vojnega materiala, od tega za 300 milijonov funtov letal. Komisija javlja, da bo najmanj toliko materiala nzaročenega tudi v drugem letu. Proizvodnja letal v USA New York, 20. sept. AA. (Tass) Nevv York Herald Tribune« prinaša vest, da je predstavnik zbornice za letalstvo izjavil, da bo letalske tovarne v USA razširile fa-brikacijo tako, da bodo v začetku prihodnjega leta lahko dobavljale 1000 letal mesečno. Od teh letal bo 90 odstotkov poslanih v Anglijo in Kanado. Bitke nad oblaki Angleška vojna poročila — London je imel včeraj podnevi samo en alarm, nemških poletov nad Anglijo pa je toHo kljub megli več London, 20. sept. j. (LEF.) V minuli noti je bilo nemško letalstvo nad Londonom ter nad drugimi predeli Anglije manj aktivno kakor v prošlih nočeh. Nemška letala je očividno oviralo slabo vreme z nizkimi oblaki in slabo vidljivostjo. Skupine nemških letal, ki so iz raznih smeri ponovno priletele nad London, so deloma kar skozi oblake odvrgla svoje bombne tovore. Nekaj škode ie bilo povzročene v središču mesta ter v zapadnih mestnih delih, kjer ie izbruhnilo tudi nekai požarov. Na splošno pa ie povzročena smotna "koda dokaj manjša, kakor ie bila v prejšnjih nočeh. Tudi število žrtev bo. kakor se lahko sklepa po doslej zbranih podatkih, razmeroma majhno. Razen Londona n nemška letala ponoči bombardirala tudi še nekatera mesta in posamezne obiektc v iu-gozapadni. v južni ter srednji Angliji. Zjutraj so nemška letala napade obnovila. Skupina 30 nemških bombnikov ter lovskih letal je v zgodnjih dopoldanskih urah preletela obalo v Kent a ter vzela smer proti Londonu. Skupina pa se i e že pred doletom nad angleško obalo razdelila v tri ločene formacije, ki so na različnih točkah preletele obalo. Vsi tri skupine so kmalu izginile za oblaki. Ko so opazovalci protiletalskih baterij opazili na oblakih sence letal, ki iih ie sončni sij projiciral nanje, je topništvo otvorilo proti nevidnim letalom ogenj, vendar pa so letala nadaljevala polet proti notranjosti Anglije Na zasledovanje so se takoi dvignile formacije angleških lovcev. Nekaj minut kasneje so se nad Rokav-skim prelivom pojavili novi nemški bombniki. ki so prav tako pluli nad oblaki in jih je moralo protiletalsko topništvo na slepo srečo obstreljevati. Ko so sc letala kasneje spustila nižje, so se na nie vrgli angleški lovci ter iih zavrnili še pred Londonom Po tej formaciji pa ie sledil nov izredno močan val nemških bombnikov in lovcev ki je štel nad 200 aparatov. V Londonu je bil dan letalski alarm. Proti nemškim letalom so vnovič nastopili angleški lovci. Nad oblaki se ie razvila silovita zračna bitka v kateri se ie angleškim lovcem slednjič posrečilo sovražnika zavrniti. Nemška letala niso dosegla Londona in ie bil letalski alarm zaaadi teda kmalu spet preklican, Sinočni alarm v Londonu London, 20. sept. s. (Reuter) Ko je bil nocoj dan v Londonu letalski alarm, je kmalu skoro po vsem mestu pričelo protiletalsko topništvo dajati zaporni ogenj. Nad središčem Londona se je nenadoma neslišno pojavilo nemško letalo in vrglo v strmo-glavnem poletu dve bombi. Poškodovani vojaški objekti New York, 20. sept. s. (Reuter). Poročevalec »Nevv York Timesa« v Londonu pravi o nemških letalskih napadih na angleško prestolnico, da so nemške bombe zadele tudi nekaj vojaških objektov, ki pa jih nI dovoljeno pobližje označiti zaradi cenzure. Kljub bombardiranju dokov v londonskem pristanišču skozi 14 dni prihajajo trgovske ladje še vedno v londonsko luko. Tudi morala angleškega prebivalstva je nezlomljena. Akcija angleških letal nad Nemčijo London, 20. sept. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja v svojem nocojšnjem komunikeju, da so preteklo noč angleški bombniki napadli kanal Dortmund-Ems v Nemčiji, kakor tudi več nemških pristanišč in letališč. Napadene so bile med drugim luke Ostende, Calais, Duhkerque tn i Vlissingen. V Nemčiji so angleška letala ' napadla tudi železniška križišča v Mann- heimu in Ehramu, tovorni kolodvor v Ni-ckerau, železniško progo pri Koblenzu ln železniški most preko Rena pri Trieru. Na Nizozemskem je bil napaden važen kanal. Dodatno poročilo letalskega ministrstva javlja, da so angleški bombniki napadli kanal Dortmund-Ems kljub gostim oblakom in močnemu dežju tekom noči trikrat, zadnjič ob 3. zjutraj. Predvsem je veljal napad mestu, kjer kanal križa reko Ems. Vreme nad Kanalom London, 20. septembra. AA. (Reuter). Sinočna burja nad Rokavom je davi popustila, še zmerom pa piha precej hud veter z jugozahoda. Vreme je jasno in se v Dov-ru razločno vidi francoska obal. Pošte med alarmi London, 20. septembra, s. (Reuter). Postno ministrstvo javlja, da bodo od ponedeljka dalje vsi angleški poštni uradi odprti tudi med letalskimi alarmi. Prenehali bodo posilovati šele, ko bo dan drugi znak, da je nevarnost neposredna. Zasuto javno zaklonišče London, 20. sept. s. (Reuter) Preteklo noč je nemška eksplozivna bomba v Londonu zadela med drugim izhod iz javnega zaklonišča v nekem parku v severnem Londonu. Pri tem je bilo v zaklonišču več oseb ubitih in ranjenih. Ostale osebe v zaklonišču pa je eksplozija zasula ln so jih rešili šele po 12-urnem delu. Sto metrov od istega zaklonišča je padla še druga eksplozivna bomba. Ponoči je velika eksplozivna bomba razdejala tudi velik blok hiš v centralnem Londonu. Prebivalci hiš pa so bili vsi v zaklonišču in ni bil nihče poškodovan. Nadalje je neka bomba razdejala šest stanovanjskih hiš v nekem londonskem okraju. Toda samo dve osebi sta bili pri tem poškodovani. Potopljena nemška ladja L°nd°n, 20. sept. (Reuter) Admiralite-ta javlja danes, da je dne 2. septembra zvečer angleška podmornica »Sturgeon« (640 ton) ob severni danski obali z več torpedi potopila nemško vojaško transportno ladjo, ki je imela približno 10.000 ton. Na ladji je nastal takoj požar in se je v nekaj minutah potopila. Nemško ladjo je spremljalo več manjših edinic vojne mornarice in več letal. Povratek Rooseveltovih opazovalcev v Ameriko New York, 20. septembra j. (AR). Člana ameriškega generalnega štaba generala Em-mons in Strong, ki ju je predsednik Roosevelt kot vojaška opazovalca poslal v Anglijo sta se včeraj vrnila v Zedinjene države, kjer bosta prezidentu Rooseveltu poročala o svojih vtisih. Vodja ameriške vojaške misije v Angliji kontreadmiral Ghorm-ley bo do nadaljnjega še ostal v Londonu. Washington, 20. septembra. AA. (Reuter). Vojni minister Stimpson je ob priliki sprejema novinarjev izjavil, da pošiljajo ameriški oficirji, ki se nahajajo v inozemstvu, njegovemu ministrstvu poročila, da odpor Velike Britanije 'lahko še dolgo traja. Druga skupina ameriških rušilcev Ottawa, 20. septembra, s. (Reuter). V neko vzhodno kanadsko luko je dospelo zopet 6 rušilcev, ki so jih Zedinjene države odstopile Angliji. Rušilce so prevzeli kanadski mornarji in bodo uvrščeni takoj v kanadsko vojno mornarico. Japonski ultimat Indokini Ultimat poteče v nedeljo opolnoči in vsebuje še nove japonske zahteve — Položaj je zelo kritičen L°ndon, 20. sept. s. (Reuter). Iz Hong-Jfconga je davi prispela vest, da so Japonci postavili francoski Indokini ultiniativne zahteve. Ultimat ima rok 72 ur in poteče v nedeljo op°lnočL Doslej v londonskih diplomatskih krogih še ni bilo mogoče dobiti potrdila za točnost te vesti. Singapur, 20. sept. AA. (Reuter). Po poročilih iz krogov, ki so navadno dobro poučeni, so se francosko-japonska pogajanja glede Indokine končala z neuspehom. Položaj je kritičen. Hongkong, 20. sept. s. (Reuter.) Japon-sko-francoska pogajanja glede Indokine v Hanoiu so bila danes prekinjena. Japonska delegacija je odpotovala iz Hanoja. Ob odhodu je izjavil vodja japonske delegacije general Nišihara ameriškim novinarjem: »Dejstvo, da zapuščam francosko ozemlje, pomeni, da je nastopila kriza.« Nišihara je potrdil, da so Japonci stavili glede Indokine gotove zahteve, dejal pa je, da te zahteve ne prizadevajo niti francoske suverenosti, niti integritete francoskega kolonialnega ozemlja. Zadnja poročila potrjujejo, da so postavili Japonci Indokini zahteve z 72 urnim rokom, ki poteče v nedeljo o polnoči. Izvedelo se je, da imajo nove japonske zahteve celo večji obseg nego prejšnje. Med drugim zahtevajo Japonci dovoljenje za prost prehod svoje vojske preko Indokine in vojaška oporišča v Indokini. Tokio, 20. sept. s. (Reuter}. Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva je izjavil danes novinarjem, da japonsko-franco-ska pogajanja glede Indokine v Hanoju dobro napredujejo. V nasprotju z vsemi drugimi poročili iz Hanoja ni japonski uradni zastopnik niti z besedico omenil prekinitve pogajanj in japonskega ultimata. Francija popušča Washington, 20. sept j. (AR). Francoska vlada je obvestila Zedinjene države, da se ne more več uspešno upirati zahtevam japonske vlade napram francoski Indokini. Francoska vlada je v razgovorih z zastopniki japonske vlade potom svojih oblastev v Indokini pokazala najboljšo Vojna v Egiptu Živahne letalske akcije z obeh strani — Potopljena angleška podmornica Nekje v Italiji, 20. sept j. (Štefani). Italijanski generalni štab objavlja vojno poročilo št. 105, ki se glasi: Neko naše mornariško izvidniško letalo je z bombo napadlo sovražno podmornico ter jo potopilo. V severni Afriki so sovražni zračni napadi na pristanišče Derna v pasu Bomba, Tobruk in Sollum povzročili nekaj lahke gmotne škode. Med človeškimi žrtvami je bil eden mrtev in nekaj ranjenih. V Sidi Baraniju je protiletalsko topništvo sestrelilo eno angleško letalo. Število sovražnih letal, sestreljenih v okviru napadov, o katerih je poročalo prejšnje vojno poročilo, se je po naknadnih ugotovitvah povečalo na sedem, verjetno pa sta bili sestreljeni še dve nadalj-ni letali Angleški parnik, ki ga je naše letalo pogodilo z bombo v Egejskem morju, kakor je bilo javljeno v vojnem poročilu št 99, je bil hudo poškodovan ter se je goreč umaknil v Pirejsko luko. V Vzhodni Afriki je neka naša letalska formacija bombardirala sovražnika v Uadi Jusufu severozapadno od Galabata. V okviru napadov na Kassalo, omenjenih v prejšnjem vojnem poročilu, je naše lovsko letalstvo sestrelilo angleško letalo tipa Blenheim, ki se je goreče zrušilo na tla. Sovražno letalo, o katerem je poročalo vojno poročilo št. 103, da je bilo verjetno sestreljeno ob priliki napada na Massauo, je bilo sedaj najdeno 30 km proč od tega mesta. Posadka je bila mrtva. Sovražni letalski napadi na Diredauo, Giavello in Mogadiscio so povzročili le prav majhno škodo, človeških žrtev ni bilo. Angleški komunike Kairo, 20. septembra, s. (Reuter). Današnji komunike poveljstva angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja, da je položaj v Zapadni puščavi nespremenjen. Z drugih bojišč na Bližnjem vzhodu ni ničesar poročati. • Kairo, 20. sept. j. (Reuter). Komunike poveljstva angleškega letalstva v Afriki pravi: Naša letala so izvršila izredno uspešne napade na sovražnikova oporišča na Dodekanezu. V mestu Maritsa na otoku Rodosu so naše bombe povzročile eksplozije, ki so jim sledili tudi požari. V Porto Lagu na otoku Leros je bilo zadeto skladišče bencina ter se je ogenj razširil vzdolž obale. Vsa naša letala so se nepoškodovana vrnila. Trajno so naša letala napadala sovražnika z izhodišč v zapadni puščavi. V Der-ni so naše bombe zažgale več nasprotnikovih letal. V Tobruku so zanetile požare v raznih poslopjih, med Solumom in Sidi Barranijem pa so vrgla bombe na zbirališča transportnih avtomobilov. Tudi tu so bili zaneteni požari. Uspešen napad so na- ša letala Izvršila na približno 50 na tleh se nahajajočih sovražnih letal na nekem italijanskem letaliSču. Bombe so padle sredi med letala ter povzročile veliko škode. Eno naših letal pogrešamo. Ujeti italijanski novinarji Kairo, 20. sept. s. (Reuter) Pn Sidi Baraniju so angleški oklopni oddelki ujeli ti i italijanske novinarje. Ti so danes izjavili v Kairu, da so italijanske čete dospele do Sidi Baranije brez večjih bojev. Novinarji so bili ujeti, ko so v svojem avtomobilu vozili daleč pred glavno italijansko vojsko. Italijanske zahteve do Egipta Rim, 20. sept. o. V reviji >,Africa italia-na« piše predsednik italijanskega senata Federzoni, da so italijanske legitimne re-vindikacije v Egiptu omejene na to, da dobi Italija stvarna jamstva za prost prehod skozi Sueški prekop, kakor tudi, da bo v Egiptu penovno uvedeno učenje italijanskega jezika, s čimer bi se obrlitiki, vedno od-i ločno napreden in naroden. Bu je in za-i vzemal se je zlasti za izvedbo Hurarne reforme, ki je bila za Kostanjevico še posebej aktualna. Za svoje javno udejstvovanje je bil odlikovan z redom sv. Save, pridobil pa si je tudi ugled in spoštovanje vseh. ki ga poznajo. Hvaležen mu je zlasti Solol, kateremu je že od vsega početka dal na razpolago telovadnico in gledališki ocer. S prisrčnimi čestitkami združujemo tople želje, naj bi mu Bog ncklonil še mnogo srečnih in zadovoljnih let. Redek primer literarne nagrade, sarajevski pisatelj Dušan Gjurovič je pred kratkim izdal zbirko pripovedk. Te dni je dobil od finančnega ministra dr. šuteja zanimivo pismo, v katerem mu minister sporoča, da je nedavno prečital iz te zbirke črtico »žito«, katere resničnost je v letošnjem poletju tudi sam doživel. Črtica mu je tako ugajala, da je nakazal avtoiju nagrado v znesku 5000 dinarjev. Ljubavni roman lepe ruske grofice in postavnega, mladega huzarskega oficirja po romanu »Pustolovščine mladega gospoda na Poljskem« MARIA ANDERGAST, OLGA CEHOVA, OTTO TRESSLER, GUSTAV FROHLICH Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih. Ogl. reg. S. br. 30474/35. POZOR! Kot dodatek predvajamo najaktualnejša poročila sedanje dobe: ALARM NAD LONDONOM Evakuacija otrok, beg v zaklonišča, zračni napad itd. Dejanje se godi v vojnem času! Napad, borbe, špijonaža, ujetništvo, pred vojnim sodiščem, beg, spoznanje in ljubezen, ki preživlja vse težave vojnih zapletljajev! Prestave ob 16., 19. in 21. uri KINO MATICA, tel. 22-41 Dve lepi pridobitvi ob severni meji Jutri bodo na Kozjaku odprli novo šolo CM D — Pri Petanjcih pa bodo blagoslovili novi veliki most čez Muro Vsa dela ie izvršila tvrdka »Slograd« iz j Ljubljane, ki ie pričela gradnio dne 1- septembra 1938 ter jo uspešno končala po 2 letih. Zaradi pomladanskih poplav leta 1938. so morah izkoristiti to leto tudi zimo ter so delali podnevi in ponoči kljub hudemu mrazu 24 stopinj, v letu 1939. oa ie pritisnila tako huda zima. da ie bilo delo prekinjeno za 4 mesce. Za bansko upravo je izdelal projekt višji tehnični pristav inž. Lavoslav Viher, ki ie bil tudi nadzorni in-ženjer. Nadzorstvo na stavbi ie bilo poverjeno inž. Karlu Koblerju. za tvrdko Slograd pa je vodil gradnjo ravnateli inž. Zivko Sumer. na terenu oa inž. Leon Ska- 146 metrov, dolžina novozgrajene ceste pa 1 km. Med mostovi ie cestni nasip povprečno 4 m visok in zavarovan z betonskimi obložnimi ploščami proti poplavam Proti poplavam ie bilo zavarovano tudi v bližini ležeče podietie Petanjska slatina s 5 metrov visokim obrambnim nasipom, ki je takisto obložen z betonskimi ploščami Nova šola CMD na Kozjaku Jutršnja nedelja bo velik praznik naše severne meje. Bo pa tudi praznik zadoščenja vsem, ki se oklepajo Družbe sv. Cirila in Metoda in jo tudi v današnji dobi rado-voljno podpirajo. Ob navzočnosti zastopnikov vodstva CMD iz Ljubljane ter zfla- , sti mariborskih in drugih obmejnih podruž- ] Ustanovitev podružnice je bila v najlepše priznanje vodstvu CMD, ki je že nekaj let prej z denarjem in knjigami podpirala zasilno obmejno šolo pr Sv. Treh kraljih ter je zlasti ob božičnicab postala stalna dobrotnica te šode. Pod novim šolskim upraviteljem Leopoldom Rieglom se je v maju 1938 do tedanja zasilna enorazred-nica na pobudo CMD osamosvojila, na jesen 1938 pa je CMD sklenila postaviti novo šolo. Po dveh letih je na Kozjaku zrasefl ljubek in ponosen prosvetni hram, s katerim si je CMD postavila časten nov spomenik na naši severni meji. Za novo šolo se je najbolj trudil član glavneg? odbora CMD g. Ivan Robnik iz Maribora. Solo je zgradilo ^rablovo podjetje, domačini sami so darovali 34 kubikov plohov in 300 dm gotovine, ostale stroške, ki znašajo precej visoke tisočake, pa je dala CMD. S točnim izplačilom za pošteno delo je dala CMD najboljši zgled vsem, ki morajo skrbeti za gospodarski, prosvetni in socialni napredek Domače vesti Staro pismo Vse na svetu se ponavlja, nič novega pod soncem se ne pojavlja — to je vedel povedati že stari modrijan Ben Akiba. V roke nflm Je prišlo pismo nemško napisano, datirano samo »den 22t.