KMETSK
Št. 28.
Ljubljana, 1 o. julija 1940»
Lete XXII
Novi časi - novi ljudje
Naša doba je čas prevojenja. Svet v bolečinah dobiva novo obliko, o kateri še ne vemo, kakšna bo, a je kljub temu naša sveta dolžnost da pri tem ustvarjanju sodelujemo.
Tega se naši vodilni državniki tudi zavedajo, o čemer nam priča jasna izjava ministrskega predsednika g. Cvetkoviča.
Medtem ko velesile z orožjem obračunavajo med seboj, smo mi tako srečni, da lahko v miru urejujemo svoj dom. Nikakor pa pri tem ne smemo prezreti nalog, ki nam jih nalaga zgodovina.
Vprašanje kapitala
je danes tista osnova, okrog katere se suče vse dogajanje. Različni sistemi ga skušajo rešiti po svoje. To je tudi naša naloga.
Slovenski kmetje smo vseh dvajset in toliko let, odkar smo s Srbi in Hrvati združeni v skupnem domu, zahtevali, da se to vprašanje pravilno in pravično reši. Zahtevali smo izvedbo agrarne reforme, zaradi .česar smo s strani veleposestniških predstavnikov slišali bridke in trpke očitke. Kljub vsemu temu nismo nikdar klonili in svojo staro zahtevo zopet ponavljamo. Najhujši izrastek liberalnega kapitalizma je namreč veleposest, ker je to pohabljeno dete fevdalizma. Nikakor in pod nobeno pretvezo namreč ne gre, da bi posameznik razpolagal svojevoljno s pridelki zemlje, ki jo obdelujejo in negujejo pridne roke ljudskih delovnih množic. Ta zemlja mora postati njihova last — ali pa vsaj last njih organizirane skupnosti, to se pravi, države.
Kmetstva
smo takisto v tem smislu naglašali kot idejo. V nešteto razgovorih in člankih smo v raznih inačicah branili načelo, da lahko ohrani trajno vrednost samo to, kar ustvari narod. Posameznik in njegovo delo sta le toliko vredna, kolikor sta odraz narodove volje. Kakor hitro pa hoče kdo narodu vsiliti nekaj svojega, mora nujno propasti.
Prav v tem smislu kot strogo nepristranski opazovalci tudi gledamo današnje dogajanje v svetu. Nič nas ne moti, če nas tu in tam s kake strani hočejo pahniti v katero koli strujo. Še najmanj se ne zmenimo za to, če nas hočejo kdaj v špekulativne namene oblatiti. Ravnamo se po božjem nauku: Gospod, odpusti jim! Saj ne vedo, kaj delajo!
Pri vsem tem pa vemo, da velja Kempča-nov izrek: Ne iti po poti naprej, se pravi — nazadovati. Zato moramo iti po začrtani poti dal je.
Razni sistemi
so se pod pritiskom razmer razvili in izoblikovali v raznih državah. Italija si je izoblikovala fašizem, Nemčija narodni socializem, Rusija komunizem. Ze tvorci novih oblik družabnega reda so sami pogosto naglašali, da njih
ideje niso eksportno blago. S tem so pravilno naglasih, da je treba v vsakem narodu tudi ob rojstvu česa novega ohraniti povezanost s preteklostjo, z narodovo duševnostjo, kakor se je izoblikovala tekom stoletij. Zato je smešno in mislečega človeka nevredno, če kdo na koga laja zaradi njegovega idejnega iskanja. Na noben način namreč ne moremo slepo prevzeti ničesar tujega, na noben način pa tudi ne moremo ostati slepi za dogajanja okrog nas!
,Nasa nalaga
je zato, da vestno in s polno zavestjo odgovornosti poiščemo tisto, kar bo najboj odgovarjalo duši našega naroda. Ob silnem razmahu tehnike ne smemo prezreti dejstva, da je tudi tehnika plod človekovega duha, sad božje iskre v človeku. Ne smemo je torej malikovati in smatrati kot absolutno vrednoto, ampak le kot plod višje tvorne sile.
Prav je zato, če se odzivamo duhu razvoja in skušamo tudi doma izvesti reforme, ki
bodo v skladu z razvojem. Dvomimo pa, če bodo mogli to preobrazbo izvesti ljudje, ki so dve desetletji trajno dokazovali, da niso sposobni za naloge, ki jih narekuje čas. Zato mislimo, da je treba za izvedbo velikih načrtov — novih ljudi.
Nikomur nočemo kratiti zaslug, ki si jih je z delom pidobil. Prijatelju in nasprotniku priznavamo vse, kar mu gre. Prav usoda Francije pa nam zgovorno dokazuje, da življenje gre neovirano svojo pot. To pot pravočasno spoznati in pravilno doumeti, to je temeljna naloga naše domače politike!
Ne samo mi, ves narod to čuti in sluti. Treba je samo brez predsodkov prisluhniti odmevom dogodkov in dejanj,, ki smo jih — čeprav pozno — vendarle izvršili. Narod je zanje hvaležen in pripravljen odpustiti vse pretekle zablode. S tem pa seveda nikakor in nikomur ne daje pooblastila za nove napake in zmote.
Med Anglijo in Francijo
Kar so nekateri napovedovali že lansko jesen, se je sedaj uresničilo. Bivši zavezniki so si postali sovražniki.
Kot strogo nevtralni opazovalci se pri tem vzdržujemo vsake sodbe. Poleg tega je tudi sodba trenutno nemogoča, vsaj taka ne, ki bi bila res pravična. Gledamo dogodke, ne vidimo pa za kulise tega dogajanja. Zato bi bilo prezgodaj in morda celo krivično, ako bi si hoteli o vsem kar se dogaja, ustvarjati končno mnenje.
Pred zrcalom vsega sveta se je zlomil — oziroma je klonil imperij Francije. V tem trenutku se je Anglija znašla v čisto novem položaju. V zmedi nasprotujočih si vesti je sicer težko razbrati resnico, zdi se pa, da je sedaj Anglija s svojim imperijem res osamljena v borbi. Državice, ki so jim zavezniki jamčili meje in s tem obstoj, so zapored popodale, deloma za zeleno mizo, deloma v boju. Druge se zapovrstjo krhajo in prehajajo v druge tabore. Kakšen bo izid te velikanske borbe, tega dnes pač še nihče ne ve, verjetno pa je, da bo posledica sedanje vojne veliko preoblikovanje sveta.
