„Danica" izhaja vsak petek na celi pol», 'ii velja po po-n /¡i «elo ietn 4 jrl 20 kr . za pol leta 2 ul. 2<> kr.. /a ¿etert leta 1 el. 2" kr V tiskarniei sprejemaua za celo leto 3 gl. »»n kr..za p«l letu 1 «rl. m» kr. za 1 \ leta i»<> kr.. ako za.lene na ta «lan praznik, i/i.le _L>ani<-a~ dan p« prej Tečaj XLIV. V Ljubljani, 1. Vi l. travna 1891. List 18. Modroversko kermilo zdrave omike. ( Dalje.) IV. Poglavje. O r a z o d e 11 j i. o. v „Cemu pa bi bilo razodenje, praša modro-slovec Sel ing. ako nam ne bi kaj več povedalo, k<> konci le to, kar že brez njega in sami po sebi vemo, ali bi vsaj zamogli vedeti? Bilo bi tedaj razodetje brez prida. Toda mi moramo priznati. da razodenje nam take resnice razgrinja, ktere bi se ne vedile brez razodenja in se nikakor ne bi mogle vedeti. (i. Razodenje je mogoče, naj bistrejsi um ne zmore temu ugovora. Saj zares ne nasprotuje umu, da govori Bog sam izvoljenim ljudem, bodisi, da jim daje slišati razumljiv glas iz oblaka, kakor na gori Sinaji, kader je k Mojzesu govoril: bodi si. da mu služi ktera druga pot. ktero izvoli. Tudi nikakor ne nasprotuje umu, ako Bog veleva, da naj se oznanuje njegova beseda na zemlji ljudstvu, in da poterjuje resnico s čudeži svoje vsemogočnosti. Le terd tvarinovee bi utegnil ugovarjati zoper ta nauk. 7. Razodetje je koristno, obseg taistega je zanesljiv, bistven in važen. Saj zares le oznanja, kar nam um modri, serce blaži, bogočastje vrav-nava, med seboj nas spravlja, pokorščino krepča in dobri red varuje: v nesreči nas tolaži, v sreči nas kroti; nam kaže izvir vsega zla in ponuja zanj primerno vračilo. Pri njega jasni luči spo- znavamo priprosti verci te previsoke resnice, za ktere niso vedeli ne Plat »nci in ne bemostenci. Hoc doetus Plato nescivit. hoc |)cmo.stli*»nos elo«iucns ignoravit. S Ilier. Deti m «piilibet opifex christianus ot inv.-nit et. ostendit. Tertull. Apol. 40. S. Razodenja je treba, \atorna vera nam sicer razgrinja nektera načela, pak nam ne daruje nobenega sredstva, s kterim bi mogli zmagati svoj notranji spor in spolnovati svoje dolžnosti: natorna vera ne daje nobenega zdravila za naše bolečine, nobene rešitve iz grehov, nobene bla-gosti našemu hrepenenju, nobene pomoči v naših nadlogah. Ktero plačilo zagotavlja kreposti? ktero kazen grozi zločesti? Človeku je toraj treba nove baklje, ktera mu um lepše razsvitljuje in vodi. II. Koliko ve in zmore um vrediti v bogočastji in v nravnosti, nam kaže najbolje dotični vspeli. kterega je dognal sredi olikanih narodov ne-znavših razodenja. Naj bolj olikani in razumni narodi, Kaldejci, Kgipčani. Teničani. Gerki, Rimljani, piše prešla v ni Bosuet, so bili naj bolj nevedni in slepi zastran vere: je tako resnično, da je treba k verskemu razvitku posebne milosti in više modrosti. Kdo bi se derznil le pripovedovati zamerzne. nesramne obrede, s kterimi so častili ti narodi svoje bogove, to je malike? Njihove zaljubljenosti. ljubomornosti, grozo vi tosti in druge razuzdanosti so bile jedro vseh nialiških obhajanj, daritev, hvalnih pesem, in njim po templjih posvečenih slik. Sam greh oboževati v bogočastju se jim je tedaj zdelo potrebno. — Ali ne vidimo vsak dan, da celo pri sviti i luči ra- zodenja mnogi olikani v poganstvo nazaj tišči* in opravičujejo, kar je očitna napaka, krivico, nečisti greli! Kaj je moralo hiti še le brez ra-zoih-nja! Naj ostrejši poganski modrijan prepoveduje nezmerno pitje. ..razuii o bahovanji" in temu inalikn v čast. brugi graja prav resnobno vse nespodobne slike, razun bogom malikomi posve-čenili. ker so jim nesramnosti priljubljena čast! Ne more se brati brez stermenja češčenje in oskrunjanjc. ki je bilo Veneri Živil v čast osnovam». dasiravno že vsaka zdrava pamet to pre-kliciije. In prebrisani in preolikani gerški narodi so sprejeli te ostudnosti! Ne derzneino se vsili ostudnosti popisovati, ktere so posamezniki in der-žave počenjale svojim bogovom, t. j. malikom. na čast. Solon sani. tako sloveč postavodajic. je ukazal Veneri tempelj zidati! Vse fierško je bilo polno tempeljnov njej posvečenih: a za pošteno zakonsko ljubezen ni bilo ne ene po celi deželi. In \emlar jim je bila zakonska zaveza sveta in njen