« Napisano je bilo bržkone leta 1816 ali 1817. To so bila tista usodna leta po napoleonskih vojnah, ko je po slavnih zmagah in še slavnejših porazih zavladalo po vsej Evropi strahovito pomanjkanje. Na ljubljanskem velesejmu smo nekoč imeli priliko videti korec in zajemalnik iz leta 1817., ko so delili slavno rumfordsko juho, da ni vse naše prebivalstvo pomrlo od lakote. Bila je to doba strašnega ne teka, ko se ljudje niso mogli do sita najesti. Kako tudi, ko je bila boljša trava s fižolom že med priboljške šteta. Skromen dokument iz tistih hudih časov je pismo, ki se glasi: »Najdražja sestra! Ko sem si utrgal toliko časa, da ti morem svoj siromašni položaj odkriti, ti najprej poročam, da že od 14. t. m. nimam kruha in da že 8 dni nisem drugega jedel kakor fižol. Za kruh mi da gospa štiri krajcarje dnevno, da si kupim dve žemlji, Id pa jih dobim od peka le z veliko težavo, ker čakajo ljudje pri peku da dobe kruh takoj iz pečL Nimam prav nobenega denarja in si ne morem kopiti najpotrebnejšega papirja, zato bi mi bilo ljubo, če bi mi ti od mojega denarja poslala dva goldinarja, ker se bom tu zadolžil za toliko časa, dokler ne dobim kje kaj kruha, četudi mi bo moral brat še nekaj plačati, vendar ne bom mogel s samim tem izhajati, ker je kruh tako majhen« . . . Podpis: Alojzij Luzner. Da, bo že res, da je bilo to pismo napisano šele v začetku pomanjkanja, kajti pozneje je bilo še vse hujše. Podobnih pisem kroži tudi dandanes mnogo po svetu. Po svetu, pravimo, — drugod najbrž Se mnogo več, kakor po slovenskih krajih. Fotoamaterji! Tisoč barv — tisoč motivov Vam prinaša jesen. Fotografirajte z našimi svežimi filmi najboljših znamk! — Priporoča se edina specialna fototrgovina JANKO POGAČNIK Ljubljana, Tyrševa cesta 20 * Pozor, Jutrovčki! Nagradni polet smo preložili za teden dni. ker je barometer spet začel padati. Upamo, da se vreme do prihodnjega tedna zboljša. Pravočasno vas bomo obvestili, kdaj se bo polet vršil. + GIaso\-anje gledališkega občinstva. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vabi vse gledališke obiskovalce, da imenujejo ne glede na že razpisani letošnji gledalski spored, tri operna in tri dramska del- iz domače ali svetovne muzi kalne ali tirai a lične literature, ki bi jih želeli videti v bodoči sezoni. Gornje naj javi vsak, ki se bo udeležil razpisanega glasovanja, pismeno na naslov gledališke uprave. Dopis naj bo podpisan s polnim imenom in opremljen z naslovom. Rok glasovanja je od današnjega dne do konca tekočega mesca. Uprava Nuro<;nega gledališča bo nato razglasila izid glasovanje ter po možnosti upoštevala želje našega gledališkega občinstva. + Dar CMD. Profesor dr. Pavel Strmšek v Celju je 'iaroval Družbi sv. Cirila in Metoda 100 din povodom otvoritve CM šole pri Sv. Treh kralj nad Marenbergom. — G. Jakob Jaš, industrijec v št. Ilju pod Turjakom je poklonil povodom odlikovanja z redom sv. Save naši narodno-obramb-ni družbi 1.000 din. Obema darovalcema isfciena hvala! ?GENERATOR PREDELAJTE TAKOJ SVOJE 20V0RNE VOZOVE IN MOTORJE NA POGON Z LESNIM OGLJEM ALI LESOM. 0S7ECKA DEVA0NICA 2EL7EZA ITVORNIGA STRO JEVA D O* OSI JEK * ^"jtua zveza med črnim in Jadranskim morjem. »Jugoslovenski Kurir« poroča, da se morajo zaradi blokade Sredozemskega morja evropske kontinentalne države vedno bolj naslanjati druga na drugo. Tako je v Bukarešti osnovana italijansko-rumunska družba za izgraditev ceste od Bukarešte preko Galca do Braile in Turn-Severina. Ista italijanska skupina, ki stoji za to družbo, se zdaj pogaja z jugosloven-sko vlado, da bi se tudi pri nas ustanovila podrobna italijansko-jugosiovenska družba, ki bi podaljšala cesto od Turn-Severina do Trsta, Tako bi dobili direktno cestno zvezo med črnim in Jadranskim morjem. + Vpisovanje na ekonomsko-Komercialni visoki šoli v Zagrebu traja v rednem roku za zimski semester študijskega leta 1940/41 od 25. septembra do 5. oktobra. Pri vpisu mora vsak slušatelj predložiti naslednje izvirne dokumente: krstni list, spričevalo o višjem tečajnem izpitu realke, realne gimnazije ali gimnazije odnosno za^ ključno spričevalo trgovske ali pomorsko-trgovske akademije, nravstveno spričevalo pristojne oblasti, če je poteklo več kakor 6 mescev od prekinitve šolanja, potrdilo pristojne davčne oblasti o višini neposrednega in dopolnilnega davka roditeljev (očeta in matere) in lastnega davka, če je davčno obvezan, ter štiri mehke fotografije (velikost 6x9). Podrobnejša navodila eo v uradnem razglasu. CLARC GABLE in MIRNA LOY, popularna filmska zvezdnika, v filmu senzacij, peklenskega tempa, brzih podvigov in močne vsebine! Film o ljudeh železnih živcev, katerih življenje je izpostavljeno neprestanim opasnostim! Izredno napete scene — ganljiva vsebina ln tisočera iznenadenja v tem filmu bodo zadivila vsakogar! Premiera danes! KINO SLOGA — tel. 27-80 Predstave ob 16., 19. in 21. uri, jutri v nedeljo ob 10.30 (znižane cene) ter ob 15., 17., 19. in 21. uri. _ Skrivnost Amazone Moč ljubezni je sijajno prikazana v filmu Ljubezen državnega pravdnika Predstave ob 16., 19. in 21. uri! KINO UNION — tet 22-21 Mojstrska igra slavnega francoskega karakternega igralca Harry Baura daje filmu naf.i večjo umetniško vrednost. Tudi igralki Betty Stockfeld, Jeanne Prevost in drugi odlični igralci ne zaostajajo! Sedaj zopet redno predvajamo najnovejši Foxov tednik! K programu smo dodali tudi film domače proizvodnje, ki pred stavlja »ŽALE« in njih slovesno otvoritev. Film je izdelala družba Emona film in z njim pokazala, da tudi sami nekaj zmore mo. majo dobrovoljskega uverenja, a imajo po zakonu o dobrovoljcih pravico do njega. Obrazec prošnje se lahko nabavi pri sre-ski organizaciji Saveza vojnih dobrovoljcev v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 10. — Uprava. * Borba proti draginje po vaej državi Dan za dnem izrekajo sodišča po vseh. naših mestih obsodbe nad špekulanti, verižni ki in navijale! cen. V Smederevu je bilo zaradi navijanja cen kaznovanih 16 pekov. FOTOAPARATI £ EMONA IV. KAN C VSEH SVETOVNIH ZNAMK POCENI V DROGERUI LJUBLJANA N E BOTIČN I K + Mednarodna razstava fotografije v Zagrebu. Fotoklub Zagreb bo letos priredil svojo redno 8. mednarodno razstavo umetniške fotografije. To bo letos edina fotografska razstava v Evropi. Ker bo odziv iz inozemstva precej slabši kakor druga leta, bodo tem bolj zastopani domači amaterji in bo naša država dala 100 najboljših domačih avtorjev, številno bodo zastopani tudi Slovenci s svojimi odličnimi posnetki V Banji Luki je bilo izrečenih zaradi veriž-ništva 17 osodb. Iz Metkoviča so poslali v internacijo trgovca, ki ni prijavil oblastem svojih zalog. V sklajdiščih nekega trgovca v Uroševcu so odkrili 10.000 kg riža, ki ni bil prijavljen oblastem. V Zagrebu so, kakor se zdi, prvi strogi ukrepi že pomogali. Vsak dan manj je novih prijav in kaže, da se bodo trgovca polagoma le spametovali sta koči na Kokrškem sedlu in v Jermfcno-vih vratih oskrbovani do nedelje 29. t. m., oktobra pa ob sobotah in nedeljah. Enako tudi Frišaufov dom na Okrešlju. Koča na Korošici je oskrbovana do nedelje 22. t. m. češka koča pod Grintavcem je oskrbovana do nedelje 22. t. m. Stalno pa so oskrbovani Dom v Kamniški Bistrici, Dom na Krvavcu, koča na Veliki Planini in Mozirska koča na Golteh. Vse planinske postojanke v Zasavju in na Pohorju so stalno oskrbovane. Planinci izrabite lepe jesenske dneve za svoje izlete! (—) Iz Ljubljane u— Tragična Smrt vestnega poštnega uslužbenca. Danes ob 15. bo izored mrliške veže splošne bolnišnice pogreb poštnega služitelja Rafaela Grošlja na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnik, ki so ga poštni uslužbenci ljubili kot vzornega tovariša in njegovi šefi cenili kot skrbnega delavca, je umrl v vestnem izvrševanju svoje službe. Ko je bil na kraljev rojstni dan 6. septembra v Ljubljani živahen vrvež, so imeli tudi poštni uslužbenci, ki vobče spadajo med najbolj zaposlene stroke državne ZA VlAGANdE S0ČI1/3A BREZ KUHANJA, ZANE» SLJIVO KONZERVIRA /^VLOŽENE KUMARCE, GOBE.FIŽOL t.T.CL ŽIDOVSKA UL. LJUBLJANA MARIBOR Ranic ♦ StenOtipjstovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. Vpisovanje se vrši dnevno. Tečaj priporočamo vsem onim, ki se žele temeljito izobraziti za prvovrstno pisarniško moč v stenografiji in strojepisju, šolnina najnižja in zato dostopna vsakomur. ♦ Novi rektor zagrebške univerze, za novega rektorja zagrebške univerze je ban dr. šubašič imenoval akademika prof. dr. Stjepana Ivšiča, Profesor Ivšič je že prevzel dolžnosti. Istočasno so formalno prevzeli dolžnosti tudi dekani posameznih fakultet. ♦ Nova otroška zavetišča v Zagreba. Na Josipovcu v Zagrebu bo barska oblast postavila dva otroška domova, enega za gluhoneme, drugega pa za slepe otroke. V prvem bo imelo prostora do 200, v drugem pa do 100 otrok. Za zidavo vsakega je določeno po 5 milijonov dinarjev. t- v t v y ^ r * * y~ w ■> v - > v > v + Vpisovanje v trgovsko učilišče »Chri-»tofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15 (telefon 43-82) za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši še ta teden, ker je zaradi naknadnih prijav otvorjen še en oddelek. (—) + Včeraj so v Zagrebu pekli prvi ljudskl kruh. Od 21. t. m. se bo prodajal v Zagrebu le še enoten ljudski kruh, ki ga bodo prodajali na kilograme. Kilogram novega kruha bo po 4.50 din. Ljudski kruh se sme peffi le v kosih po 0.50, 1 in 2 kg in se mora pred prodajo stehtati. Enoten kruh bo prišel v prodajo šele drugi dan, potem ko je bil pečen. Prepovedano je peči kakršen koli drugačen kruh. Bel kruh bo dovoljen le v izjemnih primerih za potrebe bolnišnic. To velja le za kruh iz nove moke, do-č&m se bo iz stare moke do nadaljnega lahko še pekel kruh po starem načinu. * Opozorilo vojnim dobrovoljcem. Zadnji dan podaljšanega roka za vložitev prošnje za dobrovoljsko uverenje je 30. september. Opozarjamo na to ponovno vse tiste tovariše vojne dobrovoljce, ki še ni- 30 KOLONJSKIH VOD — odlično parfumlranlh — toči PARFUMERIJA »VENUS«, Tyrševa c. 9 ♦ Pouk posameznih predmetov (strojepisje, slovenska in nemška stenografija, knjigovodstvo, korespondenca itd., tuji jeziki) se prične 25. septembra. —' Izbira predmetov poljubna! Učnina zmerna. — Dnevni in večerni tečaji po želji obiskovalcev. Specialni dnevni stenotipistovski tečaj in posebni večerni trgovski tečaj. — Podrobne informacije daje ravnateljstvo trgovskega učilišča »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15 (telefon 43-82). (—) ♦ Vedno hujša kriza v Splitski jadranski ladjedelnici. Jadranska ladjedelnica v Splitu stoji pred novo redukcijo delavcev in uradnikov, če ne bo ministrstvo vojske odobrilo potrebnih kreditov za nadaljevanje dela, bo ladjedelnica prisiljena, s prvim oktobrom odpovedati spet večjemu številu delavcev in uradnikov, ki bodo tako ostali na cesti. — Zaradi zvišanja plač so nastale tudi težave pri zidarskih delih po pristaniščih. Stavbinska podjetja bodo morala prenehati z delom, če jim država ne priskoči na pomoč z naknadnimi krediti. ♦ Divji merjasci v okolici Pokup»«ega. V okolici Pokupskega so se nenadoma pojavili divji merjasci ki prizadevajo po koruznih poljih ogromno škodo. Hud strah med ljudmi vzbuja posebno velik merjasec, ki so ga videli na več krajih. Vsi poizkusi, da bi merjasce ujeli, so bili zaman, ker so zverine silno previdne in se pravočasno po-skrijejo v gozdovih. ♦ Kam na izlet v planine? Spet imamo lepe sončne dneve v zgodnji jeseni, kjer nudi narava slikovito pestro sliko, številni planinci si niso na jasnem, katere planinske postojanke so še odprte in oskrbovane, zato daje Slovensko planinsko društvo pojasnilo: V Julijskih Alpah so oskrbovane do nedelje 22. t. m. Staničeva koča in Aleksandrov dom, bo naslednje nedelje 29. t. m. Triglavski dom na Kredarici in koča pri Triglavskih jezerih in do nedelje 6. oktobra Aljažev dom v Vratih. Zaprta je že Vodnikova koča na Velem Polju in Orož-nova koča pod črno Prstjo. Stalno je oskrbovan Dom SPD na Komni in »Zlatorog« ob Boh. jezeru. Planinci, ki eo namenjeni v Bohinj, naj upoštevajo, da ni več redne avtobusne zveze lz Bohinjske Bistrice do »Zlatoroga«, da pa čaka pri vsakem vlaku pred postajo v Boh. Bistrici avtobus, ki vozi do Zlatoroga, če je vsaj osem potnikov. Na Vršiču je Erjavčeva koča oskrbovana do nedelje 29. t. m. Goliške koče so oskrbovane do nedelje 29. t. m. Na vihu Stola je Prešernova koča že zaprta, stalno pa je oskrbovan Valvazorjev dom na Stolu. Na Begunjščici je Roblekov dom oskrbovan le še ob sobotah in nedeljah. Dom na Kofcah je stalno oskrbovan. V Kamniških planinah službe, čez glavo dela. Grošeli 1e moral takrat s kolesom pohiteti na Vodovodno cesto, kjer je v neki hiši oddal brzojavko, a ker se mu je mudilo, ie pri povratku že na dvorišču sedel na kolo in se pognal na cesta Usodno naključje ie hotelo, da ie prav tedaj privozil mimo neki zagrebški avtomobilist in Grošelj se je na lepem znašel pod kolesi njegovega voza. S hudimi notranjimi poškodbami ie bil prepeljan na kirurški oddelek, kier pa ie vse prizadevanje zdravnikov ostalo brez uspeha Grošelj je po 14 dneh trpljenja poškodbam podlegel. Pokojnik zapušča ženo in dva otroka, za njim pa žalujejo tudi starši pa bratje in sestre. Blag mu spomin, njegovim naše iskreno sožalje! n— Krompir in druge zadeve. Na živilskem trgu se je vendar za prvo silo rešilo kočljivo vprašanje krompirja, zaradi katerega je bilo toliko debat in upravičenih razburjanj. Zadnje dni kmetje sploh niso več pripeljali krompirja na trg, da tako izsilijo povišanje predpisane cene 1.50 za kg. Po dolgem odlašanju je zdaj mestna občina napravila red in sama nakupila večjo množino krompirja, ki ga zdaj prodajajo mestni uslužbenci v mestni tržni lopi po enotni ceni 1.50 din kg. S tem ukrepom je regulacija cen krompirja dosežena in so ga pričeli zdaj tudi že kmetje dova-žati na trg po predpisani ceni. Drugače je bil včeraj trg dobro založen s sočivjem in sadjem. Cene grozdja se kar nočejo znižati in zdi se, da bo letos grozdje tudi v visoki sezoni zelo drago. Gob ni bilo mnogo na razpolago ter so ostale pri prejšnjih cenah mcrica 3 ali 4 din, lisičke pa so se celo podražile od 50 par na dinarja pri merici. Na ribjem trgu ni bilo nič posebnega, saj je bil močno skromen. Med morskimi ribami je bilo največ sardelic, ki si jih dobil po 14 din kg. Cena domačih postrvi je zrasla na 40 din kg, ščuke pa so prodajali po 18 din kg. u— Krompir, ki ga je kupila mestna občina za ljubljansko prebivalstvo, je že prispel. Včeraj je prispelo 6 vagonov ter ga je bilo nekaj takoj prepeljanega na trg, kjer ga je prodajalo tržno nadzorstvo s svojimi organi neposredno kunsumentom po ceni 1.50 din za en kg. Na tej stojnici bo ta krompir prejemalo tržno nadzorstvo vsak dan. Ni se bati, da bo krompirja zmanjkalo, ker bo tržnemu nadzorstvu možno, da iz skladišč mestne občine stalno dobiva zadostne količine, kajti poleg navedenih 6 vagonov krompirja dobi občina tudi še nadaljnje količine, ki so deloma že na poti. Količine od 50 kg navzgor pa bo mestna občina oddajala krompir iste vrste v svojem skladišču v milarni na Tržaški cesti. Nakaznice za ta krompir se dobe v Mestni hranilnici v Prešernovi ulici. Iz Tako resnične vrednote nikdar ne izgube svoje žive funkcionalnosti, ker kritika neprestano obnavlja zanimanje zanje. V tem pogledu se je treba spomniti samo raznih študij najivečjega češkega kritika F. X. Salde o pesnikih K. H. Machi in J. Nerudi študij, ki so izšle še pred veliko vojno; treba jih je primerjati s študijami o istem predmetu, kakor so bile objavljene v zadnjih letih. Tudi esej Mukarovskega odkriva marsikatero značilnost v literarni tvorbi Karla čapka, kakor dosihmal še ni bila opažena in popravlja mnoge sodbe dosedanjih kritikov, o enem največjih sodobnih čeških pisateljev.