RAZKOL V FRANCIJI
Te dni je nastal razkol tudi v francoski mornarici. Del se je pokoril Petainovi vladi, del pa se je pridružil angleškemu stališču in hoče nadaljevati vojno. Zato je prišlo pri Oranu do boja. Angleška mornarica je tam napadla francosko in ji prizadela težke izgube.
V odgovor temu je sledil francoski zračni napad na angleški Gibraltar, vzporedno pa se razvija silna borba na morju.
Francoski admiral je bil kot poveljnik mornarice, ki se je zatekla v angleške luke, nenadno aretiran zgodaj zjutraj in 1;ako ločen od svojega štaba. Angleške pomorske edinice, ki so, kakor je že popreje rekel Churchill, po številu znatno prekašale francoske, so zlomile odpor francoskih oficirjev in posadke. Bilo je tudi več mrtvih in ranjenih.
V dobro poučenih francoskih krogih izjavljajo, da so ti primeri značilni za prave namene anglešek vlade glede francoskega brodovja. Francoske vojne ladje, ki so se zatekle v angleške luke, niso mogle predstavljati niti najmanjše nevarnosti za Anglijo.
NASPROTST.VA MED ANGLIJO IN FRANCIJO NARAŠČAJO
Francoske vojne ladje so odplule izpred Ca-sablanke ter imajo nalog, da prestrežejo vsako angleško trgovinsko ladjo.
Francoske vojne oblasti v Indokini so zaplenile vse britanske ladje, ki so bile v vodah in pristaniščih Indokine.
Francoski listi še zmeraj pišejo o napadu britanske mornarice na francosko eskadro v Oranu. Figaro pravi, da so tisto, česar nemška propaganda ni mogla storiti, namreč ločitev Francije od Velike Britanije, storili dogodki sami, pri katerih Nemčija ni imela nobene vloge. Ker so britanski topovi poškodovali nekatere francoske vojne ladje, je bilo s tem doseženo to, da je francoska diplomacija dozdaj dobila popolno svobodo akcije. Neki drugi list piše, da Francija ni zaslužila, da se je Anglija
kot sovražnik vrgla nanjo in izvršila tako dejanje, kakršnega zgodovina vojnih mornaric ne pozna.
S tem je podana precej vidna slika odnosov med Anglijo in Francijo, ki se utegnejo razviti še v neslutene smeri. Zapadni zavezni-
sestanki opozicije
Pretekli teden so se nadaljevali sestanki predstavnikov opozicijskih strank. Sestankom so prisostvovali Milan Grol in Božidar Vlajič za demokrate, Miša Trifunovič in dr. Ninčič za radikale, Jovan Banjanin in dr. Albert Kramer za Jugoslov. nac. stranko in dr. Topalovič za socialiste. Razgovori so se vršili o raznih perečih vprašanjih naše notranje in zunanje politike. Koncem preteklega tedna je odšel predsednik JNS Peter Zivkovič na enomesečni odmor v Soko banjo, Jovo Banjanin pa na Bled.
gospodarske in politične spremembe
V	zadnji številki »Kmetskega lista« smo objavili pomembne izjave, ki sta jih dala predsednik in podpredsednik jugoslovanske vlade v Vu-kovi gorici pri Karlovcu na obletnico prvega sestanka med Dragišo Cvetkovičem in dr. Mačkom, na katerem je bil dosežen načelni sporazum o banovini Hrvatski. Oba političarja sta podčrtala potrebo po gotovih ukrepih, ki naj prilagode naše gospodarsko življenje novim razmeram in potrebam. V tej zvezi so se razširile med narodom vesti o uvedbi totalitarnega režima v Jugoslaviji in o stanovski (korporativni) ureditvi naše države po vzorcu fašistične Italije. »Slovenec« je objavil v tej zvezi več člankov, v katerih je popisoval italijanski korporativni sistem.
Med narodom so se razširile vznemirjajoče vesti da bodo v kratkem izdane uredbe o oddaji premoženja do 20 odst., o žigosanju bankovcev, o uvedbi dohodninskega davka, o davku na nepremičnine in o ustanovitvi nekakih vaških fondih.
Finančni minister dr. Juraj Šutej je vse te vesti označil kot "zlonamerne in škodljive, ki jih razširjajo naši nasprotniki.
V	tej zvezi je napisal tudi »Hrvatski dnevnik« poseben članek v katere pravi med drugim:
»Ljudstvo nima nikake koristi od najboljših zakonov, ako se ti zakoni ne izvajajo ali ako
ki so po teh dogodkih nehali obstojati kot svetovna sila. Nekatere vesti trdijo, da se sedaj snuje blok latinskih držav. Politične spremembe v Franciji bi skoraj potrdile pravilnost te domneve.
se slabo izvajajo. Najboljši zakon rodi v slabih rokah slabe rezultate. Zato je potrebna tudi stroga kontrola nad vsemi, ki jim bodo poverjene odgovorne naloge. Ljudstvo ne more in ne sme imeti samo vloge pasivnega opazovalca. Ono mora dajati iniciativo v skladu s svojimi potrebami in preko svojih organov paziti, kako se izvaja gospodarska politika. Morebitni krivci se morajo strogo kaznovati, tako strogo, da si bodo vsi drugi premislili zagrešiti kakšno zlorabo.«
policijske preiskave v beogradu
Organi uprave mesta Beograda so izvedli preiskavo v prostorih društva ABC, ki ga je ustanovil in vodil iz naše države izgnani tuji državljan Julius Hanau. Razen tega je bila izvedena hišna preiskava tudi na stanovanju bivšega ministra Dobrivoja Stošoviča. Gradivo, ki so ga organi uprave mesta Beograda našli na njegovem stanovanju sedaj proučujejo.
jugoslovanski novinari v moskvi
V Moskvo sta odpotovala kot poročevalca našega uradnega dopisnega urada »Centralnega presbiroja« Kosta Krajšumovič in Božidar Zajčič.
sovjetski poslanik v beogradu
Na ruskem parniku je prispel v soboto iz Odese ruski poslanik Viktor Plotnikov. Iz Varne je takoj nadaljeval pot v Sofijo, kjer je po nekaj dnevnem bivanju nadaljeval pot za Beograd. Z ruskim poslanikom Plotnikovim je do-potoval v Beograd 12 članov poslaništva.