prelom ostuden. Kadar so na vero ukrenili, so se zdeli obsedeni od tujega duha in naravna luč jili je zapustila. Vse je bilo iistudno. neumno, nesramno! • halje imsl. Marijino svetišče na Tersatu. I Dal je. I 1 K o m a n j a v I j ure to. Berž ko je izvedela prežalostna Primorska, kje da s»' nahaja s stan išče nebeške Matere, se je napravila. da ga vidi. da ga počasti, da ga — velikansko zaupanje* — pregovori, naj s«' verne k njim na Tersat. Frankopanova kapela jim je bila sveti spominek. kje j«' stala Marijina hiša. Vse njih obnašanje j»' kazalo, da so jo hoteli na Tersat primoliti in prijokaM. Kar v trumah so gernili t je v Loreto. Z neizrečenimi prošnjami in s silnim jokanjem so do nadležnosti mečili seree nebeški Gospe. To se je godilo po večkrat na leto, in (»stajah so tam po več dni. cele tedne in mesce. Drugi so si napravljali šatore. kolibe, hiše. ker so si namenili, da hočejo vedno, t j. dosincrtno ostati blizu s. hiše Marijine, naslajati si dušo / njenim pogledom, živeti v vednem češčenju neb»*ške Device. Tako je vzrasla naselba, mnogoštevilna, rekli bi. Marijinih puščavnikov. brez poglavarja, podložna gosposki Rekanaški ). Divja kuga j.- gospodarila po Marki Mii letiod I. 1 K¡1 — 14tU>). Tudi na s» I bi Ilir« ov ni prizanašala; pobirala jih je od kraja, vendar jih ni iztrebila. Iliroi so umiraje volili svoj.* imetje svetišču Loreškemu. Teh ilirskih volil je bilo toliko in tolikih, da sta se ž njimi vsta-novili bolnišnici: ena za božjepotnike. ena za siro- I.Vira Il.i>»i*:«h.int autrin in tiiunriis «•! ni apaliis. talinam hi leiit<»rn>. >i!i'- pn»prio «luine privati» |.-^il»ns. Üe.anaten-"iliiis |nt »'innia f»il»je« ti rnake z nalezljivimi boleznimi. Koj se je sostavila bratovščina Slavoncev ali Ilir cev, ki je službe opravljala v hiši za romarje-). Okolu 1. 1(»!)7 je bilo najti še dosti pototnkov teh Ilircev. tako v Loreti. kakor tudi v okolici "). V lii. stoletju je vsta-novil papež Gregorij XIII. da bi pokazal svojo prijaznost pobožnemu ¡emu slavenskemu narodu, ilirsko ali dalmatinsko vzgojnico (collegium illyricum) za Ho mladeničev. ki naj se v senci tega svetišča pripravljajo za duhovski stan S časom se je ta gorečnost ohladila, ustanova zginila, naselba prenaredila. Novejši duh časa nima serca za više vzore. Ledena sapa. verske brezmarnosti brije po narodih. V taki temi in mrazu ne vspeva solnčnica plemenitih del. Da to nekoliko pojasnim, naj postavim semkaj do-godho. ktero popisuje P.Rafael Riera iz družbe Jezusove. izmed pervih učencev s. Ignacija, in kar je sam videl in slišal. Pripoveduje pa: rP»ilo je 1. 1 ">5!i. ko pride okolu 500 ljudi z ženami in otroci v Loreto. Tu si kupijo sveč. Pri-žgavši jih se dadó vsi na molitev pred vratmi večega templja Z velikim vpitjem prosijo Božjega usmiljenja in kličejo presveto Devico. Ko duhovni, kterih so vodili seboj, kerdelo zversté. padejo na tla. ter se jamejo pomikati v cerkev, ne po kolenih, ampak po obrazih. Vsi so vpili, vsi so jokali. To silno vpitje in t » bridko jokanje se je večkrat ponavljalo. Tako pomikajo se do s. hiše. Ko jo skozi odperta vrata zagledajo, prešine jih nova gorečnost, in neke stanovitne besede ponavljajo s tolikim ognjem, s toliko vžganostjo. da so bili vsi objokani. Nihče pa si ni upal stopiti v s. hišo. Preopojeni ljubezni Božje, zmedeni prevelike žalosti so se z licmi dotikali s. hiše. vpijoči iste besede. Xevedoc. kaj pomeni to počen ja nje. pustim spovednieo. stopim k duhovnu, ki jih je vodil, ter ga latinski vprašam, čemu to ljudstvo tolikanj v solzah žaluje? Odgovori, da imajo pravični vzrok, in ponovivši stalne besede, vzdigne zopet silni jok. Sumnjati jamem. če imajo res vzrok tolikemu žalovanju. Dasitudi nisem razumeval. kaj govore, privpival sem jim vendar, naj se tako ne solzé. Duhoven se oberne k meni in pravi: Pustite jih. oče. pustite; zakaj njih bolečina je opravičena. Kar imate zdaj vi. imeli smo nekdaj mi. Nisem vedel, kaj bi storil. Premišljeval sem njih opravičeno žalost, pa sem jo odobraval. Duhovnik mi razloži, kaj pomenijo tiste besede, namreč da kličejo: Verni se, o Marija, nn Tersat! Nazaj se verni k nam. o Marija. Marija! Te njih prošnje nisem