« Po tem uvodu oriše sotrudnik rimske revije z zgoščenimi potezami literarni profil tega pisatelja in pravi: »če razčlenjamo delo Karla čapka, lahko potrdimo tezo sodobne slovstvene vede, da ima sleherna umetnostna stvaritev neko spoznavalno vrednost in smisel in da skuša tudi umetnost odkriti nove resnice o življenju in o stvarnosti; tudi ona stremi po tem, da razodene nove povezanosti v vesoljstvu. Umetniško delo Karla čapka se je prekinilo prav na svojem najvišjem vzponu, ko je hotelo zajemati iz polnega znanje in spoznanje; prav tedaj, ko je samo pesnikovo življenje, osvobojeno mladostnega pesimizma, postajalo pesem naše evropske civilizacije in skupne naše intelektualne dediščine.« Nato kaže Adolfo Plachy na nekaterih primerih gnoseološke težnje v čapkovem delu ln prehaja k izvajanjem J. Mukarovskega, ki je podvrgel razčlembi čapkov stil z njegovo lirično melodijo, dalje njegov dialog in v drugem eseju sematično konstrukcijo in kompozitorni zapletljaj v čapkovi epiki. Tudi Mukarovsky prihaja po tej znanstveno estetski razčlembi k istemu sklepu, kakor so prišli drugi po intuitivni ali impresivni poti (glej n. pr. pri nas študije o čapku v »Ljubljanskem Zvonu«), da je bil čapek pisatelj izrazito humanitetnega značaja, v čemer je samo nadaljeval staro češko kulturno tradicijo, kakor jo označujeta imeni Chelčichy in Komensky. Sodelavec rimske revije sklepa svoj sestavek s tole sodbo: »Dva članka Muka-žovskega predstavljata najglobljo razčlembo, kar jih je bilo doslej spisanih o jeziku Karla čapka. In ta jezik je bil tega vreden. S Karlom čapkom je češčina dosegla svojo največjo prožnost in gibljivost, čapka bi lahko zaradi lahkote, s katero je izvajal največje stilistične virtuoznosti, ne da bi dajal vtisk česa nenaravnega, imenovali Paganinija češkega jezika, tistega jezika, ki je imel svojega Beethovna v mističnem pesniku Otokarju Brezini« —°> O Juša Kozaka prooi »Dvojni obraz«, ki jo je objavila v prevodu pisatelja Iva Kozar-čamina najnovejša številka »Savremeni-ka«, piše Ivan Goran Kovačič v »Novostih« z dne 19. t. m. »Morda izbira ni najboljša, vendar kaže tudi ta reč bleščečega psihologa in globokega misleca«. Novela »Dvojni obraz« je prevedena iz knjige »Maske« (Tiskovna zadruga, 1940). Nova Številka »Proteja«. Pravkar je izšla 4—5 številka ilustriranega časopisa za poljudno prirodoznanstvo »Proteus«, ki ga izdaja v redakciji dr. Lava čermelja Prirodoslovno društvo v Ljubljani. Obilno ilustrirani zvezek prinaša članek univ. prof. dr. Jovana Hadžija o naših jamskih mo-kricah ali izopodnih rakih. Pogled v neznani svet elektronskih žarkov in njihovih skrivnosti odpira dr. Lavo čermelj. Pisec nas tu seznanja z nedavno izumljenim magnetnim in električnim ultramikroskopom in s skrivnostmi, ki so se pokazale v svetu mikrokozma z uporabo te nove prevažne priprave. Univ. prof. dr. Ivan Rakovec je pisec članka o fosilnih in recentnih kozorogih. Dr. Miroslav Zei se bavi v posebnem članku z morskimi psi prikazuje njih posamezne rodove in način življenja te nedvomno zanimive morske zverine. V svet fizikalnih pojavov nas vodi Ivo Pirkovič s člankom »Kroglasta strela«. Iz knjige srbskega astronoma M. Milankoviča »Durch ferne VVelten und Zeiten« je prevedel B. š. poglavje »Moja knjiga o sončnem žarko-vanju in njegovih toplotnih učinkih na planete«. številko zaključujejo knjižne novosti, drobne vesti, pogovori s čitatelji in drugo kratko informativno gradivo. Tako »Proteus« s svojo zanimivo vsebino lepo nadaljuje tradicije slovenskega priro-doznanstvenega časopisa, ki jih je utemeljil njegov nepozabni prvi urednik dr. Pavel Grošelj. Študija o Jovanu Skeriiču. živomir Mla-denovič je spisal in izdal v obsežni knjigi na 370 straneh doktorsko tezo »Mladost Jovana Skerliča. Skerličevo prvo formiranje«. Mile Budak je pravkar izdal v zbirki »Suvremena knjižnica Matice Hrvatske« nov obsežen roman v dveh delih »San o sreči«. Roman se dogaja med hrvatsko vse-učiliščno mladino in se pridružuje Buda- kovi vaški epopeji »Ognjište« in velikemu meščanskemu epu »Rascvjetana trešnia«. Akcija za zboljšanje položaja hrvatskih književnikov se vztrajno nadaljuje. Pred dnevi smo navedli v okviru naše kulturne kronike značilen članek predsednika Društva hrvatskih knjiženvikov dr. Ilije J a-kovljeviča. »Novosti« so priredile celo anketo, kaj naj stori javnost za zboljšanje položaja domačih književnikov in umetnikov. Kot nekak epilog tej anketi je objavil pisatelj Ivan Goran-Kovačič v številki z dne 20. t. m. članek, v katerem omenja, kaj je banska oblast avtonomne Hrvatske storila za slikarje, za dramatska dela, se razvoj hrvatskega športa. Književniki se še vedno čutijo zapostavljene. »Za pesnike, noveliste, esejiste in pisatelje romanov«, piše g. Goran-Kovačevič, »nimamo nikakih nagrad. Medtem ko imajo v Ljubljani mestno nagrado ln ko obstoji v Beogradu nekaj skladov v ta namen, ni pri nas že nekaj sto let nikakšne materialne izpodbude za književno delo. . .« Zato predlaga pisec, da naj banska oblast ustanovi po dve nagradi za roman, za novelo, za liriko, za esej. Najmanjša vsota, ki v primeri s podporo za šport ne bi bila smešna, mora iznašati skupno stotisoč dinarjev, tako da bi vsaka prva nagrada dala 15.000 in vsaka druga 10.000 din. članek je spisan v energinčem tonu ln lahko z zanimanjem pričakujemo, kakšen uspeh bo obrodila celotna akcija hrvatskih književnikov, da si kot duhovna reprezentanca svojega naroda pridobe vsaj takšen položaj in toliko javnega upoštevanja, kakor ga imajo razne Športne reprezentance. mestnega skladišča na Tržaški cesti se krompir prodaja le neposredno konsumen-tom od najmanj 50 kg navzgor po 1.40 din za kg. Stranka mora prinesti vreče sama. Mestna hranilnica posluje za stranke vsak delavnik od 8. do 12.30. u— Za šolo glasbene Matice ljubljanske je vladalo v začetku novega šolskega leta veliko zanimanje, kar dokazuje dejstvo, da se je v irvi polovici tekočega mesca vpisalo več ko tretjina gojencev več kakor lani Ravnateljstvo šole obvešča p. n. starše, da se gojenci za vse predmete in oddelke še ve<'no sprejemajo v običajnih uradnih urah v pisarni Glasbene Matice, Vegova ulica štev. 7/n. Opozarjamo, da je tudi letos uveden pouk deklamacije, ki je poverjen višjemu režiserju g. Osipu šestu, plastiko pa poučuje baletni mojster Narodnega gledališča g. inž. Peter Golovin. (—) u— Pevski zbor Glasbene Matice bo imel prihodnjo vajo vsega mešanega zbora izjemoma že v ponedeljek dne 25. t. m. ob 20. pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Odbor. u— Uprava kina »Sloga« sporoča cenjenemu občinstvu, da bodo pričenši z nedeljo 22. t. m. vsako nedeljo in praznik redne matinejske predstave ob 10.30 po znižanih cenah 4.50, 6.50, 8 in 10. din. (—) u— Film »Skrivnost Amazone« v kinu Sloga! V tem senzacionalnem filmu nastopata spet skupno popularna filmska umetnika Clarc Gable in Myrna Loy. Prizorišče izredno napetih dogodkov je nemirna Kitajska, kjer Clarc Gable kot filmski žur-nalist snema najnovejše vojne dogodke. Boriti se mora neprestano s svojim riva-lom od konkurenčne tvrdke. Da pošlje svoji firmi čim senzacionalnejše posnetke, ga mora prelisjačiti in tudi izmišljene vesti niso kaj redke. Mvrna Lov je hrabra avia-tičarka. Pri letalski katastrofi jv*reši mladi reporter, ki se zaljubi vanjo. Obljubi ji pomoč pri iskanju njenega brata, ki se je izgubil v pragozdovih južne Amerike, kjer biva krvoločno indijansko pleme. Kako se razvijijejo nadaljni dogodki v neprehodnih džunglah tega plemena, ki hoče baš žrtve* vati belega moža, boste videli v tem filmu ki je vreden, da si ga ogledate. (—) u— V»e poštne n«biralne skrinjice t mestu pravkar zamenjuje ljubljanska poštna uprava z novimi. Nekateri stari poštni nabiralniki ki so namreč povsem odslužili in niso več ustrezali namenu. Vsega skupaj bo zamenjanih 90 skrinjic m lite pločevine. Vse so lično temnordeče l-i belo pre-pleskane in opravljene s popolnoma novim mehanizmom. Dolžina teh skrinjic meri 50, višini 55. širina pa 25 cl. Pozamezna skrinjica velja 980 din, šest novih poštnih torb pa 900 dinarjev. u— ženska je bila vzrok poizkušenega samomora, ki ga je tvegal v mrzlih valovih Ljubljanice 251eten fant vroče krvi. Bilo pa je zraven tudi precej alkohola. Fant je ves večer popival v veseli družbi, v kateri je bila tudi lepa deklica. Takoj se mu je zanjo vnelo srce, toda žal brez uspeha. Pili so preveč in postajali zmerom bolj glasni, tako da je dekiici bilo vsega že preko grla in je od družbe presedlala k sosednji mizi. Nesrečni zaljubljenec pa se je zaradi tega močno razburil in se v navalu ljubosumja na poti iz gostilne na Grudnovem nabrežju nenadoma iztrgal tovarišem iz rok ter skočil v še precej naraslo Ljubljanico. Eden tovarišev je naglo skočil za njim in ga s težavo spravil iz vode, toda stanovitni samomorilec je poizkušal vnovič v vodi utopiti svojo srčno bolečino. Za r žali so ga s pomočjo stražnika, ki je obupanega zaljubljenca odveael na stražnico, da tam na varnem prespi svoje jade. u— Vlom v vagon. Policija je aretirala podjetno tatinsko dvojico, Franceta in Jožeta, stara specialista za vlome v železniške tovorne vagone. Na glavnem kolodvoru je bilo že pred mesci izvršenih nekaj tatvin v vagonih, pa so doslej zaman iskali storilce. France in Jože sta odprla pred dnevi tovorni vagon na gorenjskem kolodvoru, v katerem je bila večja množina manufak-turnega blaga, last neke kranjske tekstilne tovarne. Res se jima je posrečilo odnesti velik zavitek tkanine. Ker sta imela na svojem stanovanju že od prejšnjih tatvin čedno zalogo raznovrstnega blaga, sta zdaj poskrbela za razprodajo. Poverila sta prodajo neki ženski, ki je odšla z blagom na Dolenjsko in ga razprodajala po okolici Novega mesta, pa še dalje po belokranjskih vaseh. Toda žensko so prijeli orožniki in pri zasliševanju je priznala, odkod blago. Tako je prišla vsa reč na dan. Jože in France sta romala v zapore u— Avtomobilov ni več varno puščati na ulici, kajti pojavila se je zadnji čas nova vrsta tatov-specialistov za vlome v avtomobile. Tatovi od raleč oprezujejo in kontrolirajo parkiranje avtomobilov, potlej pa s posebnim orodjem odpro avtomobilska vratca ter pokradejo karkoli že. Policija raziskuje že več ko deset takšnih tatvin v zadnjih tednih. Tako je prijavil trgovec Josip šlibar iz šiške, da mu je nekdo ople-nil avtomobil, ki ga je pustil za čas opravka brez nadzorstva v Beethovnovi ulici pred palačo Zbornice za TOI. Vlomilec je na neznan način odprl zaklenjena vrata ter pobral iz voza več zavitkov raznega manufakturnega blaga v vrednosti preko 3.000 din. — Privatni uradnik Hubert Gril se je pripeljal iz Majšperka v Ljubljano po opravkih ter pustil svoj avtomobil v Frančiškanski ulici Ko se je čez čas povrnil, je našel zadnje okno vlomljeno. Iz voza mu je vlomilec pobral zavitek z več novimi knjigami v vrednosti preko 500 din. u— Spet nesreča na cesti. Včerai dopoldne so mestni reševalci pripeljali na kirurški oddelek 62-letno Mariio Zormano-vo, ženo brezposelnega delavca s Ceste na Brdo. Pred palačo Vzajemne zavarovalnice na Miklošičevi cesti jo ie podrl neki biciklist in ji prizadejal hude poškodbe po glavi. sti sta °era-dobrl I orodont-zobna pasta % ; pengča ali ne peneča se ■ ; I u— »Vera Lubenska« in »Alarm nad Londonom« v kinu Matici. Od danes naprej predvaja kino Matica premiero izvrstnega filma »Vero Lubensko« z Gustavom Frohlichem. Marijo Andergast. Olgo Cehovo in Ottonom Tresslerjem v glavnih vlogah. Film ie delan oo romanu »Pustolovščine mladega gospoda na Poljskem«. Dejanje, ki je zelo zanimivo, se godi med vojno v Rusiji in na Poljskem. Gustav Frohlich ima sijajno vlogo mladega, drznega kavalerijskega častnika, ki se zaljubi v lepo rusko grofico. Vse faze težkega vojnega življenja na bojnem polju so prikazane v prizorih krvavih borb. ujetništva obsodbe na smrt zaradi vohunstva, bega tik pred ustrelitvijo i. t. d. Lepa muzika. mnogo komičnih prizorov oa nudiio gledalcu seveda tudi prijetno razvedrilo in zabavo, radi česar bo film tudi splošno ugajal. — Kot dopolnilo senzacionalni reportažni film »Alarm nad Londonom«. u— Skupščina stega planink kraljice Alenčice bo v nedeljo. 22. t. m. ob 10I v rvorani Trgovskega doma. Starši in prijatelji skavtizma vljudno vabljeni. Tudi Zlatorogov steg skavtov bo zboroval jutri in sicer ob 10. v beli dvorani_ Uniona. u— Sokolsko društvo LJubljana — Šiška opozarja, da bo jutri popoldne društveni telovadni nastop. V primeru slabega vremena bo nastop v veliki dvorani Sokolskega doma. Spored bo zelo pester Tokrat nastopi prvič tudi kolesarski odsek. Po nastopu bo zabava s plesom v vseh prostorih Sokolskega doma! Začetek bo točno ob 15. uri! Vabljeni! Zdravo! (—) u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljala danes od 20. do Doned~lika do 8. ure zjutraj mestna zdravnica dr. Zit-ko Jožica. Pleteršnikova 13/1. telefon st. 47-64. Iz €e!1a e— Jutri dopoldne ne bo toka. Mestna elektrarna bo zaradi nujnih deli na omrežju v nedeljo 22. t. m. ukinila dobavo toka in sicer v mestu od 8. do 11., v okolici pa od 8. do 13. Omrežje bo treba v tem času smatrati, ko da je pod napetostjo. e— številne prijave je prejela policija proti nekemu Celjanu, ki mu cč'tajo skrivanje blaga in navijanje cen. PoHcija preiskuje tudi razne druge slične primere. e— Starejše sestre Sokola Celja-matice bodo pričele redno telovadbo v četrtek 3. oktobra ob 16. v mestni telovadnici. Vpisovanje pri redni telovadbi samo do 15. oktobra. e— Lep uspeh Pilihovih harmonikarjev. V nedeljo dopoldne so Jelko Kramar in Žcljko Dobovišek iz Celja ter Rud' Schmidt iz Brežic, gojenci šole g. Rudolfa Piliha, državnega prvaka na harmoniki, koncertirali v ljubljanskem radiu. Vsi trije gojenci kažejo nesporen talent in odilično šolo. Od zadnjega nastopa v radiu so zelo napredovali ter so izvajali spored z vsega priznanja vredno tehniko in fineso. Goienci in njihov učitelj so lahko na lepi uspeh ponosni. e— Dragocen briljanten prstan je izmaknila. Pred kratkim je nekdo ukradel ge. Pavli Pernatovi v Zrinjskega ulici jz nezaklenjene sobe 12.000 din vreden briljanten prstan. Policija je uvedla preiskavo, ki je imela popOln uspeh. Ko je prišel stražnik Alojz Emeršič v stanovanje ge. Pernatove in začel zasliševati služkinjo, je izjavil, da bo pregledal vse celjske zlatarne. To je slišala neka gospa, ki je bila v bližini Stopila je k stražniku in mu priznala, da je izmaknila prstan in ga prodalla v neki celjski zlatarni za majhno vsoto, ker je bila v denarni zadregi. Prstan je potem trikrat menja astnika, končno pa ga je dobila neka g(»>,.,.J;čna od svojega zaročenca. Prstan so zaplenili in ga vrnili pravi lastnici. e— Licenciranje bikov. V sredo 25. t. m. ob 8. zjutraj bo na mestnem sejmišču v Celju licenciranje bikov sivop~enične pasme za območje mestne obč ne celjske Mestno poglavarstvo poziva vse bikorejce, da pred-vedejo svoje živali licencovalni komisiji. e— Iz orožniške službe Kapetan g. Svet-lič, novi poveljnik orožnike čete v Celju-je prevzel svoje posle. e— Za ture in izlete v Savinjske planine ■ so sedanji lepi lesenski dnevi prav primer- I ni. Priporočljiva je tura iz Logaiske doline J po novi Kopinškovi pot; na Ojstrico in Ko- ! rosico ter povratek čez R "banov kot. Koc- j bekev dom na Ki*r< ^'ci ostane oskrbovan j do 23. t. m Frischaufov dom na Okrešlju | bo stalno oskrbovan do 29 t m., ves me- . sec oktober pa bo odprt le ob sobotah in nedeljah. Piskernikova koča \ Logarski do- \ lini ter Mozirska in Celjska koča so stalno oskrbovane. e— Zdravniško dežurro službo za člane OUZD bo ime? jutri zdrav n k dr Franc Premšak na Cankarjevi cesti. e— V šestem kolu spominskega šahovskega turnirja dr. A. Schvvaba, ki ga prireja Šahovski klub Gaberie, so bili v četrtek zvečer doseženi naslednji rezultati: Fajs : E Csorgo 1:0, F. Sehneider : Habenšus pol : pol, F Csorgo : Esih 1:0 J. Sehneider : Regner 1:0, Rajšek : Hajsinger 0:1, Golja : Medved 1:0, Pukmajster : Ahtik 0:1, Verčovnik : Slimšek in Domanjko : Mirnik prekinjeno. Prekinjena partija iz petega kola F. Sehneider . Rajšek 1:0. Stanje po šestem kolu: F. Csorgo, Fajs in J. Sehneider 6. F Sehneider 4V2, Goija 4, Domanjko in Verčkovnik 3Vž (1), Mirnik in E. Csorgo 3 (1), Hajsinger 3. Habenšus 2V2, Slimšek 1 (2). Ahtik Esih, Medved, Rajšek in Regner 1, Pukmajster 0 točk. Iz Maribora a— Otvoritev šole CMD pri Sv. Treh kraljih bo jutri. Dodatno k včerajšnjemu obvestilu poročamo, da prenočišč pri Sv. Treh kraljih ni dobiti. Ker pričakujejo za primer lepega vremena velik dotok izletnikov, priporočamo, da vzamejo posamezniki za rezervo nekaj živil s seboj. Prehod ob meji od Radia do šole je svoboden in bo označen z zastavicami, zaradi tega niso potrebne legitimacije. Izletnike opozarjamo, da odpelje vlak iz Maribora proti Vu-hredu ob 5.35, iz Dravograda pa ob 5.55. Pri povratku odpelje vlak iz Vuhreda proti Mariboru ob 19.31. proti Dravogradu pa ob 19.58. Do gostilne na Radiu se je mogoče peljati z avtom. a— v nedeljo dne 22. t. m. v®i na med-klub®ko motociklistično in avtomobilsko dirko ki bo ob 14.30 na dirkališču Tezno! Predprodaja vstopnic pri Putniku. (—) a— Tomica Neralič. sin nekdaj močno priljubljenega baritona Franja Neraliča, je med najboljšimi basisti zagrebškega naraščaja in zelo upoštevan v zagrebškem gledališču. Nastopal bo v tej sezoni v Mariboru ali v operi »Lakme«. ali v »Fau-stu«. To je odvisno od tega za katero opero bo imelo gledališče takrat boljše predpogoje. a— 6413 učencev in učenk obiskuje mariborske šole. Poročali smo že, da se je vpisalo na vseh mariborskih srednjih šolah skupno 2928 učencev in učenk. Na vseh mariborskih osnovnih in meščanskih šolah pa se je vpisalo 3485 učencev in učenk, in sicer na deških ljudskih šolah 940 učencev, na dekliških ljudskih šolah 958, na obeh deških meščanskih šolah. 