dr. gavrilovič in rusija
Naš novoimenovani poslanik v Moskvi dr. Milan Gavrilovič je imel ob priliki pogreba pok. Joče Jovanoviča bivšega šefa zemljoradniške stranke, govor v kateerm je orisal svojn poglede na odnošaje z Rusijo. Dr. Gavrilovič je rekel med drugim:
»Naš narod 1. 1914. ni vprašal, kakšen je režim v Rusiji, ni vprašal, ali so tam na vladi demokrati ali kdo drugi, temveč je vpraševal
samo, ali bo velika Rusija hotela pomagati mali oddaljeni svoji sestri Srbiji. In ko je padla odločna beseda carja Nikolaja, je vsako srce v Srbiji zadrhtelo v veri, da bo zmagala pravična stvar, zadrhtelo je tudi hvaležnosti napram ruskemu narodu. Naši veliki tedanji možje, kralj Peter, Nikola Pašič, Ljuba Davidovič, tudi niso vprašali, kdo vlada v Rusiji. In danes vrašujem jaz: Kje je ta državnik Jugoslavije, ki bi smel odbiti pomoč Rusije, ako bi bila potrebna, samo radi tega, ker tam vlada režim, ki se njemu ne dopade! V zdravem instinktu našega naroda sta globoko ukoreninjena spoštovanje napram Rusiji in vera v ruski narod.
madžarski pravosodni minister v jugoslaviji
Pretekli teedn se je mudil nekaj dni v Beogradu madžarski pravosodni minister dr. Rado-čaj in je vrnil obisk našemu pravosodnemu ministru dr. Lazar Markoviču. Po odhodu iz Beograda je dal madžarski minister za jugoslovansko časopisje krajšo izjavo o namenu svojega obiska v Jugoslaviji in rekel med drugimr
»Istočasno sem prepričan, da obisk Nj: Eks: dr. Lazarja Markoviča pri nas kakor tudi moj obisk tukaj ne služita samo okrepitvi odnošajev med pravniškimi krogi obeh držav, temveč da sta obenem utrdila prijateljstvo, ki veže tako po tradiciji, kakor tudi z ozirom na njun velik pomen, dva posebno hrabra naroda, občudovanja vreden in hraber jugoslovanski in madžarski narod. Brez ozira na to ali so mi tu zaželeli prisrčno dobrodošlico kot politiku ali kot pravniku — sprejeli so me izredno toplo —, sem mogel v teh par dneh povsod in ob vsaki priliki občutiti, da so tu v svojem gostu predvsem gledali Madžara. Ze to dejstvo samo zadostuje za dokaz, da je v tem primeru dober prijatelj obiskal dobrega prijatelja.«
novi člani akademije znanosti in umetnosti
V nedeljo se je vršila slovesna skupščina Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, na kateri so bili proglašeni za prave člane gg. dr. France Štele, dr. Milan Škerlj, dr. Maks Samec, dr. Milan Vidmar in Anton Lajovic.
Za dopisne člane so bili izvoljeni: slavist prof. dr. M. Murko (Praga), biolog Ivan Regen (Dunaj) in geolog, meteorolog in naravoslovni pisatelj Ferdinand Seidl (Novo mesto). Nadalje zgodovinar prof. dr. Ljudmil Hauptmann (Za-: greb), botanik Alfonz Pavlin, slovničar Anton Breznik, literarni zgodovinar Ivan Grafenauer, geograf Anton Melik, filozof France Veber, teološki pisatelj Fr. Ks. Lukman.
ČITAJTE IN NAROČAJTE »KMETSKI LIST«!
konference na bledu
Konec preteklega tedna sta prispela na Bled predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in podpredsednik vlade dr. VI. Maček. Imela sta med seboj več razgovorov in bila tudi sprejeta v avdienco pri Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu na Brdu. Dr. Maček je ostal pri knezu na kosilu. Po konferenci in sprejemu na Brdu sta se oba politika vrnila v Beograd. Ob priliki svojega kratkega bivanja na Bledu je dr. VI. Maček obiskal s svojo družino tudi Bohinj.
nesporazumi v »seljackem kolu« Bivši predsednik SDS Adam Pribičevič je ustanovil vaško kulturno organizacijo »Seljač-ko kolo«, da po vzorcu »Seljačke sloge« širi kulturo med narodom po srbskih vaseh na Hrvatskem. »Seljačko kolo« je bilo odvisno od SDS in z njo najožje povezano. Kakor na političnem polju, tako je prišlo do težkih sporov tudi v kulturni organizaciji »Seljačkega kola«. Razdiralci so se vtihotapili v njene vrste in jo hočejo oddvojiti od stranke, ki jo je ustanovila. Ti nezadovoljneži so izdali naslednji proglas:
Nemški general Keltel izroča, potem ko je kancelar Hitler zapustil vagon, generalu Huntzingerju seznam
pogojev za premirje
Hmmi in «irii£i€$fl
Celokupna organizacija je v mrtvilu. Zadnji trenutek je, da se reši, kar se še da rešiti. Razni znaki kažejo, da želi glavni tajnik SDS in SK g. Sava Kosanovič povsem izenačiti delokrog obeh organizacij ter podrediti gospodarske in prosvetne cilje SK strankarskim interesom SDS. Tega g. Kosanovič tudi ne prikriva. Na pismeno zahtevo številnih predsednikov krajevnih organizacij SK je bila končno 16. junija sklicana seja osrednjega vodstva. Predsednik Adam Pribičevič se seje ni udeležil, poslal pa je pisfno, v katerem priporoča vodstvu, da naj čim tesneje poveže SK s SDS. Na seji sta bila predložena dva predloga. Prvi se je v duhu pisma g. Pribičeviča glasil, naj postane Seljaeko kolo prosvetna in gospodarska organizacija SDS, drugi pa, naj ohrani čim večjo samostojnost tudi v bodoče. Na glasovanje je bil postavljen samo prvi predlog. Zanj je glasovalo 6 članov vodstva, 6 proti, 2 člana pa sta se vzdržala glasovanja.«
KAJ PRAVI FINANČNI MINISTER
Finančni minister dr. Juraj Šutej je dal časnikarjem naslednjo izjavo o ukrepih, ki jih pripravlja vlada na gospodarskem in finančnem polju:
»Z ozirom na alarmantne vesti, češ da se pripravljajo neki drastični ukrepi fiskalne in denarne narave, smatram za potrebno, javnosti povedati tole:
Omenjene vesti nimajo nobene stvarne podlage. Izhajajo od gotovih elementov, ki za vsako ceno hočejo povzročiti splošno zmedo in tako uničiti uspeh vladnih prizadevanj za ureditev in zboljšanje gospodarskih razmer. Javnosti so v neki irfferi znana prizadevanja kr. vlade za ohranitev normalnega gospodarskega življenja in zboljšanja pogojev gospodarske delavnosti. Vsi ukrepi, ki jih vlada izdaja, gredo izključno za tem, da se okrepe gospodarske postojanke. Zaradi tega je vladi čisto tuja že sama misel na kakšne ukrepe, ki bi mogli omajati vero v vrednost našega denarja. Nasprotno, kr. vlada prerešetava vse možnosti, ki bi mogle dovesti do ureditve razmer in končne stabilizacije našega denarnega in kreditnega trga. Posebno skrb posveča vlada vprašanju čim večje varnosti in čim koristnejše uporabe ljudskih prihrankov. Vlagatelji nimajo nobenega razloga, da bi se bali za usodo svojih vlog, ker mora biti vsakomur jasno, da je vprav varčevanje temeljna podlaga narodnih in kreditnih ustanov, da morejo opravljati svojo naravno funkcijo v organizmu splošnega gospodarstva.«
JUGOSLOV. POSLANIK NA POTI V MOSKVO
Jugoslovenski poslanik v Moskvi g. dr. Milan Gavrilovič je z vsem osebjem poslanštva odpotoval pretekli teden na svoje službeno mesto v Moskvo. Ker še ta čas ni bila vzpostavljena železniška zveza med Rumunijo in Rusijo, je naš poslanik potoval do Carigrada, kjer se je vkrcal na jugoslovenski parnik »Lovčen« in se z njim pripeljal do Odese in od tam nadaljeval pot po železnici do Moskve.