mogel prenašati. Prosim jih. rotim jih. naj mirni pričakujejo božje tolažbe; grozim se jim, naj molče; hodeč za kerdelom jim dokazujem, da njih prošnje niso pametne. Bal sem se namreč — po pravici povém — da bi nas nebeškega spoininika oropati utegnil usmiljeni Bog. ki rad uslišuje voljo onih. ki se ga boje, in njih prošnjo tislišal. Stopivše v s. sobo objame mirnejši duh. Okrepljeni s ss. skrivnostmi, nahranjeni po S. R. telesu, so se vračali domov — brez s. hiše. 8 temi solzami, s tem žalovanjem, s temi prošnjami, in z drugimi dokazi prave pobožnosti, nam očitno kažejo ~) A. Gau'lenti. .Stoiia «l. s. easa d. Lor. ^ • re*. Henzolio. Storia Lauret. <•. 4 . . . tuttavia alcune si manten^ono vive n' loro posteri. e race o 1 te nclla - ilta «li Loreto. e »parse per le vidne campajme. Ilirci, kako mislijo o s hiši. in koliko cenijo nebeški ta zaklad. Če jih po preteklih 2r»«i letih tako silno gane zguba s. hiše, če jih tako močno pretrese, kader to pomislijo: pomislimo, kaj se je godilo še le tiste dni. ko so še živo pametih vse čudeže, vse nebeške tolažbe!" r):,,je nasl) Ivan bogoslovec, vojak. (Dnljn.! Kedar je hotel pregovoriti kacega druzega svojih tovarišev, da bi prejel svete zakramente, in le ta ni imel več matere, vporabil je v ta namen obletnico njene smerti. Nasnoval je razgovor s tem. da je pričel govoriti, kolika nesreča mora biti. kadari zgubi kdo svojo mater. ,.Jaz sicer, hvala Rogu. tega še nisem skusil, vendar že po tem. kako zelo jih ljubim, si morem misliti, kolika zguba bi me zadela. Tresem se strahu, da bi se mi moglo to pripetiti." „Dragi moj." dejal je vojak, „ako je človek mater zgubil, ne ljubi se mu nobena reč več na tem svetu. Veselje sveta je v čudnem razporu z njegovim zapuščenim, osamelim sercem. Zagotavljam te. da mi spomin na smertni dan moje matere vselej ponovi v sercu kervavečo rano in me navda z največjo žalostjo in togo. Kako dobra je bila moja uboga mati in kako neizrečeno sem jo ljubil!" In solzica se je zalesketala v očeh serčnega vojaka. „Čisto jasno mi je tvoja globoka bolest, in spoštujem jo. Ona mi kaže. kakošen naj vedno bode dober sin do svoje matere. In popolnoma sem prepričan, da če bi se le kako dalo, pomagal bi ji brez dvojbe tudi še sedaj, ko se nahaja že v drugem življenju na onem svetu " Tako odgovarja Ivan. „In še kako rad. odgovori vojak, bi kaj daroval, če bi le mogel!" Ivan: „Povedal ti bom sredstvo, katero moreš z lahka in brez vseh težav izveršiti in katero bode duši tvoje dobre matere v največjo korist/' „In kako bi bilo to sredstvo? Odločil sem se že dati za eno sveto mašo na obletnico materine smerti, kakor tudi drugi delajo. Druzega pa ne vem, kaj bi se dalo storiti. Ako mi poveš še kako sredstvo, poprijel se ga bodem z največjim veseljem." In tudi jaz ti bodem povedal pomoček z največjim veseljem. Prav lepo in posnemanja vredno je. da hočeš obhajati obletnico smerti svoje matere na tako svet način, katerega priporoča tudi sv. katoliška Cerkev Toda še mnogo lepše in zaslužnejše bode, ako združiš s sv. mašo tudi še nekaj ravnotako veličastnega, namreč da pristopiš k mizi Gospodovi. Ako se spoveš in prejmeš potem sv. obhajilo s čistim sercem v prid in korist svoje matere, napravilo ji bode na unem svetu veliko vspešnejša pred Božjim stolom, ako bodeš tudi sam imel neomadežano dušo in bodeš spravljen z Bogom; to bo v toliko večjo korist duši tvoje matere. In ali ne bodeš hotel pomagati materi, ako to storiš tako lahko, brez vsake ovire. Take in enake besede segle so vojaku do serca in bil je ganjen. Ni se upal ugovarjati, boječ se da se nebi pokazal malo ljubečega do svoje matere, ako bi zametal tako dobre svete. In dasiravno je bil drugekrati celo nasprotnik spovedi in se je celo ustil, da se ne bode več spoved«»val. zdaj se ni upal ugovarjati z nasprotnimi terditvami. kak«»ršne je im"I sicer takoj pri roki. Storil j«? kak »r mu je Ivan nasvete val. Tudi Ivan j»> bil poln notranjega veselja, ker j«» rešil dušo ž«1 p"l zgubljenega vojaka in j«' ol> jedn«*m tudi nekaj storil za materino dušo. ki je morebiti terpela v vi'*ah. Posebno goreče pa je delal Ivan «» času velikonočne spovedi. Mlačnost med njegovimi