865, na obeh dekliških meščanskih šolah pa 722 učenk. a— Abiturienti, ki so bili sprejeti v V. letnik državne učiteljske šole v Mariboru, naj se zberejo v ponedeljek. 23. t. m., ob 8. uri v Alojzijevi cerkvi, po službi božji pa oddidejo v šolo. a— Amnezija. V smislu zadnje amnestije je prizadeto v območju mariborskega sodišča 102 obsojencev, od katerih jih pre-sedeva 40 kazen v mariborski jetnišnici, 62 pa kazni še niso nastopili. Vsi ti bodo spuščeni na svobodo, oziroma jim ne bo treba kazni nastopiti, ako plačajo v smislu amnestije za vsak obsojeni dan zapora 25 din dnevno. a— Orkestralni odsek Glasbene matice v Mariboru, ki je v pretekli sezoni pokazal prav lepe uspehe, prične s ponovnim delom v sredo 25 t m. ob 20. v prostorih državne dekliške meščanske šole v Miklošičevi ulici. Umetniško vodstvo je tudi letos v rokah kapelnika g. kapetana J. Jiranka. Novi člani, ki so pripravljeni prostovoljno sodelovati, naj se javijo med vajo. a— Drugo kolo šahovskega turnirja za prvenstvo Maribora se je končalo s sledečimi rezultati: Breš : Ketiš 1:0, Babič : Marvin 1:0, prof. Stupan : Certalič 1:0, Kukovec : Maroti 1:0. Partiji Dasko : Re-goršek in Bien : Gerželj sta bili prekinjeni. Za prekinjeno partijo iz prvega kola sta se Babič in Gerželj sporazumeda brez igre za remis. Stanje po H. kolu: Kukovec 2, Babič 1 in pol, Breš. Dasko in Regoršek 1 (1), Maroti in prof. Stupan 1, Gerželj pol (1), Bien 0 (1). Prihodnje kolo bo v torek 24. t. m. a— Premog iščejo. V Spodnjem Doliču so že pred nekaj leti zasledili žilo dobrega rjavega premoga. Raziskovanja, ki so jih vodili izmenoma razni rudosledci, pa so vedno zaradi manjkajočih sredstev zastala. Zdaj je pričel z raziskovanjem nov zakupnik tega predela, ki upa. da bo do kraja ugotovil kakovost in količino izsledene nove premogovne žile. a— Zagonetna tatvina. Zdravnikova soproga gospa Ana Zavadilikova. stanujoča na Trgu svobode 6 je prijavila policiji, da ji je za časa njene odsotnosti doslei "e neznani tat s pomočjo ponarejenih ključev ukradel iz omare 300 do 350 privatnih pisem in več raznih beležnih knjižic. Na policiji je ga. Zavadilik tud izjavila, da so ukradeni predmeti zanjo velike važnosti. Policija vrši sedaj preiskavo. a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v nedeljo dne 22. t. m g. dr. L. Toplak. Pobrežje. Aleksandrova cesta 6. bo Prizad razdelil uvoženi riž luščilnicam in bo pri tem prevozne stroške obračunal tako, da bodo vse luščilnice prejele riž po isti ceni. Vsa država bo razdeljena na re-jone. ki jih bodo oskrbovale posamezne luščilnice po enotnih cenah. Tudi pri prodaji riža trgovcem bodo prevozni stroški obračunani tako, da bo povsod cena enaka. = Anonimne ovadbe zaradi skrivanja živil. Uprava policije sporoča, da dobiva dnevno anonimne ovadbe proti raznim trgovcem in zasebnikom, da kupičijo oziroma skrivajo razne življenjske potrebščine.. Uprava policije sporoča, da odslej ne bo uvedla postopanja proti anonimno ovadenim osebam, ker se je izkazalo, da so take ovadbe po večini brez podlage in povzročajo oblastem samo mnogo brezplodnega dela = Peka kruha v gostilnah. Kraljevska banska uprava opozarja vse gostinske obrate, da veljajo predpisi ČL 6. uredbe o preskrbi prebivalstva in vojske s kruhom tudi za gostinske obrate. Zaradi tega je prepovedano prodajati v gostilnah beli kruh ali isti dan pečeni kruh. = Tehnična dela. Banska uprava je razpisala licitacijo za težaška, zidarska, betonska in železobetonska dela pri gradnji okrožnega sodišča v Celju. — Nadalje je razpisala licitacijo za dobavo drobnih kock in robnikov za tlakovanje državne ceste štv. 2. od km 546.797 do 549.134 to ie od Žabje vasi do Novega mesta-kolodvora (proračun 2,142.000 din) in za rekonstrukcijo te ceste (proračun 3.230.000 din) . Končno je razpisala licitacijo za dobavo malih kock za tlakovanje drž. ceste št. 50 od km 75.414 do 76.660 skozi Celje (proračun 840.000 din) in za rekonstrukcijo te ceste proračun 951.000 din. Izvajanje kontrole cen na drobno v dravski banovini odarstvo govlnska pogajanja z Nemčije Z enodnevno zakasnitvijo so se včeraj pričela v Beogradu trgovinska pogajanja z Nemčijo v okviru jugoslovensko-nem-škega stalnega gospodarskega odbora. Naši delegaciji predseduje pomočnik zunanjega ministra g. Milivoj Pilja, nemško delegacijo pa vodi državni sekretar dr. Land-fried iz nemškega državnega ministrstva za gospodarstvo. V naši delegaciji so nadalje pomočnik kmetijskega ministra inž. Budisav Cvijanovič, prvi viceguverner Narodne banke dr. Ivo Belin, načelnik ministrstva za gozdove in rudnike Milan Manojlevič, načelnik trgovinskega ministrstva dr. Dimitrije Mišic, od direkcije za zunanjo trgovino načelniki dr. Dragoslav Mihajlovič, dr. Krešimir Kristič, Boško Djordjevič, dr. Gojko Grgjič in šef odseka dr Mirko Mermolja; končno so v naši delegaciji še banovinski svetniki dr. Josip Kabas, višji uradnik Narodne banke dr. Nenad Pevac, ravnatelj Prizada dr. Ciril Nemec, naš trgovinski delegat na Dunaju Miloje Simič, naš trgovinski delegat v Berlinu Milan Kečič, in naš trgovinski delegat v Pragi dr. Edvard Jurak. Kakor poročajo iz Beograda, bosta delegaciji na tem zasedanju reševali poleg rednih vprašanj, ki se nanašajo na ugotovitev predmetov obojestranskega izvoza in uvoza, ter njihovih količin in vrednosti, tudi o nekaterih načelnih vprašanjih blagovnega in plačilnega prometa, ki se nanašajo na strukturo medsebojnih pogodbenih odnošajev in na dosedanji način plačevanja. Predmet pogajanj bo tudi uki-njenje sistema preferenc, na katerem sloni dosedanja trgovinska izmenjava z Nemčijo in vprašanje povečanja tečaja kli- Veiisvlj« uredbe o kontroli zunanje trgovine Že včeraj smo poročali, da je ministrski svet na predlog trgovinskega ministra predpisal uredbo o kontroli zunanje trgovine, s katero se uvoz in izvoz blaga stavi j a pod kontrolo direkcije za zunanjo trgovino, ki bo izdajala uvozna in izvozna dovoljenja. Uredba je že objavljena v »Službenih novinah« od 19. i m. in je s tem dnem stopila v veljavo. Pripomniti pa je treba, da z uveljav-ljenjem nove uredbe ne izgube veljavnosti dosedanji predpisi, ki se nanašajo na kontrolo uvoza in izvoza Ti predpisi se bodo izvajali naprej, dokler trgovinsko ministrstvo ne bo izdalo v novi uredbi predvidenih naredb, s katerimi bo uvedena kontrola v smislu te nove uredbe za posamezne vrste blaga. Šele tedaj, ko bo za določeno blago izdana taka naredba in bc objavljena v »Službenih novinah«, ne bo več mogoče uvažati ali izvažati dotič-nega blaga brez dovoljenja direkcije za zunanjo trgovino odnosno od nje pooblaščenih organov. Tudi prizadeti izvozniki in uvozniki bodo šele tedaj dolžni, da se registrirajo pri direkciji za zunanjo trgovino odnosno pri organih, ki bodo za to od direkcije pooblaščeni. Naredbe same bodo vsebovale pogoje, po katerih bo direkcija za zunanjo trgovino izdajala uvozna dovoljenja, kakor tudi predpise o pogojih za registriranje izvoznikov in uvoznikov. Tudi ustanavljanje obveznih združenj uvoznikov odnosno izvoznikov posameznih vrst blaga bo še predpisal za posamezne primere trgovinski minister po zaslišanju sveta za zunanjo trgovino in v sporazumu z banom banovine Hrvatske. Kakor poročajo iz Beograda, je odločeno, da se bodo v zvezi z novo uredbo prenesle kompetence izvoznega in uvoznega odbora pri Narodni banki na direkcijo za zunanjo trgovino. Likvidacija izvoznega in uvoznega odbora pri Narodni banki pa se bo izvršila šele prihodnji mesec. Oba odbora bosta delovala še toliko časa, dokler direkcija ne bo organizirala potrebnih oddelkov za prevzem poslov, ki sta jih doslej vršila imenovana odbora pri Narodni banki. Po novi uredbi o kontroli zunanje trgovine bo kompetenca Narodne banke v pogledu dirigiranja zunanje trgovine obstojala le še v tem, da bo direkcija izdajala uvozna in izvozna dovoljenja v okviru posebnega odobrenega načrta bla- govne izmenjave z inozemstvom v mejah razpoložljivih odnosno potrebnih plačilnih sredstev, kar bo ugotovljeno v sporazumu z Narodno banko. V zvezi z novo uredbo je devizna direkcija Narodne banke včeraj izdala opozorilo vsem prizadetim izvoznikom in uvoznikom, da morajo prošnje za izvoz in uvoz blaga, ki je pod kontrolo, tudi v bodoče predložiti na sedanji način odboru za izvoz odnosno odboru za uvoz pri devizni direkciji Narodne banke. Če bi v tem pogledu nastopile spremembe glede načina predlaganja prošenj in glede ustanove, ki naj se ji te prošnje predlagajo, bodo prizadeti izvozniki in uvozniki o tem pravočasno obveščeni. Izjava trgovinskega ministra Ob izdaji nove uredbe je trgovinski minister dr. Andres izjavil med drugim naslednje: 2e doslej smo imeli delno kontrolo zunanje trgovine. Taka kontrola obstoja za živino in živinske proizvode že od leta 1931. Nadalje obstoja kontrola za izvoz pšenice in moke. Pod kontrolo je tudi izvoz raznih predmetov v neklirinške države. Vsi ti kontrolni ukrepi so bili izdani ad hoc po trenutnih potrebah našega tržišča Izvajanje teh kontrolnih ukrepov je bilo poverjeno raznim ustanovam, tako Zavodu za zunanjo trgovino, Prizadu in Narodni banki Nova uredba gre za tem, da se koncentrira vsa kontrola pri direkciji za zunanjo trgovino, ki je gotovo najbolj poklicana za ta posel. Nadaljna prednost nove uredbe je v tem, da določa sistematično in načrtno delo v izvajanju kontrolnih ukrepov. Direkcija za zunanjo trgovino je dobila z uredbo široka pooblastila v pogledu kontrole, ki ji bo poverjena. Pri tem bodo direkciji v pomoč predvidene prisilne organizacije izvoznikov odnosno uvoznikov. Trgovinski minister je še izrazil prepričanje, da novi sistem kontrole ne bo ustrezal samo časovnim potrebam, temveč tudi interesom vsega gospodarstva. Gospodarske vesti = Enotne cene za riž. V smislu trgovinskega sporazuma z Italijo bo Prizad uvozil 20.000 ton riža, od tega 4000 ton ne-i oluščenega. Po informacijah iz Beograda rinške marke. Iz tega je razvidno, da bodo pogajanja z Nemčijo izredno pomembna za našo bodočo trgovinsko izmenjavo z Nemčijo in aa bodo pomenila v nekem pogledu preokret dosedanje prakse pri tej trgovinski izmenjavi. Nadalje poročajo iz Beograda, da se bo na zasedanju jugoslovensko-nemškega stalnega gospodarskega odbora razpravljalo tudi o vprašanju likvidacije kliringa s pro-tektoratom Češke in Moravske. Kakor smo že poročali, je nemška vlada sklenila, da se češkomoravski protektorat s 1. oktobrom vključi v nemško carinsko območje. Ukinjenje kliringa s protektoratom bo imelo za posledico ,da se bo tudi naš trgovinski promet s Češkomoravsko obračunaval v markah. V tej zvezi zatrjujejo v poučenih krogih, da bodo upoštevane obojestranske obveznosti na podlagi že sklenjenih ali neizvršenih trgovinskih poslov med našo državo in protektoratom, pri čemer bo predviden tudi rok za likvidacijo kliringa Po informacijah iz Zagreba bosta pri pogajanjih sodelovala kot zastopnika banovine Hrvatske dr. Sabac in inž. Koko-tovič. Pri pogajanjih se ima ukiniti dosedanji klirinški sistem plačevanja ter povečati tečaj nemške marke. Ker ie zaradi vojnih težkoč močno zastal izvoz lesa v Nemčijo se bosta omenjena delegata zavzela za večji izvoz lesa v smislu nedavnih razgovorov ravnatelja Gospodarske sloge prof. Tomašiča in ravnatelja zavoda za pospeševanje kmetijskega gospodarstva dr. Jančikoviča z nemškimi merodainimi krogi. Kraljevska banska uprava je izdala glede kontrole cen na drobno upravnim obla-stvom prve stopnje naslednje smernice: Kosmati zaslužek, ki ga naj upravno oblastvo prve stopnje določi po proučitvi krajevnih razmer v smislu čl. 2. uredbe o kontroli cen na drobno (SI. 1. 420/40) in navodil urada za kontrolo cen, naj se določi po tehle smernicah: Za testenine, riž, olje, milo naj znaša kosmati zaslužek 10%. Ako bi se sedanja, po banski upravi določena maksimalna cena (odnosno kosmati zaslužek) za mast razveljavila, se sme računati tudi pri moki in masti z maksimalnim dopustnim zaslužkom 10%. Pri kavi se lahko računa z dopustnim kosmatim zaslužkom 20%, pri manufakturi pa 25%. Kjer so se nakupne cene v primeri s cenami v septembru 1939 bolj povišale kakor za 40%, se smejo računati zgornji odstotki kosmatega zaslužka le od cene, ki je za 40% višja, nego je znašala cena v lanskem septembru. Odstotek 40 velja tako dolgo, dokler se sedanja režija bistveno ne podraži. V dinarjih izraženi pri-bitki bi bili po tej smernici za sedaj: pri testeninah navadnih 1 din, pri jajčjih 1.30 din, pri jajninah 2 din, pri rižu cenejše vrste (spendorju in sličnem) 1.20 din, pri rižu Carolina 2 din, pri moki 55 par, pri masti 2 din, pri olju »Zvezda« 1.70 din, pri olju »Diamant« 2 din, pri olju, rafinira-nem, v kantah 3 din, pri milu navadnem 1.50 din,, pri milu v kartonih 3 din. Po navodilih urada za kontrolo cen morajo vse trgovine na drobno voditi v svrho olajšanja kontrole nad cenami kon- trolno knjigo, ki mora imeti naslednje vpise: 1) dan prevzema blaga, 2) firma — tvrdka dobaviteljica; 3) številka in datum fakture; 4) fakturna cena za enote; 5) številka in datum odobritve te fakture po banski upravi; 6) maksimalni odstotek brutodobička a) v %, b) v din; 7) prodajna cena na malo. Vsi trgovci na drobno bodo morali voditi to knjigo najpozneje od 1. oktobra 1940 naprej. Aprovlzacuja mest Prejšnji teden je bilo v predsedništvu vlade na konferenci, ki se je pečala z vprašanjem prehrane, sklenjeno, da bo v mestih občinskim oblastvom poverjena naloga, skrbeti za prehrano prebivalstva. Mestne občine bodo v ta namen ustanovile svoje aprovizacijske ustanove, za kar bodo v obliki posojil dobile potrebna denarna sredstva in sicer iz kreditov, ki so bili prvotno določeni za direkcijo za prehrano, pa so ostali neizkoriščeni. Sedaj poročajo iz Beograda, da je že pripravljen načrt uredbe o aprovizaciji mestnih občin,.ki je izdelan v sporazumu z bansko oblastjo banovine Hrvatske. Načrt uredbe določa, da se mora v vsaki mestni občini ustanoviti poseben odbor mestnih svetnikov za aprovizacijo prebivalstva z najvažnejšimi živili. Finančno poslovanje tega odbora bo ločeno od mestnega proračuna. Ti mestni odbori za aprovizacijo bodo poslovali v tesnem sodelovanju s Prizadom. Uredba bo objavljena najkasneje prihodnji teden. Izvajanje uredbe o Izvozu konj V zvezi z uredbo o izvozu konj od 16. avgusta t. L, ki je stopila v veljavo 2. septembra t. 1. je trgovinski minister podpisal odločbo, s katero se v smislu člena 4. uredbe pooblasti v vsaki banovini ena organizacija, ki bo po novi uredbi posredovala pri izvozu konj. Uredba namreč določa, da se sme odslej vršiti izvoz konj samo s posredovanjem onih organizacij splošnega gospodarskega značaja, ki jih za to pooblasti trgovinski minister po predlogu banskih uprav, pri čemer sme biti v vsaki banovini za izvoz konj pooblaščena le ena organizacija. Trgovinski minister je za izvoz konj pooblastil naslednjo organizacijo: za dravsko banovino Gospodarsko zvezo v Ljubljani, za vrbasko banovino Srbsko zemljoradni-ško kreditno zadrugo v Banjaluki, za drinsko banovino Savez srbskih zemljorad-niških zadrug v Sarajevu, za zetsko banovino Glavno živinorejsko zadrugo v Beogradu, za dunavsko banovino Centralno združenje proizvajalcev in gojiteljev živine v Novem Sadu, za vardarsko banovino pa Združenje izvoznikov velike in drobne živine za vardarsko banovino v Skoplju. V smislu predloga bana moravske banovine za področje te banovine ni določena nobena organizacija za izvoz konj. Obenem je z naredbo bana banovine Hrvatske za področje te banovine določen »Pogod« v Zagrebu kot posrednik za izvoz konj. Po uredbi o izvozu konj določi trgovinski minister za vsako četrtletje skupno število in vrsto konj, ki se smejo izvoziti, in sicer na predlog sveta za zunanjo trgovino, ki predloži tudi načrt za razdelitev skupnega števila konj na posamezne države. V smislu tega predpisa bo na eni prihodnjih sej sveta za zunanjo trgovino določeno število konj, ki se smejo izvoziti v prihodnjem četrtletju. Strokovni odbor za promet s konji, ki je predviden z uredbo, da daje mišljenja o organizaciji izvoza, o odkupnih in prodajnih cenah in v rejonih za posamezne vrste konj, se bo sestal v pričetku prihodnjega tedna. Trgovinski minister je že izdal odlok, s katerim se imenujejo člani tega strokovnega odbora. Odboru pripada med drugimi iz dravske banovine g. Mirko Mermolja. Borze 20. septembra Na jugoslovenskih borzah notiraio nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Za grške bone ie bilo v Zagrebu povpraševanje po 53. v Beogradu pa do 55. Bolgarski klirinški čeki so se v Beogradu trgovali po 91. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo oo tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču 9e ie Voina škoda pri stalni tendenci nudila po 438, v Beogradu je bil promet po438. Zaključki pa so bili zabeleženi v 7% investicijskem posojilu po 100 in v delnicah Trboveljske po 290. _ DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 178.27 — 181.47, Nevv York 4425 — 4485. Curih 1009.84 — 1019.84. Tečaji na svobodnem trgu; London 220.46 — 223.66. Nevv Vork 5480 — 5520. Curih 1247.90 — 1257.90. Curih. Beograd 10. Pariz 9.85. London 16.55 New York 439. Milan 22.15. Madrid 40. Berlin 175.3750_________ EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda 438 den.. 4°/o agrarne 51 den.. 4% severne l agrarne 51.50 den.. 6% begluške 76.50 bi, 6% dalm. agrarne 70 bi.. 6°/o šumske 69 50 bi.. 7% stabiliz. 93 den.. 7% invest 99 — 100.50 (100), 7°/o Seligman 100 den.. 7% Blair 94 den.. 8%> Blair 99 — 100; delnice: PAB 190 den.. Trboveljska 295 — 300 (290) Gutmann 45 den.. frrčerana Osijek 205 den. Osječka ljeaaoni«« 165 den.. Isis 35 den.. Oceania 55® dea. Beograd. Voii» škoda 437.50 — 438.50 (438), 4% agrarne 53 den.. 4°/o severne agrarne 52 — 52.50. 6% begluške 76 25 6% dalm. agrarne 68.75 — 69.25 (69). 7% invest. 99 den.. 7% Seligman 102 den.. 8% Blair 99 den.. PAB 193 den. Blagovna tržišča ŽITO '+ Novosadska blagovna borza (20. t m.) Tendenca nespremenjena. Pšc-nica: za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. OveS: baški, sremski 297.50 — 300. Rž: baška 355 — 357.50; ban. 352.50 — S55. Ječmen: baški in sremski 340 — 345; pomladni 360 — 400. Koruzi; baška 347.50 — 350. Moka: franko mlin v dunavski banovini brez skupnega davka in vreč: »Og« in »Ogg« 723; krušna moka 358. Otrobt: franko mlin brez skupnega davka in vreč: 180. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 425 — 430. Iz Slovenjega Gradca sg— Novi grobovi in nesreče. V slovenj-graški okolici je umrla po daljšem bo'.e-hanju 61-letna upokojena učiteljica Frančiška Konečnikova iz Selnice ob Dravi. Za meningitido je umrla 18-letna Ivanka Založnikova iz okolice Mislinja. — S sušilnice za hmelj je padla in se nevarno poškodovala 70-letna služkinja Jera Stra-hovnikova iz Velenja. V Vuhredu ie konj udaril 33-letnega Mravljakovega hlapca Josipa Pečovnika in mu zadal smrtnone-varne poškodbe. V Otiškem vrhu pri Dravogradu ie na tračnicah padel 71-letni sin cestnega delavca Ivana Sidaria in si zlomil levico. Poškodovanci se zdravijo v slovenj graški bolnišnici. Poslano Uredništvo »JUTRA«, Maribor. V Vašem listu št. 220 od 20/9 1940 ste prinesli vest, da so našli v neki tukajšnji tekstilni tvornici »velike količine neprijavljenega bombaža.« Ta vest se ne strinja z dejstvi, temveč je res, da smo prijavili ves bombaž. 102 bali bombaža, ki so vskladiščene v posebnem prostoru predilnice, so bila prihranjene s predelovanjem umetnega bombaža. Vprašanje je, da li se mora ta prihranjeni bombaž prijaviti še drugič ali ne. Vsekakor za to še ni predpisov. Nepoučeni bodo sedaj mislili, da je predelovanje umetnega bombaža in prihranek bombaža špekulacija prav velikega kalibra. Temu pa ni tako, marveč je res, da se da bombaž danes zelo težko nabaviti in da se zato kupuje umetni bombaž, akoprav je dražji, in se meša z bombažem, da bi na ta način imeli delavci dalje časa zaposlitev. Z odličnim spoštovanjem J. Hutter ln drug M AL' POLOŽI DAR DOMU NA OLTAB ! wFno naše letalo se ni vrnilo i Ostanki angleškega bombnika, ki so ga italijanske lovci zbili po hudi borbi nad Libijo na tla Skrivnost ptičjih selitev Mnogo problemov, ki jih znanost še ni rešila - Sobota, 21. IX. 1940. _. K tntniko-itafijanskim razgovorom v Rima Veliko pozornosti, zlasti tudi v javnosti balkanskih dežel, zbuja obisk nemškega zunanjega ministra v. Ribbentropa (na desni) v Rimu. Skupaj z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom (na levi) sta imela še isti dan prvi sestanek z Mussolinijem Dodekanez Štirinajst, ne dvanajst otokov v Egejskem morju Te dni in tedne letijo jate ptic znova proti jugu. Opazujemo jih z nekaj turobnosti, kajti ti tropi odhajajočih ptic nam naznanjajo novo zimo. Brzi hudourniki se selijo prvi, pogostoma že sredi julija. V začetku avgusta jim sledijo rumeni kobi-lai^i, v začetku septembra se odpravljajo kukavice, slavci in štorklje na pot. Ob koncu tega meseca nas zapuste tudi lastovke, do srede oktobra jim sledijo drozgi, škrjanci in škorci. Med zadnjimi selilci so ščinkavci, vsaj samice, kajti samci prebijejo tuldi zimo v naših krajih. Za ščinkavci prihajajo na vrsto samo še divje gosi, ki jili pa tako pogostoma Opazujemo sredi zime na zasneženih močvirjih. Zakaj nas selilke pred zimo prav za prav zapuščajo? Najenostavnejši odgovor veli: ker v snegu in ledu ne dobe več hrane. Tako preprosta pa ta stvar ni, saj nas večina ptic zapusti vendar tedaj, ko je hrane na pretek in ko tudi vremenske prilike še prav nič ne spominjajo na zimo. Dejali so, da ptice pač slutijo bližajočo se zimo. Toda odkod jo slutijo? Hudourniki odpotujejo že v juliju, in sicer mladiči po navadi pred starejšimi, ki pa tudi niso nikoli vedeli, kaj je zima. Pomagamo si z besedo »nagon«, a ta nam ne pove prav za prav nič. Učenjaki govore v novejšem času o hormonih, ki zbujajo v ptičjih telesih to nepremagljivo strast do potovanja. Govore tudi o zimskem pomanjkanju svetlobe, ki se javlja že jeseni in res se pri selilkah, ki so jim kletke ponoči bile v jarki svetlobi, nagon do potovanja ni pokazal ali vsaj ne v tolikšni meri kakor v svobodi. A vse to nam vendarle ne pojasnjuje dejstva, da slutijo ptice bližnjo zimo, ne da bi jo kdaj doživele. Sicer pa je s svetlobo ista kakor s hrano: v juliju in avgustu je je največ, a vendar se ptice se- H jo. Znanost si pomaga čedalje čeSče ■ tem, da posega v prejšnje zemeljske dobe, zlasti v ledne dobe. Te so ptice s svojimi spremenljivimi življenjskimi pogoji redno silile, da so sii iskale novih življenjskih prostorov. To je ostalo potem kot prastar spomin v ptičjih možganih, če pa »prejmemo to razlago, si moramo odgovoriti še na drugo vprašanje: zakaj se ptice potem spomladi vračajo v naše kraje? Zakaj ne gnezdijo in valijo svojega zaroda v južnih krajih, kjer jim je miza vse leto bogato obložena? O kakšni »domovinski ljubezni« pač ne bomo govorili, in tako nam je zadnji odgovor na vsa ta vprašanja Se neznan. Marsikaj pa vemo o ptičjih poteh samih. Ornitološke postaje po vsem svetu so z desetletnim skrbnim opazovanjem jesenskih in pomladnih ptičjih selitev, zlasti pa s sistematičnim obročkanjem nabrale ogromno gradivo o tem, kam letijo posamezne vrste selilk in kako. Znamenita postaja v Rossittenu je izdala celo edinstven atlant, ki upošteva na 150 kartah poti vseh evropskih selilk. Tako n. pr. za štorklje, ki gnezdijo zapadno od Vezere v Nemčiji, da letijo preko Gibraltarja do severnoafriške obale, med tem ko potujejo štorklje vzhodno od Vezere preko vsega Balkana in vse afriške celine do konca Južnoafriške unije. Značilno je tudi za druge selilke, da si iščejo daleč narazen ležeča prezimovališča, čeprav gnezdijo v domovini pogostoma v zelo bližnjem sosedstvu. Zakaj tako, ne vemo točno. Tako nam ostaja glede ptičjih selitev še mnogo nerešenih vprašanj. V novejšem času se znanstveniki precej prepirajo glede brzine, s katero ptičje jate potujejo. Dalje ne vemo, da-li potujejo z vetrom ali proti njemu. Potujejo mladiči skupaj s starci ali zase? Kako se orientirajo jate na nočnih poletih? Takšna so vprašanja, ki jim mora znanost odgovor šele najti. General de Gaule, vodja nadaljnjega francoskega oboroženega odpora je v zadnjem času dosegel večje j uspehe. Nekatere važne francoske kolonije so se postavile odločno na njegovo stran ln nadaljujejo proti odredbam vlade v VI-chyju vojno Navzgor s konji, navzdol s paro Pred sto leti so otvorili progo nemških državnih železnic na odseku Braunschweig —Harz. Pokrajina tod se vzpenja do končne postaje in tako se je zgodilo, da so mo i rali prve vlake, ki so vozili iz Braun- j schvreiga proti Harzu, vleči navzgor s i konji, nazaj grede pa so v Harzburgu na- ; tožili konje na voz, ki ga je vlekla parna j lokomotiva in ves tovor ljudi in živali se je ! srečno vrnil k izhodni postaji. Zračni promet na progi M lasni — Btsenos Aires Pred nekaj dnevi so otvorili novo zrač- j no proso v Ameriki. Letala letijo od Mia- j mija do Buenos Airesa. Poleti se vrše za ' sedaj po enkrat na teden, in sicer s stra- \ tosfernimi letali. Proga reže v ravni črti : Brazilijo. Na ta način so skrajšali potova- ; nje. ki ie trajalo prei pet dni. na tri dni i in pol. Nov ruski ledolomilec Sovjetska mornarica se je ojačila z novim ledolomilcem. ki so mu dali ime »Le-vanevski«. Ta ladja ima najmodernsjšo ; električno opremo in vse udobnosti za čla- . ne svojih posadk in učenjakov, ki bodo z ladio razisksvali arktične predele. Posebno močna je na ladii radijska postaja, ki ie dovoli iaka. da lahko od koder kol; eovori z Moskvo. Na ladji je prostora za 2500 ton tovora. P ostani in ostani član Vodnikove družbe! V italijanskih vojnih poročilih se večkrat omenja Dodekanez. To je skupina otokov v Egejskem morju ob jugozapadni obali Male Azije. Ime otočja prihaja od grškega naziva skupine »dodeka nezos«, kar pomeni »dvanajst otokov«. Tako se imenuje skupina, čeprav je večja. Obsega namreč ne dvanajst, ampak štirinajst otokov. Največji med njimi je Rodos, ostali so: Char-ki, Kalimos, Kasos, Kos, Lipsos, Leros, Ni-siros, Patmos, Tilos, Karpatos, Simis, Astropalis m Kastelirozo. To otočje ima skupno 2544 kv. km površine ln nekaj nad sto tisoč prebivalcev, večinama Grkov. Po poklicu so to vinogradniki, sadjarji in ribiči. Med njimi je tudi nekaj Turkov ta Zidov ter nekaj do-seljenih Italijanov. Za časa turško-italiajnske vojne 1.1911. ko je šlo za Tripolis, so Italijani poleg Libije osvojili tudi Dodenaneško otočje, ki so ga dotlej Grki reklamirali za sebe. Z mirovno pogodbo v Sevresu in pozneje v Lausanni, je Turčija odstopila Dodekanez Italiji. Kakor smo že omenili, je med otoki največji Rodos. Njegova velikost je tolikšna, kakor površina Hvara, Korčule. Brača in Krka skupaj. Na Rodu živi 50.000 ljudi s štirimi petinami Grkov. Tam je tudi hrib Altairo, visok 1230 m. V glavnem mestu na Rodu je sedež italijanskih upravnih in vojaških oblasti. Še danes je videti tam palače s starimi grbi »rodskih vitezov«. L. 1927. so Italijani na Rodu odprli vseučilišče. Prebivalci Roda so prastari kolonisti, ki Nov predpis o zračnih alarmih Nemški veliki maršal Goring je izdal nov predpis o ravnanju pri zračnih alarmih. V bodoče se bodo morali podati stanovalci Berlina v kleti ta zaklonišča šele tedaj, ko bodo stopili v akcijo rekfektorji in baterije za obrambo pred napadi iz zraka, odnosno takrat, kadar se bo že slišal šum motorjev sovražnih aeroplanov. Dva nasveta za Sepoto Čaj iz mačehic je idealen pripomoček, da dobimo gladko, čisto kožo, če ga jemljemo trikrat na dan Grdi dvojni podbradek se da z gotovostjo odpraviti z vsakdanjim masiranjem od spredaj proti vratu, seveda r. nekaj kožne kreme. Čtivo francoskih vojakov V glasilu nemških knjigotržcev piše neki Richard Mitschke o knjižnih zbirkah, ki je med vojnimi operacijami naletel v francoskih utrdbah in poljskih položajih. Preprosti vojaki so brali, kakor je sklepal iz teh zbirk, pretežno kičaste ljubezenske zgodbe najcenejše vrste, potem zvezke s kriminalnimi zgodbami, bolj poredko pa pustolovske zgodbe. Knjige o higieni spolnega življenja so bile pogostoma zastopane. Podčastniki in častniki so brali romane in erotično literaturo. Da so prebirali topniški in pionirski častniki matematične knjige, je umljivo, vendar ni Mitschke našel nobene literature o svetovni vojni ali kakšne knijge o junaških vojnih ta drugih dejanjih. so se tukaj naselili že 1100 let pred Kr. Bili so izvrstni morjeplovci in so kot taki osnovali svoje kolonije na Balearih ter vzdolž vzhodne španske obale. Pomorska trgovina je tukaj vedno cvetela. Višek je dosegla v četrtem stoletju pr. Kr. r., zato smatrajo kulturni narodi po pravici Rod za eno izmed žarišč stare grške kulture. Rod pa se ponaša tudi s starim pomorskim pravom, ki so se ga poslužili že Rimljani. V srednjem veku so se trgali za Rod Bizan-tinci, Genovežani in Ara,bci, ker ima zelo povoljno lego za pomorsko trgovino. Turki so na Rodu gospodarili 381 let, od 1.1530. do 1911. Rod slovi po svetu zlasti zaradi svoje znamenite skulpture boga Heliosa, ki stoji v pristanišču ter so ga včasih imeli za eno izmed sedmerih svetovnih čudes. NAMESTO ANEKDOTE K najbolj znanemu in obenem najdražjemu odvetniku v San Franciscu. dr. H. \Vallaceu, je prišel slep berač ir. ga prosil, naj prevzame njegovo zastopstvo v pravdi, v kateri je šlo za 37 djlarjev. »Zakaj ste prišli s to stvarjo ravno k meni?« je vprašal ne preveč navdušeno dr. VVallace. »Veste,« je odgovoril berač, »najprvo sem se informiral, kdo je tu odvetnik Hen-ryja Forda Rekli so mi da ste to vi, in tako sem si mislil, da mora biti Fordov pravni zastopnik gotovo zelo spreten advokat, ki mu lahko mirno izročiš svojo stvar«. Mister \\'allace je nato seveda takoj sprejel to stvar — in je izgubil. Njegov klient pa ni zvedel za ajegov neuspeh. »To je v resnici spreten odvetnik!« je vzkliknil mož, ko so mu v odvetnikovi pisarni izročili ček za 50 dolarjev .. VSAK DAN ENA SENZACIJA »Po 401etnem opazovanju mi je uspelo ugotoviti, da zvezda Severnica v nasprotju s prejšnjimi meritvami ni oddaljena od nas 699,999.999.999.999 km, temveč samo 699,999.999,999.998 km!