V	Carigradu je sprejel našega poslanika in ga pozdravil jugoslovenski poslanik v Ankari dr. Ilija Šumenkovič, sovjetski generalni konzul Georgijevski, jugoslovenski generalni konzul Gjorgjevič in drugi.
Konec preteklega tedna sta izmenjala v Ankari jugoslovenski in ruski poslanik diplomatska pisma o vzpostavitvi medsebojnih diplomatskih odnošajev in pravnem priznanju dr. žav. Dr. Ilija Šumenkovič je vodil glavne in odločilne razgovore za uredtev odnošajev med Rusijo n Jugoslavijo.
POSVETOVANJE KDK
V	Zagrebu je bilo pretekli teden posvetovanje Kmetsko demokratske koalicije Dr. VI. Maška sta obiskala predsednik in glav. tajnik Samostojne demokratske stranke Večeslav Vil-
der in Sava Kosanovič. Glasilo SDS »Nova Ri-ječ« je prenehalo izhajati. List je-izdajal predsednik izvršnega odbora SDS Večeslav Vil-der. Branil je z veliko odločnostjo načela svobode in demokracije. V poslednji številki pa zatrjuje »Nova Riječ«, da se v sedanjih razmerah za ta načela ne more boriti in da je zaradi tega primorana za nedoločeno dobo prenehati izhajati. Ukrep vodstva SDS, da je v sedanjem času sklenilo ustaviti svoje glasilo, je zelo značilen. Še nedavno smo čitali izjave predsednika JRZ Dragiše Cvetkoviča in šefa SDS minstra dr. Budisavljeviča o nedavnih občinskih volitvah na Hrvatskem. Volitve so povzročile oster spor med tema strankama, ki je grozil z razkolom. Šlo je za vprašanje, kdo je dobil večino srbskih glasov na Hrvatskem in kdo je pravi predstavnik Srbov. Dragiša Cvet-sov JRZ. Dr. Budisavljevič je tako trditev za-kovič je trdil, da je dobila večino srbskih gla-nikal in dokazoval, da je dobila večino SDS. Tudi dr. Maček je izjavil, da je predstavnica hrvatskih Srbov SDS. Podpredsednik HSS inž. Košutič je izjavil na seji glavnega odbora SDS, ki je bila kmalu po občinskih volitvah v Zagrebu, da sta HSS kot predstavnica Hrvatov in SDS kot predstavnica hrvatskih Srobv ne-razdružno povezani med seboj v borbi za načela svobode in demokracije in za pravice hrvatskega naroda.
Napad
Medtem ko svet pričakuje, kdaj bosta vojski totalitarnih velesil napadli Anglijo, se vedno bolj trdovratno iz ameriških virov širijo vesti o nujnosti premirja med Anglijo in Nemčijo. V poučenih berlinskih krogih pravijo, da je prišla iniciativa z angleške strani, in sicer od zasebnikov, ki so bili v preteklosti v ozkih zvezah z nekimi nemškimi osebnostmi. Sodijo, da je to poskus za predhodno presojo razpoloženja v Nemčiji.
Ni dvoma, pravi dopisnik, da je nemški napad na Anglijo odgoden za nekaj časa. Dokaz vidi dopisnik v tem, da vsakdanji napadi nemških letal na Anglijo nimajo tistega velikega udarnega obsega kakor v nedavni preteklosti, in ki so bili napovedovalci nemške ofenzive na Poljskem in na zapadu.
Dasi v nemških krogih to odgoditev pojasnuj-jejo z neko neobhodno potrebno spremembo ne-
Sedaj izgleda, da je SDS v borbi z JRZ podlegla in da ji niti opora HSS ni več zadostovala.
ODKRITJE SPOMENIKA
V Somboru se vrše velike priprave za slovesno odkritje spomenika pokojnemu kralju Zedinitelju. Odkritje spomenika se bo vršilo 21. julija. Kip je napravil zagrebški kipar Av-guštinčič.
KRITIKA KATOLIŠKIH PODJETNIKOV
Glasilo Zveze združenih delavcev je objavilo v zadnji številki tole beležko
»Gradbeni delavec odhaja na orožne vaje. Doma pušča staro, dela nezmožno mater brez sredstev. Za največjo silo bi ji rad izročil znesek, ki mu ga po zakonu mora dati gradbeni podjetnik. Ta na zunaj vedno riosi kot ščit vidno katoliško firmo, a dolžnega zneska noče dati. Dal ga bo, pravi, ko se vojak vrne na delo. Kdaj bo to? Jutri, čez mesec, čez dva, morda nikoli! Ne tako, katoliški podjetnik! Katoliško ime zahteva katoliško prakso ali pa metlo. ..«
Glasilo krščanskih socialistov pa prinaša naslednje poročilo o postopanju nasproti delavcem v tovarni Štora:
»Vodilni krogi podjetja, ki sicer zelo radi poudarjajo katolištvo, nimajo smisla za velike verske praznike, da bi jih napravili delavstvu bolj vesele in lepe.«
ali mir?