t«»variši bila je zel«j razširjena. To j«* našega ver lega mladeniča zel«'» žalilo. Zatorej ni molčal, temuč pregovarjal in meril je tovariše, dokler se mu ni t«» posrečilo, da jih je veliko pridobil. In kako so mu bili hvaležni, kteri so opravili in zopet dobro, mirno v'-s t d«»s.glif Res so bili tudi nekateri terdovratneži med njimi; toda kaj vse ne stori dohra volja in navdušenost za sveto stvar! — Prijatelji — pričel j.» n«'k večer. — v kratkem bodemo morali poplačati neki d»»lg. ki je pa tako čudovit, da če ga poplačamo, nič ne izgubim«», t muč imamo od tega še največji dobicVk. To pa — to. vzdihnil je marsikteri če bi bili vsi dolgovi taki! Gotovo bod«» to kaka zanimiva igra V — E. kaj igra? Vam ne roji druzega po glavi, kakor igra in zopet igra! Jaz mislim zadevo, ki j«' vsakemu poštenjaku tisočkrat več k««T naj prij«-tniša igra — Toliko bolje; tedaj povej nam naravnost, kar misliš. — Tudi prav! Povedal vam bod«'in. toda ne prenaglite se v sodbi. Stvar. o kateri sem vam govoril. je praznovanje velike noči in sieer s prejetjem sv. spovedi in sv. obhajila. Pri teh besedah spremenili s<^ nekateri obraz, drugi so porogljivo opraševali: Je-li to vse? Oni pa, katere je bil že prej spreobrnil, so molčali brez začudovanja. .,Je mar to kaj tako novega in čudnega, da tako stermite? Ali ne veste, kake so cerkvene zapovedi? Morebiti ste pa piškavi beguni. — pobegnili od zastave sv. Cerkve? Tedaj izdaja v«-i. ki mislite, da vam ni več treba poslušati njenih naukov in zapovedi?" — „Ne eno ne drugo." odvernil j«1! jeden izmed vojakov; toda duhovnu pripovedovati sv«»j»» mlade-niške razberzdanosti zdi se mi preterdo in nestorp-ljivo. _0, ni take sile ne! Ako nas teži kaj na sen u, nimamo prej miru. dokler tega ne razodeneino prijatelju ali sicer zanesljivemu človeku. In zakaj ne bi mogli povedati spovedniku svojih grehov, ko je on vendar najboljši naš prijatelj. Zli duh kaže nam greh lep, dokler ga n<- izv«*ršimo; ko pa smo ga storii, pokaže nam ga v vsi ostudnosti. tako da s»» bojimo spovedati se ga." Opomniti moramo, da v Ivanovi deželi je zastran tega opravila veliko huje kak«»r pa po katoliških krajih, koder imajo vojaki v redu svojo velikon«»čno spoved. Vender Ivan je tu«li v tistih težkih okoliščinah pri svojih tovarših veliko opravil, ker on je bil kakor Božji poslanec in res pravi misijonar med vojaki. Poslušajte, kaj se je zgodilo! Že perve nedelje v postu so hodili njegovi tovarši k spovedi in sv. Obhajilu in tako vedno njih več: cvetno nedeljo pa jih je bilo že do čuda v*dik'». in mnogi so opravili pozneje in po veliki n«»či še do vnel»'»hoda. dokler j»* še čas za veliko-n»»čn»» obhajil«». Ivan j«* bil tako goreč, tako m«H.ler in srečen, da j»- tudi mnog»* vikši. ki so bili skoraj že od vere o« 1 padli, napravil, da s»» začeli svoj.» velikonočno spove«! zopet opravili. Vsi so mu bili močno hva-ležni. k«-r njegova blaga g« »rečnost ji in je zad«»bila z«-p« t mir vesti in s tiui naj veči srečo. haljo iiasl.) Pompeji nekdaj in sedaj. S|»i>al J a no z I» i I«-. ■ Dalje.) XII N a da 1 j e v a nj e. Vse te lepe zgradb»', vse te koristne naprave, ktere je gosp.»d Longo v nekaj letih doveršil. ne bi bile za mogle Novim lV»mpejein svetovne slave priti«-biti. ak<» ne bi bil M.»g tega kraja z brezštevilnimi mik»stmi. s premnogimi čudeži poveličal. Longov caso]»is „II Rosario e la nuova Pompeji"4 naznanja v vsakem listu mnoge zahvale za uslišane molitve, za prejete milosti iz vse Italije, pa tudi iz drugih, celó jako oddaljenih krajev sveta. Pa tudi mnogo pravih čudež«-v - večidel naglih ozdravljenj od ne-ozdravljivih bolezni. »» kterih sami zdravniki spri-čujejo. da se «»zdravljenja niso zgodila po naravnih zakonih: o mnogih takih čudnih dogodkih poroča Longov mesečnik. Naša vería -Danica" ima premalo prostora, da bi vse. ali saj bolj imenitne take pre-čudne dogodbe sprejeti zam«»gla. Vendar eno tako ]»r«'čudn«» oz»lravljenje na priprošnjo Matere Božje Pompejske, ozdravljenje, o kterem dva nadškofa spri-čujeta. da se mora le vsegainogočnosti Božji in pri-prušnji ]»r»'blažene Device pripisovati. h(»čemo Dani-činim bnivivin <»]»isati. Naj b«» tukaj natisnjen«» pismo