« (Berlinske Tidende) V znamenitem Compiegneskem gozdu, f. kjer je L 1918. maršal Foch sprejel nemške odposlance za sklenitev premirja, so Nemci odstranili vse, kar je spominjalo na ta dogodek. Po Hitlerjevem nalogu so pustili nedotaknjen samo spomenik maršalu Fochu. Zgornja slika nam predstavlja ta zgodovinska tla, kakršna so danes. Spodaj pavljon, ki je stal prej v bližini spomenika ln v katerem so Francozi hranili železniški voz, v katerem je bilo podpisano premirje XI. novembra 1918., a letos nemško-francosko premirje. Stavbo so Nemci podrli, vagon pa prepeljali v Berlin H. Adams 6 LEPA ZAR0TNICA Detektivski roman Težko so morale delati, da so si služile vsakdanji kruh, a pri Karolini so spet in spet nahajale novih moči. Karolinino stanovanje jim je bilo v tistih temnih dneh domačija. Nihče-ni vedel, kolikanj jih je zadolževala s svojim tovarištvom in z neštetimi darilci, ki so jim pomagala, da so laže kljubovale sovražnemu svetu. Zdaj je bila Karolina sama zašla v nesrečo. Samo Dafni Summersovi se je še dobro godilo, a ta je imela z njimi malo dotika. Živela je z očetom v Srednji Angliji. Že večkrat je bila vabila prijateljice k sebi, toda dvojčici je zadrževal v Londonu poklic, Judy se pa tudi ni mogla kar tako odtrgati. Kakšno čudno naključje, da so bile zdaj štiri prijateljice iz stare srečne petorice združene po skupnem ubo-štvu in nezakrivljeni nesreči, ki je bila v vseh štirih primerih spominek na nevrednega moškega Ali naj podpre Karolinin poizkus, da si vrne nekaj izgubljenega denarja? Vso noč ni zatisn;la oči, tolikanj si je belila glavo s tem vprašanjem, a do jutra še ni bila našla odgovora nanj. V dnu srca se je zavedala, da Karolini ne more odbiti prošnje, toda načrt sam po sebi ji je bil mrzek. V salonu je bilo tisto jutro mnogo opravka. Podjetje je uspevalo že od začetka, a Karolina je de-vala vsak belič na stran, da bi mogla vrniti Karo- lini vsoto, ki ji jo je bila posodila za ureditev. Nekatere izvedenke za lepoto so nalikovale živim razstavam svojih lepotilnih izdelkov, Judy pa je imeli že po naravi prekrasno polt in njene odjcmalke si niso mogle želeti boljšega, kakor da bi ji bile v tem podobne. Ko je Karolina vstopila, je imela Judv delo. Pravkar je drgnila obraz neki gospe, ki si je hotela brez lastnega truda ali zamudne uporrbe čistegi zraka omisliti mladostno vnanjost. Karolma je sed^ v malo čakalnico ter jela prebirati karto s cenami : vseh pripomočkov in načinov nege, ki so bili pri ! gospe Juditi iskalkam lepote na ponudbo. Drgnjenje obraza je stalo pol gvineje, za stalne naročnice nekaj manj. Brazdice v koži si lahko dala poceni zadelati, prsi so ti okrepili ali zmanjšali, kakor te je bilo volja. Gube in nepotrebne dlačice so odstranjevali za majhen denar in posebnih izdelkov, ki si jih dobila samo pri gospe Juditi. je b:la cela j vrsta. Lepotne smetane, mandeljevo testo, ličiln: ' prah v najmikavnejših barvnih otenkih in k t^mu i črtala za ustnice v vseh mogočih naravnih in ne- i naravnih barvah. Nohte so ti likali na »Judit n blesk«, ki je bil baje zelo trpežen. »Ljuba Karolina, ali ne bi vendarle postala moja družabnica?« S tem vprašanjem je Judy planila v čakalnico. »Kaj vse bi še lahko uvedli, če bi mi hotela pomagati!« »Gledala sem v ceniku, ali znaš tudi izpreminjati izraz lica,« je dejala Karolina. »To bi utegnilo biti nekai za nas. Samo če bi nas lahko potem spet popravila!« »Izraza ne znam izpreminjati,« je rekla Judy. »Tega tudi najbrže nikoli ne bom delala, zlasti še, ker je polem kvečjemu slabše ko prej. Lahko se sicer znova poizkusi, a koža se pri tem raztegne in strašno stanjša; razen tega ostanejo vedno brazgotine.« »Če je tako, si moram pomagati s krinkami!« »Torej midiš res poizkusiti, Karolina?« »Brezpogojno!« »Le zakaj nočeš ostati tu pri meni! Podjetje se bolj in bolj izkazuje, mimo tega pa ima to delo tudi vesele strani. Minuli teden je prišel mlad gospod in vprašal: »Kaj ne, da negujete tudi gospodično Protherovo?« Dejala sem. da je negovanje lepote zaupna stvar.« »Jaz pa vem, da prihaja k vam, sam sem ji priporočil, naj gre,« je odvrnil. »Zakaj torej še vprašujete?« sem rekla. »Zato, ker se misliva prihodnje dni poročiti. Ali moram paziti na kaj posebnega, kadar bova oženjena?« Vprašala sem ga, kaj misli s tem. »Nobenih skrivnosti ne maram vedeti,« je dejal. »Teh mi tako ne bi izdali. A pomislite, kako strašno bi bilo, če bi nekega jutra prišel k zajtrku in bi mi stopila naproti tuja ženska. Naj ima peg še toliko, to me prav nič ne moti, samo da vem naprej!« »To ti je vedečen moč,« je menila Karolina. »In kaj si mu rekla na to?« »Rekla sem, da je dražestno dekle, in če ima kake pomisleke, naj se vpiše z njo vred v plavalni tečaj. Oh. dragica, kako lepo bi se nama godilo, če bi hotela za zmerom priti k meni. Najeli bi si večje prostore in uvedli še marsikaj, barske kope- li, točkovno drgnjenje in obsevanje z ultravijoli-častimi žarki, za kar je treba posebnih oddelkov.« »Dušica Judy, zelo ljubeznivo je, da mi to ponujaš; vem tudi, kako dobro misliš, toda odločiti se ne morem za nič, dokler ne tvegam še zadnjega boja zase in za nas vse.« »Nepravega se lotevaš!« »Ne verjamem. Nekaj moram storiti.« »In če ti rečem ne?« je obotavljaje se dejala Judy. »Tudi tedaj moram poizkusiti. Bunty in Nancy sta mi obljubili pomoč. Lahko bi rekla, da tri zadostujemo, a v četvero je bolj gotovo. Dvojčici ne moreta dolgo ostati zunaj Londona in vse nam bo laže, če se bomo vzajemno podpirale. Toda nič, kar koli bi bilo, me ne odvrne od moje namere.« »In kdaj jo misliš izvršiti?« »Jutri zvečer. Vse sem pripravila, čim prej, tem bolje. Seveda utegne nastopiti nepričakovan zadržek, a poizkusimo lahko. Zdaj pojdem k Nancyji, ta pa naj obvesti sestro.« Judy je stopila k oknu in solnce ji je posijalo naravnost na krasne rdeče lase. Ne da bi kaj videla, je strmela na cesto pod seboj in na živahni promet. Želela je, da ne bi imela nobenega opravka s to stvarjo, a Karolina, ki je bila toliko storila zanjo, je poudarjala, da bi bilo bolje, če, bi ji tudi ona pomagala. »Nu prav,« je dejala. »Pokliči me, kadar me boš potrebovala, pa pridem. Preobleko si oskrbim. Tebi na ljubo storim zločin, toda obljubiti mi moraš, da se ne lotiš nobenega novega poizkusa, ako ta iz-podleti, in prideš nato k meni.« „Nemski načrt napada na Anglija" Francoski list »Journal« objavlja pod gornjim naslovom članek znanega vojaškega pisca generala Duvala, ki pravi: »Srditost, s katero nemško letalstvo sip-lje svoje bombe nad London, daje sklepati na povsem drugačen pomen teh napadov, nego se je doslej splošno mislilo. Taka silna zračna akcija je predraga za napadalca, da b: jo lahko smatrali samo za represali-jo proti angleškim letalskim napadom in kot osveto za nekatere porušene nevojaške objekte. Pač pa moramo smatrati nemško zračno akcijo za važen del splošnega napada na Anglijo z namenom zasedbe otočja in uničenja angl. voj. sile. Zasedba se da izvršiti samo s kopnimi silami, te pa lahko stopijo v akcijo na angleških tleh šele takrat, kadar bo uničena britanska zračna sila. Načrt za napad mora imeti tri osnovne faze: uničenje angleškega zračnega bro-dovja, nato izkrcanje kopnih sil po morju in z letali ter naposled ur.ičenje angleških obrambnih sil na angleških tleh. Pred očmi vsega sveta se zdaj po vsem videzu odigrava prvo dejanje te velike drame in te silne borbe za bit: ali ne biti. Prva faza te borbe še ni zaključena, kajti zdi se, da se zračne s:!e napadalca cepijo v posameznih bifkah Ne kažr se še, da bi se v bližnji bodočnosti odigrala odločilna bitka, v kateri bi bile zračne sile Velike Britanije tako potolčene, da b5 napadalec lahko prešel na izvrševanje drugega dela svojega načrta: na množestveno izkrcavanje kopnih čet. Ne da pa se dvomiti da imajo napadalci trden namen, angleško letalstvo izčrpati in ga prisiliti, d z se v vednem obrambnem boju iztroši, tako da bi napa- »n Popolo d' Italia«. uradno glasilo fašistične stranke, se v svojem uvodniku z dne 18. t. m. obširno bavi s prodiranjem itali-janskih čet na obrežni črti Solum—Sidi in Barani—Marsa ter opisuje tamošnji položaj takole: »Angleži so prisiljeni k umiku na vsej črti. vendar ne zato, ker bi imeli premalo sil in premalo vojnih sredstev. Že davno, zlasti ds od 1. 1935. dalje ie Egipt spremenjen v nekak vojni arsenal Velike Britanije. Poveljujoči general Wavel ie_ še pred par tedni razpolagal z desetimi divizijami. ki 90 bile razmeščene v prostoru ob meji Cirenaike, v pasu Sueškega prekopa in v Palestini. Ena izmed teh velikih edinic je »leteča divizija«, ki ie oklopljena. Kljub tej znatni sili general Wavel zadnje čase ni bil gotov svoie stvari ter ie zahteval ojačeni. Londonska vlada, dasi je še bolj zaposlena ko general Wavel, mu je ustregla in poslala v Egipt nadaljnjih 28.000 mož. Ta številka je ugotovljena in preverjena. znano pa ie tudi. da imajo te pomožne čete močan oddelek bojnih voz in oklopnih avtomobilov, koiih število znaša štiristo. Vsega skupaj ima tedaj poveljnik britanskih čet na razpolago preko 200.000 mož. morda celo 230.000. To ie najboljša vojska, kar iih ima Anglija, sai še ni bila nikjer poražena in ni še nikjer utrpela kakih znatnejših izgub. Bila bi zelo koristna na angleških tleh. kjer bi ji ne manjkalo dela. kajti tam so napočili hudi dnevi. Toda vojni minister Eden. ki ne zna in ne zna urediti svojih računov z Italijo, mar- Predsednik vlade v avdienci Predsednik vlade g Dragiša Cvetkovič se je tudi včeraj mudil v Sloveniji. Tekom dneva je bil tudi na Brdu, kjer je bil sprejet v avdienci od Nj. Vis kneza namestnika. Napoved protižidovskih ukrepov pri nas V beograjskih političnih krogih je povzročil veliko pozornost oster članek vladnega »Vremena« proti Židom v Jugoslaviji. Članek dolži, da zastrupljajo naše gospodarstvo in da so glavni krivci sedanjih težkih prilik Med drugim pravi: »Danes se vse bolj postavlja na dnevni red vprašanje sodelovanja Židov v našem gospodarstvu. Zidje predstavljajo v vsaki državi in v vsakem narodu organizem s posebnimi tendencami. Čeravno so deloma asimilirani, vendar ostanejo v bistvu vedno vase zaprta in med seboj tesno povezana celota. Zidje se vsiljujejo v vse panoge našega narodnega gospodarstva. Pripravljamo se na temeljite reforme našega gospodarstva in javnega življenja. Prvi pogoj za te reforme pa je, da Žide izločimo iz našega javnega in gospodarskega udejstvo-vanja. Pri nas je prešla v židovske roke zadnja leta sem cela vrsta starih narodnih tvrdk. Poleg tega je vzniklo nebroj podjetij in tvrdk z domačimi imeni in navideznimi domačimi lastniki, za katerimi pa se skrivajo Židje. Današnjemu težkemu položaju na trgu z življenjskimi potrebščinami so krivi v prvi vrsti Židje. Kraljevska vlada se je 9 tem problemom že bavila ter sprejela vrsto ukrepov, ki bodo onemogočili v bodoče špekulacije Židov na račun našega naroda Predvsem bodo ukinjena izdajanja dovoljenj za trgovino z življenjskimi potreščinami Židom in vsem podjetjem, ki imajo židovski kap;tal Izvzet' bodo samo Židje, ki so bili jrgoslovenski državljani že 1. decembra 1918. To pa je šele pričerek eleminiranja židovskega vpliva v našem javnem življenju in mu bodo sledili še drugi.« Izjava dr. Rada Pribičeviča Poročali smo že, da je izvršni odbor Samostojne demokratske stranke izključil dr. Rada Pribičeviča i njegove prijatelje iz stranke, ker so rušili disciplino in z letaki napadali vodstvo stranke. Sedaj objavljajo zagrebški listi izjavo dr Rada Pribičeviča, ki pravi da je zvedel za izključitev iz stranke šele iz listov, in nato nadaljuje: ■•Vodstvo stranke nas povsem po krivem dolži, da se pri svoji akciji nismo držali poti. ki jih določajo pravila stranke. Mi smo se pritoževali tako na sejah izvršnega odbora kakor na sejah glavnega odbora ter opozarjali na neprilike, ki se pojavljajo v narodu zaradi opuščanja pro-gramskih točk stranke. Zahtevali smo demokratizacijo našega političnega življenja. dalci potem s svojo številčno premočjo zavladali na britanskem nebu Velika Britanija mora pri takem načinu borbe pošiljati v boj vse do zadnjega svojega letala, da ubrani svojo prestolnico pred opustošenjem. Če je tedaj nemško letalstvo res po številu jačje in ako uniči vsak dan vsaj toliko angleških letal, kolikor jih izgubi sa mo, potem je matematičen račun iasen in prva faza borbe se bo izvršila v korist Nemcem. Ta taktika se lahko primerja z znano taktiko pri šahu, kjer močnejši nasprotnik dosledno izsiljuje zamenjavo figur, da se na koncu odločneje pokaže njegova premoč. Lahko se predpostavlja, da je Nemčija v pogledu letalske sile močnejša od Anglije, kajti ona je davno prej začela graditi svoje zračno brodovje in je težko misliti, da bi jo bila Anglija že dohitela. Poleg tega ima Nemčija veliko bližje s svojih sedanjih postojank ob Rokavskem prelivu do angleških vojnih objektov, dočim ima angleško letalstvo v Nemčijo znatno daljšo pot. Naposled pa je Nemčija vse svoje sile osredotočila proti Veliki Britaniji, dočim je morala ta svoje sile cepiti, ko mora braniti razne točke svojega imperija ter mora biti neprestano pripravljena, da jih bo sovražnik napadel. Kakor rečeno, prva laza še ni končana in Nemčija še ni gospodar v ozračju Velike Britanije. Dokler tega ni, ne smemo pričakovati nemškega napada preko morja in izkrcavanja čet na otoku dasi so Nemci nedvomno skrbno pripravili vse potrebno tudi že za takojšnje izvajanje druge faze splošnega načrta.« več odnošaie samo še poslabšuje. si ni upal oslabiti egiptske angleške armade, marveč jo je ojačil. Tako v času največje stiske v Angliji veže Italija na egiptskih tleh močno britansko vojsko, sestoječo iz Angležev. Škotov. Avstralcev. Novozelandcev. Indijcev in Afrikancev. Wavel ima na razpolago tudi kakih 500 letal. Vse te čete pa se niso mogle ustavljati italijanskemu napadu. M ie razbil britansko obrambo pri Solumu in se razvil s konjenico na Sidi Barani. Pokazalo se je, da so Italijani kos nasprotniku ne samo glede sile svojega mehaničnega orožja, marveč tudi v pogledu izurjenosti in borbenosti svoiega človeškega materiala Italijanske čete imajo pač zelo nova in velika izkustva v kolonialnem bojevanju na afriških tleh. Pri tem so si ustvarile in do popolnosti razvile čist-o novo bojno tehniko. Težkoče so res ostale, kakršne so bile. toda niso več negotova neznanka in kolonialni oficirji italijanskih čet si znajo v vsakem primeru pomagati. Razen tega ie italijanski človek Sredozemec. ki se brž privadi vsakemu podnebju. Pri tem ie trezen. fizično in moralno zdrav ter soosoben da prenaša vsakršne napore in pomanjkanja. Anglež pa ie severnjak, vaien alkohola in udobnega življenja, on potrebuje pre-pečenca. bifstekov. viskija in rednega po-čivanja. Te okoliščine znatno znižujejo njegovo vojaško vrednost. V tem so osnovni razlogi, da se moralo močne britanske čete brez prestanka umikati svežemu in krepkemu pritisku italijansidh sil.« Bili smo za ukinitev zakona o zaščiti države in za uzakonjenje naprednih in svobodoljubnih političnih zakonov. Zahtevali smo akcijo za zbiranje vseh naprednih in sovbodoljubnih elementov in izvedbo dale-kosežnih gospodarsko-socialnih reform. Zal pa nismo našli za svoje zahteve nobenega razumevanja. Stranka je zapustila linijo demokratske politike in končno izključila nas, ki smo se za to linijo vedno borili. Izvršni odbor je pri naši izključitvi postopal proti določbam statutov stranke, ki pravijo, da sme izključevati člane stranke samo glavni odbor.