katerih tehničnih priprav pri formiranju edinic, določenih za izkrcanje v Angliji, trdijo v diplo-
■ Nekateri vesti pravijo, da dobimo sedaj, ko je bil sklenjen trgovinski sporazum, nekaj prevodov iz povojne ruske književnosti, ki naj nam pokažejo, kam so Rusi tudi v literaturi prišli. Rusija ima sedaj veliko število najsijajnejših literarnih del, izmed katerih so mnoge prevedena na skoraj 36 jezikov. Kot se sliši, je naša delegacija sklenila tudi sporazum za uvoz nekaterih naj odličnejših in v vsem svetu predvajanih ruskih filmov. Prav je tako! Hočemo, da vidimo in se z lastno osebo prepričamo o dvigu ruskega povojnega človeka; hočemo videti njegova kulturna in gospodarska prizadevanja, ka't; "sočlovek ima pravico, da vidi sad kulture tudi pri drugih narodih.
Maršal Badogllo, vrhovni poveljnik italijanske vojske, čita francoskim opolnomočencem pogoje italijanske
vlade za premirje
matskih krogih, da imajo pri vsem tem važno vlogo tudi drugi razlogi. Prihod italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Berlin, naj bi bil dokaz, da gre za politična, ne pa za vojaška vprašanja.
Bližnja bodočnost bo pokazala, kaj in koliko je na teh vesteh resnice. Na vsak način pa je treba računati, tudi z možnostjo. Nastane samo vprašanje, kakšen bo izid.
Holandska ir
Holandija meri 34.000 km2 in ima 8,000.000 prebivalcev. Danes je od nemške vojske zasedena in. Nemci imajo v njenih lukah svoja pomorska oporišča za vodenje vojne proti Angliji. Po suhem so ustanovljena nemška letališča.
To je vse, kar imajo Nemci od Holand-ske. Glavni državni zaklad je že zdavnaj v Londonu.
Glavno mesto je Amsterdam. Ta je bil dolgo časa svetoni finančni center (borze!), kar pa je z nemškim vpadom in zasedbo avtomatično prenehal biti.
Holandci imajo takoj za Zedinjenimi državami, Anglijo in Francijo največjo zlato rezervo na svetu. (Rusije tukaj ne štejemo). Kot že rečeno, je ta zaklad že na varnem, podvze-
Po evropskih vesteh in zlasti po angleških izjavah je sedaj mir nemogoč, dokler ni odločilne borbe. Ali je to mišljeno resno, da je samo maskiranje umika, to nam bodo pokazali bližnji dnevi. Vsekakor pa je poleg ruske nastala še nova ugankvasentvvo i en rdgo en rdgovc ya nova uganka v svetovni politiki, namreč Anglija. Kdo jo bo rešil, to je danes morda največje vprašanje.
njen pomen
ti pa so tudi vsi ukrepi glede vrednostnih papirjev, da jih Nemci, če so jih kaj zasegli, ne bodo mogli nikjer vnovčiti.
Z vpadom je Nemčija izgubila nevtralnega posrednika, ki je skrbel Nemcem za razne potrebne nabave. Znano je, da so med svetovno vojno Holandci mnogo nakupovali za Nemčijo in bi to poskusili najbrž tudi v dannašnjem svetovnem požaru, če bi jim nemška vojska poprej ne zasedla domovine.
Holandija je lastnica enega največjih svetovnih trgovskih brodovij. Na svetu je na šestem mestu, skupna tonaža vseh njenih trgovinskih ladij pa znaša nad 3,000.000 registrskih ton. Samo njeni prekooceanski parniki so šteli nad 1,700.000 ton ter so pripadali svetov-noznanemu brodarskemu društvu »Holand-
Znana gostilna
..Branibor"
v Celju
na Kralja Petra cesti se odda v najem. Vsa pojasnila daje: Kmetijska družba r.z.zo.z. v Ljubljani, Novi trg 3
Amerika«. Holandska trgovska flota je ravno tolikšna kot francoska.
Na vsem svetu je za 12 milijonov ton takih ladij, ki prevažajo samo petrolej in Holandska petrolejska mornarica ima za 600.000 ton takij ladij, kar znači, da stoji v tem pogledu takoj za USA, Anglijo in Norveško.
Če vse to pazljivo premotrimo, lahko takoj rečemo, da igra mala Holandija v pomorski trgovini in v pomorskem prometu kaj veliko vlogo. Računati moramo %di s tem, da Holandci s prevažanjem po različnih morjih zaslužijo ogromne vsote. Zato so holandske banke ene najbogatejših svetovnih bank.
Takoj, ko je pričela nemška vojska Ho-landsko zasedat, je skoro vse holandsko bro-dovje pobegnilo v angleška pristanišča, kjer se še nahaja ter zvesto služi in pomaga angleški vojni in trgovski mornarici. Ravno pred nekaj dnevi smo brali, da je holandski princ-presto-
Nemške čete de-filirajo po pariških ulicah
Žabkar Janez:
Oj, naše dekle!
Vlak je ropotaje privozil na postajo in se lagodno ustavil na enem izmed neštetih tirov. Truma železničarjev najrazličnejših sarž, z rdečimi in modrimi čepicami na glavah, je obsula službeni in prtljažni voz. Več poštarjev je vstopilo v podolgovati poštni vagon in vsak je iz njega na rami prinesel po eno poštno vrečo, jo previdno položil na poseben voz in odšel znova v vagon. Pepca je videla, kako je neki zaokrožen železničar s po enim širokim in po enim ozkim zlatim našitkom na rokavih ter z naočniki na debelem, rdečkastem nosu, pod katerimi so se košatili še na predvojni način ne-govoani brki, z rokami, polnimi raznobarvnih listov in v trdo vezanih temnih zvezkov, hitel proti vratom, nad katerimi in okoli katerih jc bilo polno najrazličnejših popisanih tablic, ki jih ona, preprosto, dekle, vseh še prebrati ne bi znala.
Od te čudovite zmesi ljudi vseh tipov in uniform je bila Pepca takoj, ko je stopila iz vlaka na peron, nemalo preplašena.
Kako neki naj najde iz te množice ven in kje naj v tem Zagrebu, če je v njem povsod takšna zmešnjava in takšen živ-žav, poišče ulico in hišo, kjer služi Tilka?