premil. gosp. nadškofa I rbinskega ilrbiiKO presvitlemu gospodu Vin« »*n« iju Leonu Sallu-u. nadškofu Kalcedonskemu in vvsoljnemu pooblasteneu svetega zbora. „Vem. da Vaša prevzvišenost želi"4 — tako se glasi nadškolovo pismo —, rda se naznanjajo milosti, ktere Bog deli tistim, ki se z zaupanjem obračajo do Device Marije presv. rožnega venca, češčene v Poin-]K*jskem mesti« u. In ker je bilo Bogu všeč tako milost storiti v mestu mojemu pastirstvu izročenem, v I rbinu. zatorej hočem brez pomude to Vaši pre-vzvišenosti poročati. Prepisati hočem tukaj list maš-nika. popolnoma zanesljivega, kterega mi je 13. t. m. pisal. Ta duh«.ven mi piše le-t«*»: — Pri tej priložnosti naznanjam Vaši milosti dogodbo veselo in tolažljivo, d»'g«xlb»x ktera se je zveršila v tuka jšnjem samostanu sv Katarin»». Sestra Marija Avguština Speranzini je zadobila v n«»či !». do H», t. m. nenadoma rabo nog, kterih ni ž«? 1'» let premakniti mogla. Zavoljo popoln«- hroinote je morala vedno na stolu sedeti in ni ji bil«» nikakor mogoče ne ene stopinje storiti, kakor s«- Vaša milost gotovo spominja. Na večer «»menjenega dne bila je sestra nenavadno žalostna in jako so jo mučile bolečine v nogah. Začela se je v tej britkosti goreče priporočati Materi Božji Pom-pejski in pričela je nji na čast opravljati devet- dnevnico.....Zvečer H), sept. bil je ravno kanonik Anton Paulucci v govorni sobi samostanski, kar stopi nenadoma v dvorano sestra Avguština, ktera se ni že 13 let ganila z naslanjače, ter vpije polna radosti: _Ozdravjena sem! Marija sv. rožnega venca Pom-pejska mi je milost skazala!-4 Vsa samostanska družina je veselja jokala, Boga neprenehoma hvalila t«*r slavila brez madežno kraljico Marijo. Sestra Avguština je zdrava in opravlja sedaj vsa nji odkazana dela. Tako me zagotavlja njen spovednik in vsi kteri jo obiskujejo." .... Mislim, da bo sestra Avguština sama opisala svoje prečudno ozdravljenje, ter poslala opis s spričali zdravnikov v Pompeje. Ako V. Prevzv. za prav spozna, da se v tej zadevi kaj ukrene, pričakujem ukazov V naj večem spoštovanju poljubujein Vam roke ter sem V. Prevzv. Rim. IG. sept. 1885. naj pokorneji sluga Anton, nadškof Urbinski. Naj podamo čast. bravcem še list. kterega je pisal premilostni nadškof Kalcedonski odvetniku Jerneju Longu v Nove Pompeje. Glasi se pismo: „Slavni gospod odvetnik Bartolo Longo, vrednik listu „il Rosario e la nuova Pompeji !w Zmagovavna kraljica, neomadežana Devica presv. rožnega venca pornno-žuje vsaki dan in vsakemu svoje milosti, v pomoč žalostnim in betežnim. kteri jo pobožno častijo. V Urbinu. glavnem mestu tistega starodavnega voj-vodstva, je presveta Devica uslišala klic pobožne nune in molitev svetega rožnega venca, ter devet-dnevnico na čast čudodelne podobe, ktera se časti v Novih Pompejih in je podelila pobožni redovnici popolnoma ozdravljenje od neozdravljive bolezni v nogah. Po trinajstletnem britkem terpljenju, zavoljo kterega je ležala vedno nepremična, se je čutila v trenutku tako zdravo in čversto. tako gibčno in prosto, da je prišla v kor med svoje sestre, polna neizrekljive radosti, ter ginjena sv. obhajilo prejela. Zatorej so vse sestre globoko presunjene, serčno hvalile Mater usmiljenja, kraljico sv. Rožnega venca, ktera z novega Pompejskega prestola razliva na vse kraje Božje milosti in dobrote. Naj pripomore razširjanje tega čudeža, kterega Vam veselega serca naznanjam, v to, da se obudi v sereu vsakega vernika tista gorečnost, ktero priporočajo sv. Oče Leon XIII v svojem apostoljskem pismu v mescu oktobru na čast sv. Rožnega venca. EJre-pobožni in častitljivi nadškof Palmirski, oskerbnik nadškolije I rbinske in tajnik sv. zbora za redovnike, sam je naznanil pisavcu teh verstic resnično dogodbo tega čudeža in jest jo berž poročam Vam, preblagi gospod, da jo razglasite po svojem poučnem listu in da služi v večo slavo Gospodovo ter da se množi češčenje in zaupanje do Božje Matere Marije, kraljice sv. rožnega venca. Sprejmite, preblagi gospod, izraz naj večega spoštovanja Vam vdanega služabnika. Fr. Vincencij Leon Sallua, reda pridigarjev, nadškof Kalcedonski. (Dalje nasl.) Ob stebru. Na steber tam — pregrozen čin' Privezan