* Končno pravi g dr. Pribičevič, da smatrajo on in njegovi prijatelji sedanje politično stanje v državi in posebe' še v banovini Hrvatski samo za podaljšanje šetso-januarskega režima. Korporacijski sistem se ne da uvesti čez noč Zagrebški »Ob zor« posveča uvodnik poskusom gotovih naših krogov, ki bi radi na slepo posnemali razne tuje vzore in jih presadili v naše javno življenje List ugotavlja, da slepo posnemanje tujih vzorov ni nikoli dalo ugodnih rezultatov v okoljih, ki niso bila za nje pripravljena. List nato pravi: »Pri nas je na pr. povsem neizvedljiva zahteva, naj se uvede v vsej naši državi korporacijski sistem, čeprav lahko ta najbolje odgovarja drugim okoljem in prilikam. Predvsem je potreba zanj enotna narodna individualnost kot nosilka državno-pravne politične oblasti. Poleg tega pa je še cela vrsta drugih pogojev n pravilno funkcionarje korporacv'akega sistema. Gotovi naši krogi bi pač mora'-, že spoznati, da globoke gospodarske in politične reforme ne morejo biti ploc improvizacije. Za nje je potrebno dolgoletno delo priznanih in izkušenih strokovnjak* v in pe velika mera političnega znanja V Italiji so pričeli uvajati korporacijski sistem že (leta 1926, pa ga še niso v celoti izneljali. Italijanski me-rodajni krogi prav nič ne taje da je uvajanje korporativizma še v razvoju in da se bo šele tekom časa in izkušenj z njim pokazalo, kako končno cbliko bo zavzel. V naših prilikah si ni težko predstavljati, v kako zmedo bi zašli v kratkem času. če bi poskusili z uredbami preko noči uvesti kak docela nov politični in gospodarski sistem.« Kateri stan naj odloča v državi Revija »Narodna odbrana« razpravlia o zahtevi, da se proglasi kmetski stan za nosi tel j a vsega političnega življenja v naši državi. List opozarja, da se s takimi teorijami vračamo na zastarele in preživele državne in družabne oblike, ki bi škodovale tudi kmetom samim. Naš kmet ie »v bistvu zelo konzervativen in nezauoliiv do vseh novotarij. Kot edini odločilni politični in družabni činiteli bi nehote zaviral vsak napredek v državi. Oviral bi razmah industrije in podpiral v prvi vrsti samo obrtništvo. Kmetje kot edini odločujoči politični činiteli bi podzavestno stremeli za tem, da vse naše javno življenje izenačijo z onim na vasi.« Revija prihaia po vseh teh razmotriva-njih do zaključka, da splošni napredek nI mogoč samo ob nadvladi enega stanu nad drugimi, temveč le ob ravnopravnem sodelovanju vseh stanov. Za preimenovanje fantovskih odsekov »Kres«, glasilo Zveze fantovskih odsekov v Ljubljani, objavlja debelo tiskano beležko »Naše ime«. V njej pravi: »želja skoraj vseh članov je, da spremenimo svoje ime, kar je iz raznih razlogov nujno potrebno. Večina je za to, da si damo ime »Orel«. Obstoji pa tudi mnenje, zakaj naj bi se imenovali ravno po ptici, ker danes niso več merodajni razlogi, ki so morda govorili za to ime leta 1906, ko je bila ustanovljena Orlovska zveza. Sedaj bi bilo morda dobro poiskati drugo ime, ki bo morda enako ali še bolj ustrezalo značaju naše organizacije. Gotovo je prav, da sedaj, ko si izbiramo novo ime, dobro premislimo, za katero se bomo odločili. Zato razpisujemo anketo o tem ln naj nam člani in bralci našega lista sporoče svoje mnenje o tem, katero ime bi najbolj zadelo značaj naše organizacije, enako ali pa še boljše kakor ime Orel. Pred spremembo mestnega sveta v Sarajevu Sarajevski listi napovedujejo skorajšnje imenovanje novega sarajevskega mestnega sveta. V dosedanjem mestnem svetu sede samo predstavniki muslimanov in Srbov, včlanjenih v Jugoslovenski radikalni zajed-nici. V novem mestnem svetu bi bili proporcionalno zastopani tudi Hrvati, organizirani v Hrvatski seljački stranki. Predsednik novega mestnega sveta bo postal musliman Muhamed Zlatar, dočim bodo dobili Hrvati in Srbi po enega podžupana. Hrvati in Nemci V Zagrebu so včeraj, kakor smo že poročali, svečano otvorili nemško zasebno gimnazijo. Ob tej priliki objavlja »Hrvatski dnevnik« uvodnik, v katerem pravi uvodoma, da se hrvatskemu narodu po velikih nemških uspehih v zadnjih letih ni bilo treba prav nič preorientirati, ker so »Hrvati bili vedno v prijateljskih odnošaiih z Nemci. Vedno so se zavedali pravic velikega naroda, kakršen je nemški, in so bili trdno prepričani, da se bo dvignil po udarcu, ki mu je bil prizadejan v Versaillesu.« Glavno glasilo HSS nadaljuje nato med drugim: »Nemčija se sicer ni nikoli vmešavala v notranjepolitične razmere Jugoslavije, vendar so nemšKi listi ponovno simpatično pisali o težkem položaju hrvatskega naroda in imeli zanj polno razumevanje. Prav tako so kazali razumevanje za posebne naloge hrvatskega naroda v tem predelu Evrope. Prijateljstvo nemškega in hrvatskega naroda temelji tudi na tem, da ni med njima nobenih interesov, zaradi katerih bi lahko prišla v spor. Nemški narod ni imel nikdar in tudi danes nima kakih teritorialnih zahtev na ozemlje, kjer so naseljeni Hrvati. Nasprotno je ravno v njegovem interesu, da se ohrani teritorialna integriteta hrvatskega zemlja, kjer prebiva narod, ki poseduje dolgo obalo Jadranskega morja in igra vlogo odličnega kulturnega posrednika med germanstvom in evropskim jugovzhodom. Nemčija polaga tudi posebno pažnjo na trgovinske ednošaje s Hrvatsko in je že sedaj Zagreb sedež cele vrste njenih trgovskih institucij, ki preko njega vzdržujejo svoje poslovne zveze z ostalimi deli Jugoslavije. Nemčija je našla na Hrvatskem vedno dober in soliden trg na katerem ni izigravanja in so v polni meri zaščiteni nemški trgovski interesi.« O razmerah v Bosni V Zagrebu se mudi profesor Hakija Ha-džič. prvak bosanskih muslimanov, ki so pristaši Hrvatske seliačke stranke. Dal ie novinarjem daljšo izjavo, v kateri pravi, da so prilike v Bosni in Hercegovini vse preie ko Driietne. kaiti »na delu s^ razne sile. ki stalno hujskaio proti vsemu, kar je hrvatskega v teh krajih. Ti krogi tudi dosledno napadajo ministra dr. Kulenovi-ča ter mu očitaio njegovo hrvatsko orientacijo. Pojavljajo se tudi razni napadi na hrvatsko narodno zastavo, ki ie ne puste izobešati. Kliub temu Da so vedno številnejše vrste tistih musliamnov. ki zahteva-io čim tesnejše sodelovanje z Zagrebom in Hrvati.« Židovsko vprašanje na Madžarskem »Magyarsag«, glasilo pristaSev madžarskega »puščičastega kr'ža«, zahteva odločno in strogo rešitev židovskega vprašanja, o katerem trdi. da postaja z vsakim dnevom bolj pereče. S priključitvijo dela Slovaške, Podkarpatske Rusije m severne polovice Erdeljske se ie število Zidov na Madžarskem močno pomnožilo Pri ljudskem štetju 1. 1930. so na Madžarskem ugotovili 445.000 čistokrvnih zidov, brez mešancev in brez onih, ki so sicer po krvi Zidje, pa so prestopili v kako krščansko cerkev. K temu znatnemu številu je po priključitvah omenjenih delov prišlo še četrt milijona novih Zidov, tako da je sedaj na Madžarskem več ko 700.000 Zidov List ugotavlja, da se doslej kljub dvema pro-tižidovskima zakonoma ni posrečilo zlomiti gospodarske nadvlade židovskega življa na Madžarskem, kar se kaže zlasti v tem, da so Zidje ohranili v svoji posesti pretežni del zemljišč, ki so jih imeli pred uveljav-ljenjem teh dveh zakonov. Zato glasilo skrajnih madžarskih nacionalistov zahteva, naj vlada čim prej ustanovi delovna taborišča za Žide, naj brezpogojno razlasti vso židovsko zemljiško posest ter popolnoma izloči Žide iz trgovine in industrije. Drugi listi se tem zahtevam up rajo, pri čemer dokazujejo, da bi taki nasilni prijemi močno oškodovali ne samo maožarsko gospodarstvo, marveč tudi madžarsko kulturno življenje. V podkrepittv navajajo, kako velik delež imajo pomadžarjeni Zidje v madžarskem slovstvu, v gledališču in v marsikateri drugi panogi. Opozarjajo tudi na dejstvo, da so bili Židje vedno naj-jačja opora madžarstva. Vključitev češko-Moravske v nemško carinsko ozemlje Češki listi poročajo o vključitvi Ceško-moravskega protektorata v nemško carinsko ozemlje. Javne uprave v orotektoratu se ta izprememba ne dotika in bodo uradi poslovali dalje v dosedanjem okviru kot pomožni organi protektoratne oblasti. Za prehodno dobo bodo izdani primerni ukrepi, da se bo izločila škodljiva konkurenca med nemškim in češkomoravslum protektoratom. ki bi utegnila nastati zaradi odpada carinske meje. Napram inozemstvu postanejo protektoratne dežele takisto del carinskega ozemlja Velike Nemčije ter bodo noslei veljale tudi zanje nemške carinske tarife, nemške določbe in carinske formalnosti. Češka krona bo še nadalje plačilno sredstvo v razmerju 10 kron za 1 marko. Gospodarstvo protektorata mora po odpravi carinskih meja imeti iste konkurenčne možnosti kakor gospodarstvo ostale Nemčije, ne samo v pogledu carin, marveč tudi v po-gldu davkov. Zato bosta prilagodena nemškim določbam tudi prometni davek in trošarina. Policijske meje za sedai še ne bodo odpravljene. Potovanje iz Nemčiie v protek-torat in obratno bo tudi poslei mogoče le s posebno propustni co. SOKOL Sokolsko društvo Ljubljana n. prične z redno telovadbo v ponedeljek 22. t. m. v Svojem domu ob Švabičevi ulici (ne več na realki) in sicer moški oddelki ob ponedeljkih. sredah in petkih, ženski oddelki pa ob torkih in četrtkih. Deca bo vadila od 18. do 19. ure. naraščai od 19. do 20. ure. članstvo od 20. do 21.30 ure. Vsi te-lovadeči morajo imeti telovadne copate, moški to tudi telovadno obleko. Vpisujejo vodniki oddelkov pred vsako telovadno uro. Vabimo vse društvene pripadnike, da zaradi priprav za akademijo prično takoj posečati telovadbo. Zdravo! Vaditeljski zbor — Ljubljanski Sokol se je spomnil na svojem članskem sestanku, ki ga je imel minulo sredo, svojega dolgoletnega sodelavca, prednjaka in staroste br. Bogumila Kajzelja. Minilo je ravno leto dni, kar počiva zaslužni borec pri Sv. Križu. Njegove velike vrline je na kratko orisal podstaro-sta br. dr. Pran Kandare. — Na tem članskem je bilo tudi posvetovanje o dosedanjih uspehih društvene petletke, katera se nagiba k svojemu zaključku. Ugotovljeni so lepi rezultati posameznikov, ki jim pa žal, še ni sledilo mnog društvenih članov. Le-tl bodo ponovno opozorjeni na njihovo dolžnost. V ta namen je Izvoljen poseben odbor, ki bo nadaljeval z začetim delom. Iz življenja na deželi SELŠKA DOLINA Da je tudi v naši obmejni dolini precejšnja draginja, je peč odveč poudarjati. Najbolj jo občutimo državni uslužbenci, ki nas je sicer malo, smo pa le nižjih kategorij. Se posebno pa trpi delavstvo. Tatvine na polju se množe. Posebno izginja krompir. Do nedavna je ta ali oni kmet pripeljal krompir naprodaj, bil je tam od Kranja. Danes zahtevajo za krompir že po 2.50 din za kilogram ln še tega vsak dan ne dobiš. Na njivico neke siromašne vdove se je nedavno spravil neki ir'idenič iz boljše družine. Siromašna vdovk. 9 kopico otrok je po tako brezvestnem posetu hudo prizadeta. Nedavno noč pa so neznani Vlomilci obiskali skladišče trgovke in gostilničartae Marije Pintarje-ve na Oešnjieah ter ji odnesli več vreč bele moke, vrečo žitne kave in zabolj kavnih nadomestkov. Kot tesarski mojster je bil v državni službi z lepo mesečno plačo neki Janez Logar. Kakor ie ta in oni, se je tudi on spričo lepih dohodkov Se zadolževal. Zaradi nerednega prihajanja v službo je bil odpuščen. Nato je izginil in 88 do danes še nI vrnil. V Železnikih je pustil ženo ta 121etnega sina. Oblatva poizvedujejo za njim. Iz gornjega grada gr— Hoda nesreča. Pri gradnji graščine Negove se je hudo ponesrečil tesar Franc Hojs z Ivanjskega vrha, lcateremu je spodletela sekira, da se je usekal v desno nogo v gležnju in ima poškodovano tudi kost. ZJravniško pomoč mu je nudšl zdravnik dr. Vinko čremošnik v Gornji Radgoni. gr— Tlakovanje ceste končano. Gradbeno podjetje Slograd je v sredo 18. septembra dokončalo tlakovanje ceste skozi Gornjo Radgono, kolikor so bila ta dela določena za leto6. Dokončano je tlakovanje ceste od obmejnega murskega mostu mimo carinarnice do vi3e notarja Požuna ter od trgovine Pavla Benka do železniške postaje. Zdaj se vrše priprave, meritve ta načrti za srednji del ceste od Požunove vile do Benkove trgovine pod farno cerkvijo. Ta dela izvršuje taž. Kari Kobler. Upoštevane bodo tudi želje interesentov na tem delu ceste. Občina Gornja Radgona je skupno z olepševalnim društvom pričela z nasipa-njem ta planiranjem obcestnih hodnikov. Delavstvo, ki je bilo pri tlakovanju ceste zaposleno, izreka zahvalo vsem občanom, ki so prispevali za končno pogostitev ob zaključku del. gr— Ustavitev avtobusne vožnje na progi Gornja Radgona — Ivanjci — Maribor in obratno je samo začasna ta bomo o zopetni vzpostavitvi pravočasno poročali. Z Jesenic 8— Velika gasilska prireditev. Gasilska četa KID priredi v nedeljo 22. t. m. na stadionu svoj nastop s sledečim sporedom: ob 16. vzorne redovne vaje, ob 16.20 nastop samaritanskega odseka, ob 16.30 gasilske vaje z orodjem in nastop kemičnih ekip. Ob 17. pričetek pevskega koncerta, ob 19. pa narodni igrokaz s petjem »Divji lovec« na prostem. V primeru slabega vremena bo pevski koncert, uprizoritev igrokaza »Divji lovec in prosta zabava ob 19. v Sokolskem domu. Kinematografi Dol. Logatec. Zvočni kino Sokol predvaja danes ob 20.15 in jutri v nedeljo ob 17. (po končani tomboli) in 20.15 ter v ponedeljek 23. sept. ob 20.15 največji velefilm »Suez« v glavni vlogi Annabella, Loreta Youngi Tyrone Power. Ne zamudite! Prihodnji'film, v sredo in četrtek, »Tragedija šanghaja«. (—) Sevnica. Zvočni kino predvaja danes in jutri pomorski špijonažni film »Povratek« po znanem romanu Clauda Farrera. (—) RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes ob 20.30 in jutri ob 15.15 ta 20.30 uri veselo češko opereto »Veseli bo-hemi« (Veselo siromaštvo). Za dodatek kulturni film »Florenca« in Foxov zvočni tednik. Kino Narodni dom prikazuje danes ob 9. zvečer in jutri ob 5., 7. in 9. največji pevski film sezone s tenoristom Giglijem v glavni vlogi »M e 1 o d i j a noči«. (—) Jesenice. Zvočni kino Radio predvaja v nedeljo ob 3. in ob pol 9. krasen češki velefilm »Božji mlini« z J. štepničkovo v glavni vlogi. V soboto ob pol 9. in v nedeljo ob 5. pa predvajamo fantastično delo Flasha Gordona polet na Mar (II. del.) Med dodatki risana šala »Popaj« in vojni tednik. — Sledi »Marija Ilona«. (—) Nase gleiališče DRAMA ' Gledališko občinstvo ima še v lepem Spominu kreaciji Vide Juvanove in Jana, ki sta že pred nekaj leti igrala naslovni vlogi v Shakespcarjevl tragediji »Romeo in J u lt j a«. Za vm tiste, ki se ju spominjajo, bo pomenil ajun letošnji nastop v istih vlogah novo zanimivost, kaj bo pokazal njun umetniški vzpon in nova igralska dognanja, na osnovi katerih sta ustvarila letos še zrelejši kreaciji. Ančka LevarjCva bo igrala vlogo Julije na nedeljski reprizi in pokazala s tem nastopom v zanjo novi igralski stroki svoj razvoj. Repriza bo izven abonmaja, na kar posebno opozarjamo! Prvi nastop Angele Sanctaove, članice šentjakobskega gledališča, bo na našem odru v vlogi Jacinte. Premiera Cankarjeve farse »Pohujšanje v dolini šent-florjanski« bo v ponedeljek. Predstava te Cankarjeve igre je praznik slovenske dramatike na našem odru. Glavne vloge bodo igrali Jan, Sancinova, Cesar. Pe-ček ta Gregorin. V ostalih je zaposlen velik del moškega in ženskega ansambla, ki se odlikuje v tej slovenski umetnini s posebno močno harmonično igro. Režiser prof. šest. OPERA Uprizoritev Beethovne opere v dveh dejanjih »Fidelio« kot uvodne prestave v letošnjo sezono so prvovrsten umetniški dogodek. Beethoven je med komponisti po svoji elementarni muzikalni invenciji pravi titan, njegova simfonična dela, prav tako pa tudi najrazličnejše komorne skladbe, missa solemnis, ©uverture, pesmi, kvarteti itd., so edinstvene umetnine. Njegova edina opera je »Fidelio«, ki jo odlikuje ekstatična poteza, tako v glasbi kakor v libretu, ki očituje človečansko misel. »Grof Luksemburški« je opereta, ki jo moramo šteti med najboljša Leharjeva dela. Njena uprizoritev v letošnji sezoni bo nadvse privlačna. V glavnih partijah bomo slišali Sonjo Ivančičevo in F r a n c 1 a, nadaljnje glavne vloge pa so v rokah naših priznanih operetnih moči Bar-bičeve, Zupana. Poličeve, M. Sancina i. dr. V operetni režiji bo debutiral Emil Frelih, dirigent D. žebre. R A D I O Sobota, 21. septembra Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Pester spored s plošč. — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Plošče. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: (gdč. Manca Komanova). — 17.30: Preženimo skrbi (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: F-^govori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. A. Kuhar). — 20.30: To storil je neznan koren . . . (vesela zvočna igra). — 22: Napovedi, poročila. — 2.15: Za vesel konec tedna igra radijski orkester. Beograd 19.40: Petje. -- 20.40: Veliki orkester. — 20: Vesela muzika. - 22.50: Plošče ta plesi. — Zagreb 17.15: Lahka glasba. — 20.15: Pesmi. — 21.15: Godalni trio ln orkester. — 22.10: Vesela muzika. — Praga 20.15: Koncert orkestra in solistov. — 21.40: Lahka glasba. — 22.30: Pesmi. — 23: Češki skladatelji. — Berlin 19.15: Mali orkester. — 20.10: Pester koncertni spored. — 21.10: Lahka godba. švicarski list o sovjetskem molku Pod tem naslovom objavlja znani švicarski list »Neue Zurcher Zeitung« razmotri-vanja o vzrokih, zakaj je Sovjetska zveza med rumunsko krizo tako očitno kazala svoje nezanimanje za Balkan. List piše med drugim: »Sovjetska zveza je sicer 29. avgusta ostro protestirala proti obmejnim incidentom, za katere so v Moskvi dolžili Rumunijo, ta s tem kazala namen, kakor da išče pretveze, da bi prodirala lahko preko Pruta, vendar pa je Moskva dala tudi na znanje, da bi ji preveliko povečanje Madžarske na škodo Rumunije ne bilo po volji. Poslej pa se Rusija ni več zanimala za rumunsko-madžarsko zadevo, molčala je k dunajski razsodbi, molčala pa je tudi na izjavo, s katero sta ti dve velesili prevzeli jamstvo za nedotakljivost novih ru-munskih meja. Politični opazovalci sklepajo iz tega,, da se je rumunska zadeva rešila v sporazumu z Rusijo. Rumunija bd se bila morda upirala dunajski odločitvi in je v tem praveu napravila nekaj poskusov, toda odločilno za njeno kapitulacijo je bilo dejstvo, da bi obenem z nemško invazijo tudi Rusija poslala svoje čete preko Pruta, kar bi pomenilo, da je Rumuniji določena usoda Poljske. Vprašanje je, ali v Moskvi niso predvidevali, da z rožljanjem na besarabski meji naravnost silijo Rumunijo v objem sil osi?« Tolmačenje te vrste pa se švicarskemu listu ne zdi pravilno. Po njegovem mnenju je mnogo znakov, ki govore za to, da za okleščen je Rumunije ni bilo točnega sporazuma med državama osi ta med Sovjetsko zvezso. Naglico, s katero je bila Izrečena nemško-italijanska razsodba, je narekovala želja preprečiti, da bi se Rusijo vmešala v zadevo. Zato sta jo Nemčija ta Italija prehiteli. Rusija je k temu molčala, toda ta molk najlbrž ne pomeni odobravanja, marveč prej tiho nejevoljo ta užalje-nost. Rusija ima na Rumuniji le v toliko svoje interese, v kolikor bi lahko rumunsko ozemlje služilo ruskim četam aa prehod k ožinam ali na Balkan. Ako je dunajska razsodba — zaključuje švicarski list svoja izvajanja — preprečila kake ruske želje na Balkanu, je to izrečno v angleškem smislu. Angleški poslanik v Moskvi Stafford Cripps, ki ga smatrajo aa spretnega diplomata, ne bo zamudil prilike, da ne bi moskovskim državnikom v živih barvah naslikal pomena dunajske razsodbe, z oziram na rusko balkansko politiko, kakor to razsodbo ln njeno ozadje tolmačijo Angleži. Rimski list o angleški vojski v Egiptu ležke ŠPORT Nogomet s polno paro Jutri bodo padle odločitve v figi, prve točke pa bodo zabeležili tudi v prvenstvu razredov in okrožij Ljubljana, 20. septembra Jutrišnja nedelja bo prinesla celo kopico športnih dogodkov. O nekaterih smo poročali že včeraj in bomo celotni pregled podali še jutri, danes se naj na tem mestu omejimo zgolj na naš nogomet. Medtem ko bodo naše reprezentance nastopile v Beogradu in Bukarešti proti Rumuniji ter so bile zaradi tega vse ligaške tekme v srbski ligi odpovedane in bodo tudi v hrvatski samo tri tekme, bo naša liga izvedla kompletno svoje četrto kolo, poleg tega pa bodo jutri prve tekme v vseh drugih razredih in okrožjih slovenske nogometne zveze. Ljubljana - železničar na igrišču Ljubljane ob 16. Motili so se tisti, ki so prerokovali, da bodo srečanja domačih klubov zaostajala za nekaterimi izmed bivših »hrvaško-srb-skih«. Morda je res, da nismo več priče tehnično do popolnosti izvedenih akcij, raznih sistemov, ali vse to je nadomestila požrtvovalna volja za zmago, start in polet. Ta prehod je za oko dokaj prijeten in od nedelje do nedelje privlačljivejši tudi za razvajene gledalce. Jutrišnji gost SK Ljubljane je nam že znan po svojih rezultatih in baš v Ljubljani uživa soliden sloves. Ob priliki zadnjega srečanja z drugim zastopnikom ljubljanskega nogometa, s SK Marsom se nam je predstavil kot solidno vigrano moštvo. Njegovi zmagi ni bilo oporekati. Ljubljana pa ima baš proti njemu nekako smolo. Težko in pretežko ga odpravlja, ali pa on njo. Poleg vsega je ta tekma nekak obračun med uradnim prvakom Slovenije in reprezentantom Slovenije v državnem prvenstvu. Tako so dani vsi pogoji za lep nogomet in prepričani smo, da se jutri ne bo nihče vračal s Tyrševe ceste razočaran. Program je obilen in bo prva tekma že ob 13.30 med dvema enajstoricama vojaštva, nato sledi srečanje med Jadranom in Ljubljano, nakar bo zagrebškemu sodniku poverjena dolžnost, da nam predstavi dva »prvaka«. Kranj-Amater v Kranju z začetkom ob 16. Jutrišnja tekma v Kranju med Amaterjem in domačim moštvom bo ena najzanimivejših v četrtem kolu prvenstva. To srečanje bo tudi odločilo, kateri obeh klubov bo po četrtem kolu prevzel vodstvo na tabeli. Amater bo na vsak način hotel obdržati sedanje vodilno mesto, katero bi mu že z neodločenim izidom ostalo. Kranj pa bo skušal potrditi sloves, ki ga je dobil v sedanjih tekmah na tujih igriščih in zato zre na jutrišnjo borbo z velikimi upi na zmago. Trboveljčani bodo za to tekmo pripeljali s seboj veliko število navijačev, zato naj ta dan tudi domači prijatelji nogometa z mnogoštevilnim posetom in bodrenjem pod-pro moštvo Kranja. V predtekmi ob 15. bosta nastopili dve skupini kranjske mladine med seboj. * Razen gornjih dveh tekem bo nastopilo v ligaškem prvenstvu jutri še Bratstvo proti ISSK Mariboru v Mariboru na igrišču železničarja. Tekma se bo začela ob 15.15. V Celju pa bo Olimp na svojem igrišču sprejel drugi ljubljanski klub SK Mars. Začetek te tekme je določen na 16 uro. Korotan - Hermes Najbolj zanimiva borba v I. razredu bo med gornjima kluboma ob 15.30 na igrišču Korotana na Rakovniku. Hermes je že znan rutiniran klub, ki že dolgo let z uspehom igra v prvem razredu. Korotan se je sicer šele po sijajnih zmagah v spomladanskem prvenstvu v II. razredu povzpel v I. razred, a je po dosedanjih prijateljskih tekmah z močnejšimi klubi sodeč, najbolj nevaren nasprotnik Hermesa. Tekma bo zaradi tega vredna, da si jo ogledajo prijatelji lepe nogometne igre. Moste - Grafika Zadnje dve leti, ko sta oba kluba igrala še v H razredu se je med njima razvijala ogorčena borba za prvo mesto. Jutrišnja tekma bo gotovo prav zanimiva, ker se na eni strani Grafičarji ne bodo dali, na drugi strani pa bodo hoteli Moščani z rezultatom pokazati, da so boljši od Grafičar-jev. Tekma bo na igrišču Most ob 15.30. Lahkoatletsko tekmovanje SK Ilirije Velika udeležba atletov in njih dobra forma obetata jutri najlepši kolikostni in kakovostni pregled naše lahkeatletike Ljubljana, 20. septembra Ob koncu lahkoatletske sezone bo priredila jutri popoldne ob 15. na letnem te-lovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju SK Ilirija največja letošnja lahkoatletska tekmovanja v Ljubljani. Veliko zanimanje vseh slovenskih klubov za ta tekmovanja je prišlo do polnega izraza v tem, da so najmočnejši in najde-lavnejši klubi prijavili svoje znane tekmovalce. Vsi naši slovenski reprezentanti, ki so z velikim uspehom letos nastopali na lahkoatletskih tekmovanjih v Ljubljani, Celju in Mariboru, bodo jutri popoldne poskušali na idealnem terenu Sokola popraviti in izboljšati nekoliko jugoslovenskih rekordov. Konkurenca med tekmovalci bo tokrat v večja, kakor na katerem koli letošnjem tekmovanju v Sloveniji in ni izključeno, da bodo doseženi najboljši rezultati te sezone. Največje zanimanje nedeljskih lahkoatletskih tekmovanj bo nedvomno vzbudil inž. Milan Stepišnik, ki je pred kratkim postavil v Celju in Mariboru v metu kladiva rezultate, ki ga uvrščajo med najboljše v Evropi in na svetu. Kolikor bo inž. Stepišnik tudi jutri v formi, bo vsekakor potrdil svoje velike športne sposobnosti. Na poslednjem tekmovanju je izjavil, da bo storil vse, da izenači svoj rekord z evropskim. Ce se bo to zgodilo, bo nedeljsko tekmovanje nedvomno največja športna senzacija letošnjega leta pri nas. Občinstvo, ki je vedno z velikim zanimanjem sledilo napredku naše slovenske atletike, naj jutri poseti ta zanimiva tekmovanja v čim večjem številu. Poleg inž. Stepišnika bodo nastopili še Račič, Pod-bevšek, Milanovič, Bratovž, Goršek, Ple-teršek, Oberšek, Zorko, Hlade, Stranič, Badl, Mavser, Košir, Klinar, Jaklič, Po-har, Bručan itd. Ta imena nam pričajo, da bo jutri nastopila na lahkoatletskem, mitingu SK Ilirije elita slovenskih lahkoat-letov in bo torej stvarno to tekmovanje neoficielno prvenstvo Slovenije v lahkiat-letikL dec. Start bo ob 7. zjutraj, tako da bodo prišli dirkači v Maribor že okrog pol 10. dopoldne. Ob pol 12. bo start na Tržaški cesti pri stadionu železničarja. Po dosedanjih vesteh bodo na dirki nastopili naši najboljši vozači, kakor Peternelj. Grab-ner, Podmilščak in pa zastopniki Srbske zveze Davidovič in Pokupec. Cas prijave je do 26. septembra 1940. Podroben razpis bomo še priobčili. v Mariboru Mariborski kolesarski klub »Edelvveiss 1900 : priredi ob priliki 401etnice veliko dirkališčno dirko na stadionu SK Rapida dne 29 t. m. z začetkom ob 14. popoldne. Dirka bo ob vsakem vremenu. Pravico štarta imajo vsi vozači, ki so člani KSK.J. Nagrade v vrednosti do 10.000 din. Klubsko prvenstvo SK Ilirije v temsu Danes in jutri, je na igriščih pod Ceki-novim gradom klubsko teniško prvenstvo SK Ilirije. Igrali bodo: dame posamezno, gospodje posamezno, juniorke posamezno in juniorji posamezno. Ce bo dopuščal čas, bo odigrano tudi prvenstvo gospodov v dvoje. Nastopili bodo vsi najboljši igralci in igralke SK Ilirije, ter si zato lahko obetamo zanimivih partij. Začetek danes ob 14. jutri pa ob 8. Vstop prost. Dve kolesarski dirki v nedeljo 29* t. nu okoli Pohorja Koroška kolesarska podzveza je imela v ponedeljek zvečer svojo sejo, na kateri je določila progo za dirko okoli Pohorja dne 29. t. m. Proga meri 154 km. Start in cilj sta v Slovenjem Gradcu. Vodi pa iz Slovenjega Gradca v Dravograd, Marenberg in Maribor. Tu bo poletapa. Po kratkem odmoru bo nadaljevanje dirke na progi: Maribor—Slovenska Bistrica—Slov. Konjice—Vitanje—Gornji Dolič—Slovenj Gra- V nekaj vrstah Iz »Službenega vrstnika SNZ« Iz najnovejše 32. številke »Službenega ver.tnika Slovenske nogometne zveze« posnemamo, da se je SK Mars pritožil proti verifikaciji nedeljske prvenstvene tekme s SK Kranjem. Nadalje, da sc proti sodniku te tekme gospodu Evgenu Bergantu na zahtevo zveznih sodnikov, ki so prisostvovali tekmi, uvaja po službeni dolžnosti postopek. Razmere v slovenski lahkoatletski zvozi Nedavno smo poročali o takozvani celjski resoluciji, ki so jo sklenili ob priliki lahkoatletskega tekmovanja v Celju zastopniki nekaterih naših lahkoatletskih klubov. V zvezi s to resolucijo prinašajo včerajšnje ^Novosti« zanimivo informacijo. Slovenska lahkoatletska zveza je poslala te dni vsem klubom opozicije, ki so podpisali resolucijo, dopis, v katerem jih poziva, da se izjavijo, ali so njihovi delegati v resnici bili pooblaščeni, da resolucijo podpišejo. Ce klubi v roku 5 dni ne odgovore. bo zveza smatrala, da se strinjajo z resolucijo. Ker se pa v resoluciji negira obstoj sedanje zveze, bo zvezna uprava vse te klube črtala iz zveze, ker ne morejo biti člani organizacije, ki je ne priznavajo. Ta rok bo iztekel pojutrišnjem, in se z največjim zanimanjem čaka na nadaljnji tok dogodkov. * Naknadno smo prejeli naslednjo objavo akcijskega odbora za ustanovitev Šlov. lahatl. zveze, ki je menda odgovor na našo gornjo vest: V resoluciji sklenjeni 1. septembra v Celju, ne priznavamo sedanje Slovenske atletske zveze, ker de iure in de facto ne obstaja. Zaradi tega javljamo klubom, ki so v sklopu tega akcijskega odbora, kakor tudi atletom, članom teh klubov, naj ne smatrajo več za merodajno sedanjo Slovensko atletsko zvezo, ampak ertinole Akcijski odbor za ustanovitev Slovenske lahkoatletske zveze in naj nobene stvari več ne vlagajo pri Slovenski atletski zvezi. Če so v zadnjem času prejeli kako ko-respodenco glede Balkanijade, naj atleti to nemudoma, v kolikor že niso storili, spo-roče svojim klubom. Akcijski odbor je stopil v stik z Jugoslovenskim vrhovnim at- letskim savez om ter bo prijave poslal direktno temu Vrhovnemu Savezu. Ugled hrvatskega športa Včerajšnji »Hrvatski dnevnik« se bavi z ^incidentom« na mednarodnem plavalnem tekmovanju v Splitu. Iz tega članka povzemamo: »Ne nameravamo še naprej ščuvati duhove. niti iznašati naše kulturne sramote tistih ljudi, ki danes jedo hrvatski kruh, ki so zrasli in bili vzgojeni v hrvatski kulturni sredini in ki tej sredini tako vračajo. Ugotavljamo, da je žalostno, da so ti poedinci po rodu iz naših pohlevnih primorskih mest, nositrlji prve hrvatske kulturo. žalostnejše pa je, da se ti ljudje sramujejo hrvatskega grba s krono, na drugi strani so pa na primer narodni učitelji v hrvatskih krajih. Vprašamo se zgolj, ali st ne bi mogla banska oblast (! op. ur.) zanimati za take ljudi, izrodko hrvatske sredine. Vprašamo se, kaj ti »športniki«: še pričakujejo od svoje sredine? Eden teh nediscipliniranih plavačev je narodni učitelj. ki že čez leto dni uživa od banske oblasfi plačani dopust, da lahko študira na šoli za telesno vzgojo v Beogradu, drugi je uradnik okrožnoga urada v Dubrovniku, tretji je študent hrvatskega vseučilišča v Zagrebu, četrti pa pride letos študirat na visoko komercialno šolo.« Zdi se nam. da gornji »športni« komentar ne potrebuje nobene razlage. S kakšnim imenom krstimo takole stvari tudi izven športa, pa je menda tudi vsakomur jasno. * Lista udeležencev kolesarske dirke »Tri dana kroz Hrvatsku« obsega dokončno 26 prijavljencev. Med njimi sta tudi dva Slovenca, in sicer Gregorič, član »Mislinje« iz Slovenjega Gradca in Josip Rozman, član »Edehveisae iz Maribora. Danes in jutri bodo v Zagrebu lahkoatletska tekmovanja za prvenstvo poedin-cev. Enaka tekmovanja bodo istočasno v Beogradu, kjer napovedujejo udeležbo okoli 200 atletov. V nedeljskih mednarodnih nogometnih tekmah z Rumunijo sodeluje v vseh treh moštvih tudi devet članov zagrebškega »Gradjanskega«. Jugoslavija je doslej igrala v Rumunijo 20 reprezentančnih nogometnih tekem: od teh je v polovici tekem zmagala, tri so bile neodločene, sedem pa jih je dobila Rumunija. feR Ljubljana. V nedeljo igrajo juniorji z juniorji Grafiko. Na igrišču naj bodo ob 9.30. Predtekmo igra rezerva z Jadranom. Postave in vse podrobnosti na običajnem mestu. SK Grafika. Jutri ob 9.30 uri naj bodo juniorji na igrišču Primorja. — Prvo moštvo pa ob 14.45 uri na igrišču SK Most v Mostah. — Scagnetti sigurno, — opremo dvignite danes od 17. do 19. ure v pritličju Grafike. — Načelnik. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Glede jutrišnjih prvenstvenih tekem naj si vsi igralci I. in juniorske skupine še danes ogledajo zadevno objavo pri hišniku na našem stadionu. OGLASI Beseda 1 Dtn. davek i Din. za šllro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanlšl znesek 1' Din Ali že veste da bo Jutri v gostilni pri »Jerici« (Perlez) v PreSernovi ulici poleg glavne pošte koncert s p: (-som? Dobra jedača in pijača. Prvovrstna godba. Prepričajte se! 25837-18 Pri Putrihu danes in jutri ples. Vsi vabljeni. 25867-18 INSE^IRAJ V „ JUTRU"' CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ah dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.— Pošteno dekle pridno, vestno in zanesljivo, veščo vseb hišnih del, sorejmem takoj. P. B. "čas, Meža -Dravograd. 25730-1 Učenko 16. do 18. let staro, iščem za potujočo tam-buraško damsko kapelo. Ponudbe na: kapelnica Benkovič, Beograd, Hart-vlgova 10. 25759-1 Zakonski par brez dece, se išče za večje mesto v Dalmaciji za eno družino, za takojšnji nastop. Pogoji: Mož mora, da se razume na dela v hiši in obde-Dovanje vrta, žena pa mora biti dobra kuharica, zanesljiva ln delavna. Potrebno je znanje nemškega jezika. Plača in službeni pogoji so zelo ugodni. Priključek na rodbino. Ponudbe s fotografijo na ogi. odd. lista pod šifro »Split«. 25662-1 Seseda 1 Din. davek i >in, za Miro ali dajanje