2e se je zbala, da je zgubila ali pa že kar doma pozabila pisma, kjer ji je na hrbtni strani pisemskih omotov Tilka vedno znova napi-
sala svoj naslov. Hitro je odprla že oguljeno in iz ponarejenega usnja narejeno ročno torbico in v njej k sreči poleg ženskega robčka, okroglega ogledalca in že precej izzobljenega glavnika našla nekaj Tilkinih pisem.
Zadovoljna s to ugotovitvijo, se je jela počasi bližati glavnemu izhodu. Kar oddahnila si je, ko je stopila na trg pred postajnim poslopjem.
Toda komaj si je oddahnila, je že široko odprla oči. Nedaleč od nje je namreč privozil voz električne cestne žejeznice, o kateri je Pepca doma že mnogo slišala, a je ni videla še nikdar.
Čudno, čudno, kaj vse imajo tile mestni ljudje na razpolago. Seveda, komu se pa tukaj zljubi hoditi! Če se jim, tem mestnežem, zahoče hoje, gredo kako nedeljo iz mesta, na tako zvani izlet...
In tisti deček tamle, ki ima na glavi belo, s črnim trakom obrobljeno kapo, okoli vratu obešeno torbo, polno časopisov, ki jim že od-daleč vidiš debele naslove, podčrtane z močno rdečimi, širokimi črtami! Pa kako nenehno, s padajočim in zvišujočim se glasom, smešno zavijajoč nekatere zloge, neprestano koracajoč po pločniku, kriči in ponuja svojo časopisno robo!
S tesnobo človeka, ki se nagonsko boji mesta, je Pepca vse to nekaj časa opazovala in se naposled domislila, da je treba poiskati Tilko. Toda kako, v tem uličnem in avtomobilskem vrvežu?
»Tjale k stražniku bom stopila!« si je dejala.
Res.
Stražnik jo je najprej od nog do glave premeril, potem prebral na ozadju ene izmed kuvert, ki mu jih je Pepca ponudila, Tilkin naslov in ji kratko in točno nakazal pot.
Dolgo uro je Pepca skozi živahnost zagrebškega uličnega življenja in vrvenja tramvajev, avtomobilov in kolesarjev iskala ulico in hišo, kjer je Tilka služila.
Naposled je pred zaželjeno hišo obstala in si globoko oddahnila, kajti kolovratenje iz ulice v ulico in z enega trga preko drugega jo je pošteno zmučilo.
Pred njo se je dvigala palača z mnogoterimi razsežnimi in svetlimi okni, za katerimi so bile razvešene drage zavese. Cestni hrup jo je ponovno zbegal in njena vseh mogočih sumničenj polna raztožena misel je prav na tenko podvomila in se ustrašila, če ji morda nameni njenega bega ne bi uspeli.
Kaj če Tilka ni več tu v službi?
Taka dvomeča in strašljiva misel, ki človeka objame vedno šele takrat, ko stoji že tik pred ciljem, je kaj čudna, a vseeno preprosta stvar in mkdo ji ne more uteči. Odločnih ljudi ponajveč-krat sploh ne vznemiri, res pa je, da mnogi veljajo za strahopetce ravno zato, ker jih takšni trenutki popolnoma prevzamejo in jih podredijo njihovemu lastnemu dvomu. Ta dvom, ki je samo odsev majhnega živčnega razburjenja, izhajajočega iz nagona po človekovi samoobrani, je gospodar večini ljudskih neuspehov.
lonaslednik Lippe-Biesterfeld inspiciral vse to ladjevje.
Holandska industrija ni kdove kaj močna, je pa, kar je je, odlično organizirana. Holand-ci imajo n. pr. nekatere izmed najboljših svetovnih ladjedelnic in Nemci so v njih našli 92 še nedograjenih ladij, s skupno tonažo 273.123 ton. Vendar pa je Holandcem uspelo, da so odpeljali na Angleško nekaj še nedograjenih ladij, ki so bile za plovbo že kolikor toliko usposobljene.
Pripomniti moramo še, da so Nemci na Holandskem zasegli tovarno avionov »Foker« in del industrijskih podjetij Fordovih avtomobilov.
Holandijo je že davno zapustilo več industrijskih panog. Tudi svetovno znamenita tovarna za obdelavo dragih kamnov v Amsterdamu je že odšla iz Holandske. Ostala je še tovrstna tovarna v Anversu, mestu znanem izza svetovne vojne 1. 1914.
Druge važne holandske industrije, ki so padle v nemške roke, so znane radioaparatske tvornice Philipsa, razne manjše tekstilne tovarne, kožarne, celuloznice, tvornice fosfatov,
rumunija
se je po zadnjih vesteh popolnoma naslonila na zvezo Rim-Berlin. V tem smislu je tudi po zadnjih pretresih sestavljena nova vlada, ki jo tvorijo ljudje-zagovorniki totalitarizma.
PADALCI V RUMUNIJI
Rumunske oblasti so uradno izjavile, da so vse padalce, ki so jih nad rumunskim ozemljem spustila sovjetska letala, že polovile. Med poročili je tudi povedano, da so bili padalci romunske narodnosti in so imeli pri sebi polno raznega komunističnega agitatorskega materia-
NEMClJA
je te dni s finimi slovesnostmi praznovala svoje zmage. Hitler se je vrnil v Berlin, kjer je bil kot vodja države in naroda ter kot vrhovni poveljnik zmagovite vojske veličastno sprejet.
Pri tej priliki je prišel v Berlin tudi italijanski zunanji minister grof Ciano.
Nemški listi pravijo, da vidijo politični krogi v Rimu v tem obisku dogodek prvega reda. Nekateri znaki dovoljujejo sodbo, da je ta izmena misli državnikov osi Rim - Berlin v znaku novega položaja, ki je nastal predvsem po zadnjih dogodkih v Rumuniji in s končno likvidacijo Francije kot oboroženega nasprotnika obeh držav. V berlinskih političnih vodilnih krogih mi-
t. j. umetnih gnojil (kot je pri nas tovarna v Rušah). Tudi precej veliko podjetje za železarsko stroko Delftu in visoke peči v Imidenu ter kovinsko industrijo v Utrechtu izkoriščajo sedaj Nemci. Zaradi tega večkrat beremo, da so Angleži izvršili tukaj in tukaj nad Holandsko toliko in toliko močne bombne napade.
Glavna oznaka Holandije je njeno poljedelstvo. To pa zato, ker je rudno bogastvo evropske Holandije silno pičlo. Kar je rudnikov, so v Campinu. Vendar je holandske potrebe njihova produkcija krila, da, celo izvozili so pred leti Holandci nekaj premoga in koksa. Premoga se nakoplje v kampinskih rudnikih letno za 15,000.000 ton.