rMož je bolečin": Tiran po Njem nemilo bije. Potok kervi iz ran Mu lije. Nezmerno grenkih poln težav. Ni ud njegov nobeden zdrav; Razbičan je po vsem telesi. S kervjo zaliti ste očesi! In vendar, kako mil pogled! — Mu mar samo je naših bed: Rad reve naše bi utešil. S terpljenjem smerti večne rešil. Ljubezni preneskončne vzor Ta mukepolen je prizor: Na steber ta Ga je zvezala. Da sere Mu zvestih bi prizvala. Tak sprejmi moje v dar seree: Skesano je. gori za Te; — Jaz ljubit' hočem Te prevneto Ker zame točiš Kri presveto! S. M. Iionavent. Ogled po Slovenskem in dopisi. V 8t. Andreju, kakor čitamo v nekem osebnem pismu mesca listopada 18 it O. je 1« novincev storilo perve obljube in lo je prišlo novih, med tem 1 Hervat. 1 Čeh. in 1 Slovenec (ki je pa izstopil), drugi so Nemci. Novincev je sedaj '24. med temi samo štirje mašniki. Predpisano je v novicijatu tudi učenje jednega modernega jezika Jaz podučujem štiri v slovenščini (pravi pisavec). Mesca februarija je bil tukaj v. č. p. Štefan Czirnermann S. J.. Oger po rodu, misijonar v Baroma na Zambesi-ju v Afriki. Nabiral je po Evropi po-močkov in ljudi za svoj misijon. Iz naše provincije šli so trije ž njim, dva patra in en brat. Portugalska vlada, dasiravno frarnasonska, jih podpira z letno plačo in jih je tudi mesca maja zastonj odpeljala v Afriko. V zadnjem „Sendbotu des gottl. Herzens Jesu" piše Czimerrnann o svojem potovanji. Pripovedoval nam je jako zanimive stvari o ljudeh in živalih. Reke so polne krokodilov in „hipopotamov.u gozdi pa polni zverin in opic. Kače, posebno pa podgane, pridejo po noči tudi v stanovanja; kače sicer niso nevarne, ker le za podganami gredo; od podgan pa je bil že tudi v perst ugriznjen. Ljudem se godi slabo, ker nimajo zadostne hrane. Misijonarjevi gojenci dobivajo vsak dan nekake kaše, zraven pa si lovijo podgane, kobilice itd., ktere potem „ognju pokažejo" in s slastjo povžijejo. P. Czimerrnann je spisal tudi pervo molitveno knjižico v kaferskem jeziku, ktero so mu Trapisti v Mariannhill-u (Opata Franca misijon) jako lepo tiskali, nam jo je tudi pokazal. Naša provincija (pravi pisavec dalje» je zgubila letos že 14 mož, med temi 8 patrov. Zguba nekterih je bila zelo hud udarec. Kako Vam pa kaj dopada „Jesuitenhetze" čifutskih listov? Vedno taista, tisočkrat že premlačena obrekovanja! Dne 1 •"). nov. začeli smo letos došli novinci velike, mesečne duhovne vaje. - Novincev nas je tukaj 2!» in v Ternovem na Ogerskem 11; Slovanov nas je le malo. le dva Slovenca, trije llervati in trije Čehi. Sicer pa tukaj ni nikakoršnega narodnega boja in sovraštva O nedeljah in praznikih je odločena posebej jedna ura, ko se zbero „svoji k svojim." Kaj se na Kranjskem godi. poved«"» nam čast, p. Kos. kadar pridejo z misijonov. — Tukaj se splošno moli. da bi se oglasilo mnogo Slovencev, ker potreba jih je najmanj dvanajst itd. Strašna dogodim v Rimu. Kt nune tvjr«* inti-lli^it« ' Pri strašnih, neslišanih dogodbah ves svet ostermi. vse je groze prepadeno. Toda v kratkem času se vse pozabi in antikrist seje, žanje in melje, kakor je poprej . . . Tako je bilo ob času Sodome in Gomore.Sebujtna in Adame: — tako še prej o vesoljnem potopu: — tako uno leto. ko so bili liberaluhi v Parizu nadškofa ustrelili, in večkrat. Ali v malo dnevih ali tednih je vse pozabljeno. Poboljšanja jemalo. Zato b<» pa vesoljna sodba — zadnja katastrofa — t«.lik" strašnejša. Kdo zdaj praša. ali je deržal s papežem in Cerkvijo, ko je prilomastila roparska moč v Iiiin? Kdo se zdaj zmeni, če je pri volitvah deržal s cerkveno ali s prostomišljaško stranjo? Kaj bo pa takrat, ko se bo dremajoča vest zbudila in bode večni Sodnik nespremenljivo sodbo izrekel' Kaki strah je zdaj v Rimu. Dopisnik v „Slovencu1, tako-le priporočuje: Iz Rima. 23. aprila. Naše mesto je danes no-zorišče silnega strahu in grozne nesreče. Da si n<-morem še podrobneje opisati nezgode, ki nas j«' zadela nenadoma, hočem vendar v glavnih obrisih naslikati to. kar sem sam videl in skusil v teku današnjega dopoldneva. Zjutraj pet minut p«j sedmi uri sem bil v svoji sobi v drugem nadstropju. Kar začujem strašanski pok. ki se razlega in odmeva po celem mestu. Sreča