Zato ostane Holandija v pretežni meri poljedelska in živinorejska država. Na leto so gojili po 2,000.000 glav živine in drobnice ter so zato uspeli, da so letno izvozili za 200.000 ton -mleka, 120.000 ton sirovega masla in sira, 80 tisoč ton mesnih izdelkov in 400.000 ton moke.
DALJE
■ Francoska vlada je prepovedala nositi francoskim častnikom angleška odlikovanja.
slijo, da bosta oba zunanja ministra podrobno izdelala sklepe, ki so bili napravljeni že na zadnjem Hitlerjevem in Mussolinijevem sestanku v Monakovem. Ti sklepi se nanašajo v prvi vrsti na Francijo ter na položaj, ki je nastal po sklenitvi premirja. Mislijo, da je treba pričakovati sklepov, ki bodo še močneje precizirali stališče obeh držav za nadaljevanje vojne proti Angliji.
V zvezi z razgovori o jugovzhodu Evrope menijo v nekaterih berlinskih krogih, da je v prihodnjih dneh pričakovati prihoda grofa Telekija in grofa Czakyja v Berlin, vendar te vesti službeno ne potrjujejo.
nemške izgube
Nemško vrhovno armadno poveljstvo je objavilo podatke o izgubah na zapadni fronti v Belgiji, Nizozemski, Luksemburgu in Franciji do sklenjenega premirja: Padel je armadni general v. Speck, razen njega pa 27.074 oficirjev in podoficirjev ter vojakov, izginilo jih je 18.384 ranjenih pa je bilo 111.034, skupno 156.493.
FAŠISTIČNA FRANCIJA
Ta teden se sestane francoski parlament, ki bo sklepal o spremembi francoske ustave. Nova ustava bo dala Franciji fašistični režim. Po angleških trditvah bo v novi ustavi zavrženo staro francosko načelo o svobodi enakosti in bratstvu.
rusija
je slej ko prej uganka v svetovni politiki. Čeprav so se pogosto v zadnjem času raznesli glasovi o poslabšanju rusko-nemških odnosov, izjavljajo uradno z obeh strani, da so te vesti brez podlage. Obe državi izvajata določbe pakta, ki sta ga lani sklenili za dobo pet let.
Za sedaj — tako trdijo ruska poročila — Rusija nima teritorialnih zahtev. Z vso naglico pa utrjuje nove meje in koncentrira ob njih velike množice čet, zlasti motoriziranih enot.
madžarska
je predmet razburjenja, vendar se zdi, da bo uredila svoje revizijske težnje in zahteve, ki jih ima proti Romuniji, na miren način. Niti Rim niti Berlin ne želita na tem področju oboroženih zapletljajev, a tudi Moskva hoče v tem predelu Evrope mir.
amerika
baje namerava zasesti vse tiste kolonije evropskih držav, ki po svoji legi spadajo v ameriško območje. Ako je ta vest resnična, utegne priti do razračunavanja med Amerika in Japonsko. Slednja namreč nestrpno čaka, da bi postala zlepa ali zgrda dedič evropske kolonialne posesti.
Dr. Milan Gavr^ovič v spremstvu Miloja Šmiljaniča, pomočnika zun. ministra
Kol se godi po svet«
Hitro je premagala ta namišljeni strah in se pričela počasi po stopnicah povzpenjati.
Zzzzzz... je zabrnelo, ko je pritisnila na zvonec.
In je stala na vratih njena draga Tilka. Široko je odprla oči, ko je spoznala Pepco. Ko sta se obedve znašli, povpraševanja in klepetanja kar ni hotelo biti ne konca ne kraja.
Ko je Tilka naposled za vso žalostno Pep-čino zgodbo zvedela, se je resno zamislila, neprestano gledajoč na Pepco. Šele čez dolgo časa se je domislila nečesa pametnega. Vesela je tlesknila z dlanmi in dejala:
»Nič ne maraj, Pepca! Le hrabro se name zanesi, na svojo Tilko!«
»Saj že nesem!« je Pepca plaho zaklicala iz kuhinje.
»Kaj se vendar toliko obiraš, zgaga neumna, ko veš, da mora gospod lekarnar danes na pot!« jo je ožrla jjpkpodična Magda, ženska ostarelih štiridesetletnih čarov.
»Ze vidim, da te bom morala spet pričeti tepsti, ti, ti...« je še golčala.
Vsa žalostna je odšla Pepca nazaj v kuhinjo. Le kaj ji je storila tej gospodični Magdi, da jo v tako neznosni meri sovraži in nad njo venomer vpije? Celo nož ji je že v navalu histerije nastavila na prsi in Pepca še dobro pomni, kako zajedljiv pogled je bil vanjo zapičen.
Ko se je po Tilkinih navodilih peljala iz Zagreba v Bosansko Dubico, kjer ji je bila pri lekarnarju Starverju priskrbljena služba služkinje, si kljub lahni notranji zameglenosti ni mislila, da se ji bo v meščanski službi tako hudo godilo. Prve dni so bili ž njo še nekam prijazni, kmalu pa je opazila, da jo lekarnar jeva sestra, gospodična Magda tu pa tam nekam čudno pogleduje.
Pepca se je bala teh, vedno z modrikastimi kolobarji obdanih oči, ki so zoprno gledale izpod povešenih trepalnic. Vedela je tudi, da se je celo brat, gospod magister, precej boji in da njena mati, ki živi v sosednjem kraju pri svoji sestri, ž njo nič kaj preveč rada ne razpravlja, ker pozna njeno bolehno in prenapeto naturo. Čudno se je zdelo Pepci, da je bila gospodična Magda, če jih je obiskala mati, z njo nekam
prijaznejša in je ni psovala s tistimi tako grdimi južnjaškimi kletvicami kot ponavadi, ko ji vsak dan to ali ono ni bilo prav prineseno ali po njeni želji narejeno.
Vse hišno delo je slonelo na Pepci. Morala je kuhati, pospravljati sobe in prenašati sitnosti, ki jih je bila gospodična Magda vsa polna. Celo klofute ji niso odšle.
In vse to za pičlih sto dinarjev na mesec in skromno, včasih celo nezadostno hrano.