moja. da sem imel odperto okno, sicer bi mi bilo vse šipe pobilo. V hipu na to se mi vsuje polno prahu od stropa doli. v soseščini pa zažvenketa steklo, ki se je z večine oken sterto vsulo na lili« Na to se začuje bobnenje, ki je širilo se po mestu, kakor če je prav močan potres. Vse to se j«i zgodilo v hipu. in ničesar druzega se ne spominjam, kakor da sem se tresel po celem životu in gledal, kam bi stopil, da si rešim življenje. Menil sem. da se podira hiša in da se zdaj in zdaj zruši tretje nadstropje nad mano ter me pokoplje v razvalinah. Odprem hitro vrata in glej! na mostovžu okna pobita, lesene kocke, s katerimi je potlakana predsoba, je vzdignil puh. Letim po stopnicah navzdol in grozno! velika okna pri cerkvi vsa razdrobljena, mreže so veižene iz tečajev, v cerkvi silno ihtenje. povsod i vse polno razdrobljenega stekla. Naš knezoškof so služili uprav sveto mašo pri velikem oltarju in prišedšim do gra-duala se vsuje tolika množina steklene drobnine na oltar, da ni bilo mogoče nadaljevati svete maš»-, marveč so morali prestopiti k stranskemu oltarju. Hvala Bogu. da so jim ni prigodila nikaka hujša nezgoda v strahu. Stopim na ulico Povsod vso postljano s steklovino. Z vs^h oken gledajo prestrašeni prebivalci na okrog, kaj da je. ženske vpijejo, otrobi jokajo. nih«"e ne v«", kam bi se obernil. Nekateri menijo, da je kdo vergel bombo v palačo minist rstva notranjega, kajti to poslopje je blizo našega zavoda. ('••z kake pol ure se raznese glas. da se je raz-počila tovarna za smodnik, ki je kake pol ure od mestnih vrat oddaljena. Tedaj pa so začeli derdrati vozniki po ulicah in voz za vozom se je pomikal proti „Tra ste vere" in naprej; od tam namreč se je pokazal gost dim. ki se je razširjal po celem mestu Meni samemu pa je. ko sem hotel pogledati kviško. odkod da se dim vali. padlo toliko prahu v oči. da mi je prešlo vse veselje, ozirati se na razne kraje. «>b devetih odpeljal sem se s tovarišem proti *ovarni in ob desetih došli smo z veliko silo na kraj nesreče. Krog in krog vse hiše poderte; vidijo se scenske table po sobah, razno orodje razmetano. Kjer pa je bila tovarna, je le globoka jama. Daleč na okrog je razpok zanesel debele gruče ilovnate persti. Vojaki delajo po razvalinah, kopljejo, odmetavajo. za njimi stoj»; n»»sači. da nakladajo ranjence, usmiljene sest p* pomagajo .. Tužen pogled. Koliko se jih j»* ponesrečilo, sedaj še ne morem povedati, k«T še ni znano. Začetkom zagnali so velik hrup, da je mnogo vojakov mertvih. ali potem se je reklo, • la temu ne b«li. da ti potein druge vodijo; kili prii«-lk<«v 1:5. Serva«ij. Preganjani kristjani v Tcn^k.ni:'! Vrejeiijenj«- zopernili «ledinskili razmer. Na duhu Udui in n;-t«'l«'su t.-IJ.eei, 14. S. I!«« n i I a <• i j. Misij«m v iuzik ui SauMiuu. \«-Hk« družinskih «..'•«•tov in hišnih g«sptiia. Posvetitev Z'-n-k'üa >}<•!;. Pr-nia-«'-vauj«- ii«*7.ui«;rnega hrepein-nja j «. bran;;. li- š u-v zal« /.« v.-.tii hudobnega duha l««V. h». S. Jan**z N»* p o ni. Češko in Tirolsko, ohranitev časti in dobrega imena. "bstan-k in prosi •'•li župnije v hija-spori »po župnijah od drugovereev obkoljenih). 11 »al ie nasl.) II. Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na inilostliive priprošnje N. lj. «t. presv. Jezusovega Sena. sv. Jožeta, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata. naših angeljev varliov in vsili naših patronov Bog dobrotno odverni od na-e dežel», poboje. umore in samomore, odpad in bn-z verstvo. pivšestvanje in vse nečistosti. sovraštva, preklinievanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Starši priporočajo svoje zanikarne otroke za poboljšanje. — Naši ljubi liospej presv. Serea in sv. Lneiji sen-no priporočili bolan ua očesu za ozdravljanje — Več hudih pre-klin javi ev. — I'osebna prošnja za lepo vreme in za srečo pri opravilih. — ha bi milostni Bog prevzetne sovražnike sv. »Vrkve ponižal. — Za dober šolski vspeh in potrebno zdravje priporočenih več os.h. — /a popolno ozdravljenje v dosego dožeh-uega pokliea in za dar potrebnih zmožnosti neka oseba. — Mladeiieč za mir, ki ga svet ne more dati, v do-ž.ehiiem stanu. Za polno poboljšanje. — Mašnik za potrebne 'lan*, zmožnosti in lastnosti. — hušni pastir v poseben dober naillell. posebno eno dete. Zahvale Mila sem zelo bolna : priporoeevala sem se Materi Božji, sv. Frančišku Asiškemu iu sv. Antonu Padov., da bi se me Bog ua njih priprošnje usmilil in mi zopet ljubo zdravje podelil. I -lisaiia sem bila. Obljubila sem. ako se ozdravim, po „Zgodnji I latiiH"4 se zahvaliti. Toraj naj se vsak s terdnim zaupanjem zateče k Materi Božji v hudih potrebah! Hvala večna Bogu. eeščen|e Mariji in Svetnikom! •¡oriea. 2»». 4. 1S!»1. M. F. Listek za raznoterosti. Za tristoletnico sv. Alojzija je med drugimi vrav-navami,/e priporočenimi, tudi prav pripravna v petič natisnjena knjiga: Sv. Alojzij ali «inedidjnn pohožnost v čast sv. Alojzija. Spisal pokojni Val. Lah. v zalogi Gerberjevi. Pripravna je knjiga posebno za mladino tudi zato, ker obsega zraven življenja sv. Alojzija, tudi premišljevanje svet-nikovih čednosti za vsak dan v tednu in raznotere molitve njemu na čast. ob enem pa še navadni molit venik in življenje sv. Stanislava. Cena je po raz-nosti zvezka ."»o. To. !»o kr. Naj bode torej lična knjižica mladini serčno priporočena. Za SOOletnico prenesenja Loretanske sv. hiše na Tersat je prišla na svitlo in se dobivajo pri gosp. Gerberji podučna in molitvena knjiga z napisom: Svetišče Matere Božje na Tersatu. Spisal P. Hri-s o g o n M a j a r <). S. F. — Desetega maja letos bo namreč ravno m to let. odkar se je začela slavna božja pot, na Tersatu in ravno ta knjiga popisuje, kaj je Tersat. zakaj zanimiv za Slovenca, potem zgodovino Marijine sv. hiše. ki se je po čudežu preselila z Nazareta na Tersat itd. Drugi del pa je obširen molitvenik. Vsa knjiga ima čez «100 strani v dvanajsterki in je ozališana tudi s podobami, ki kažejo podobo Marije D. na Tersatu in druge, ki se ozirajo na zgodovino Marijine hiš«* itd. Obširna knjiga, pa v malem formatu, je pripravna za. romarje in sploh za pobožne opravila in bodi častivcem Marije D. gorko priporočena. Triolet. Kedaj mi sterti bodete okovi. Ki vežete na zemljo mi duha? — Nositi dalje vročih ni mi več želja: Kedaj mi sterti bodete okovi. Zapustil zemeljska rad duh bi tla, Vzhitel moj tje, kjer rajski so duhovi: Kedaj mi sterti bodete okovi. Ki vežete na zemljo mi duha? — V nadzvezdne kraje lahno poletiva, Moj duh, tedaj raduj se — prosta spon. Kjer vse, kar divno — ima večen tron. V nadzvezdne kraje lahno poletiva! Tam slavopetja angeljskega don Se v večno čast Neskončnemu razliva: V nadzvezdne kraje lahno pohitiva. Moj duh tedaj, raduj se — prosta spon. .S. M. Bonuvent. Dobrotni darovi. Za opravo ubožnih eerkcv našo skoti je: Iz Podlipe 0 gld.— Z l"nea ♦> gld. — S Pollnvega gradea 42 gld. i»? kr. — Iz Studenega 15 gld. — Z Javorji nad Loko 7 gld. — Iz Cerkljan na Gorenjskem 48 gld. — Z Verlmike 50 gld — lz Polja pri Ljubljani 20 gld. — S Morena 21 gld. 5«; kr. — lz Dol zopet 3 gld. — lz Žel imel) 7 gld. — S Kranjske gore 30 gld. — S Stange 14 gld. — Z Kovora 10 gld. »>0 kr. — Iz St. Vida pri Ljubljani 43 gld. — Smarjeta 27 gld. Za dijaško mizo: P reč. g. dekan Jož. Kogej 2 gld. 70 kr. (Op. Oddanih tudi za brat. S. R. Tel. 38 gld.) -Poseben dobrotnik, da bi dijaki molili za ozdravljenje bolezni na očesu, 5 gld. — Čast. g. župnik Jan. Kapus 2 gld. — Čast. g. župnik A nt. Kerčon 2 gld. — V. č. g. župnik M. Preželj 7 gld Za sv. Deti list vo: S Smarjete po čast. g. župniku 10 gld. 20 kr. — C. g. Jakob Aljaž, župnik na Dovjem, 41 gld. 10 kr. — C. g. Janez Nagode, kapelan v Trebnjem, 111 gld. 13 ki. - Iz Mavčič 10 gld. 50 kr. Za s redn je-afri kan s ki m i sij on: Iz Idrije 1 gld. 20 kr. — Po frančiškanskem samostanu Neinien. 50 gld. — Iz Mavčič 1 gld. Za atrikanski misijon: Neimenovana gspdč. od sv. Pavla v Savinjski dolini 3 gld. 50 kr. Za sv. očeta: Idrijski farani 21 gld. po p reč. gosp. dekanu Za varhe Božjega groba: Po pree. g. dekanu: Idrija 20 gld.: Černi verh 7 gld.; Verh 3 gld. Za zatirane redovnice na Italijanske m: Iz Idrije 5 gld. (<>p. Oddano tudi za Detoljnba 2 gld.) Za cerkev Jezusovega presv. Serea: Iz Mavčič »} gld. 30 kr. po v. č. g. župniku. Za pariško bratovščino za d u š e v vi e a h : Iz Mavčič 14 gld. 60 kr. po v. č. g. župniku.