Najhuje pa ji je bilo, da ni nikamor smela. Prve tedne jo je histerična Magda še pustila ob nedeljah na sprehod, potem pa ji je iz neke svoje notranje zadovoljnosti odvzela še to. Niti na pošto je ni puščala in če je Pepca pisala do- * mov, je Magda prej pismo prebrala. Včasih se je dogodilo, da ji Pepčine tožbe mami niso bile po volji in Pepca je morala napisati novo pisanje in vse napisano po Magdinih željah. Tudi vso pošto, ki jo je Pepca prejemala od doma in od Tilke, je morala gospodična popreje prebrati. Zgodilo se je tudi, da je došla pisma po več tednov zadrževala.	(Dalje.)
nekdaj mogočnih menihov Žičkega samostana. Malokje je narava postavila na zemljo toliko lepot kakof jih je v tem delu Spitaliča, kjer se med divnim bukovjem skrivajo razvaline gradu.
Mimo gradu šumi potoček Žičnica, ki nenehno teče skozi stoletja po tej dolinici, moč in slava graščinskih pa je po skromnem potočku odplavala, le razvaline še pričajo o preteklosti in skrivnostne pripovedke šušljajo o žičkih menihih, vse drugo je vzel čas.
Ni dolga doba od Jožefa II., ko so menihi morali zapustiti samostan, toda kljub temu je zob časa neusmiljeno gospodaril in več kot polovico samostana pretvoril v ruševine.
Z zanimanjem smo si ogledali preostalo zidovje, grajske ječe in skrivnostne hodnike, v duši pa smo občutili nek čuden mraz, ki nas ni hotel popustiti, ko smo že nekaj časa počivali v senci gozda. Šele pesem iz naših grl je pregnala tisti čuden hlad. Krepko smo zapeli, glasovi pa so se odbijali na mrtvem zidovju, kakor bi htjteli poudariti, da so vse sile minljive, le naš kmetski narod še vedno živi na zemlji slovenski.
VANEČA
V našem Društvu kmetskih fantov in deklet obisk zvezinega tajnika tov. Ivana Nemca ni ostal brezuspešen. Vse naše delovanje je bi-' lo po njegovem predavanju oživljeno. Poleg sestankov, ki smo jih imeli, smo priredili tudi poučni izlet in skušamo z vsemi sredstvi naše delo povrednotiti. z višjo izobrazbo naših tovarišev in tovarišic. Sezonsko delo nas sicer nekoliko ovira pri tem, toda kljub temu skušamo svojo dolžnost nasproti sebi in društvu častno izvršiti.
DOLNJA LENDAVA
Sporočamo vam, da je po vsem našem okraju vzplamtela živa želja, da bi se organiziralo Društvo kmetskih fantov in deklet. Mladina se je zbrala v Črensovcih, Veliki Polani, Trnju, Dolnji, Srednji in Zgornji Lendavi in Zgornji Bistrici in še v številnih drugih vaseh, da bi se organizirala v svojih organizacijah, da bi se res izobraževala, pa so nam rekli, da tega ne smemo. Kljub temu pa vam moramo povedati, da naše volje do napredka nihče ne more trajno zavreti, ker hočemo naprej, kakor živ ogenj smo in kmetsko mladinsko gibanje nam je sveto. Nobena sila ne more novega kmetskega gibanja uničiti, ker ga nosi mladina v svojem srcu, v svoji volji. Narod je večen in narodova rast je odvisna od njegove mladine. Čim bolj jo kdo ovira pri njenem razvoju in rasti, s tem večjo silo bo planila nekoč na dan. Ti dnevi so presneto blizu.
Moto-mehaniziran oddejek rdeče vojske na manevrih
UNIČENA DOMAČIJA
Vsakodnevne nevihte so povzročile po naših krajih že ogromno škode. Pretekli teden je postal žrtev nevihte domačija kmeta Lojzeta Boriška v Selu nad Polšnikom. Sredi silnega neurja je udarila strela v slamnato streho gospodarskega poslopja. V hipu je izbruhnil požar in objel hlev in druge stavbe. Strela je ubila konja in kravo, a devet glav goveje živine je zgorelo v hlevu, ker je niso mogli rešiti. Pogorelo je tudi vse žito, krma in gospodarsko orodje. Gasilci so obvarovali le hišo pred strašnim požarom. Borišek trpi nad 130.000 din škode. Zavarovan je pa le za nekaj tisočakov.
Kmetska
mladina
ŠKOFJA VAS
V zvezi s tovariškimi društvi kmetskih fan tov in deklet v Vojniku in Frankolovem smo priedili v nedeljo dne 23. junija zelo dobro uspeli izlet na Lindek. Pod razvalinami gradu smo se spomnili naših tlačanov in njihovega trpljenja, nato pa smo se sproščeno razveselili v divni naravi, ki nas je vsenaokrog obdajala. Poleg narodne pesmi, ki je mogočno odmevala od Konjiške gore pa tja na vrh zelenega Pohorja, se je pridno oglaševala tudi društvena godba in nas razveseljevala kakor se to da samo v sveži naravi.
Prenovljeni in veselo razpoloženi smo se zvečer vrnili na svoje domove, ker nas je drugi dan zopet čakalo delo.
FRANKOLOVO
Izlet Društva kmetskih fantov in deklet v Frankolovem, ki se je vršil 9. junija, je zelo dobro uspel. Odšli smo čez Češnjico, Sojek in Bukovje do Žičkega samostana, kjer v skrivnostnem kotičku zemlje samevajo razvaline
■	V pomorski bitki pri Oranu, kjer je napadla angleška mornarica francoske vojne ladje, je padlo 1000 francoskih mornarjev.
■	Francoski admiral Muselier, ki je prebe-žal v Anglijo in tam stopil v vlado generala de Gaulla, pride pred vojno sodišče, ako se vrne v Francijo. Tudi general de Gaulle je bil degradiran. General de Gaulle je osnoval v Londonu francoski odbor ah vlado, ki je vzel pod svojo oblast vse svobodne Francoze.
■	Anglija prodaja otoke. Nekatera ameriška poročila pravijo, da se med Veliko Britanijo in Zedinjenimi državami vrše pogajanja za prodajo nekaterih angl. otokov v Karibskem morju. i i
Kolona sovjetskih tankov
Zakladi ruskega gospodarstva
Ruski fevdalizem
V carski Rusiji je tja do šestdesetih let preteklega stoletja prevladovala fevdalna ureditev države. Kmeta niso šteli kot človeka, ampak kot dušo in graščak oz. lastnik kakega posestva je svojo gospodarsko moč cenil po številu podložnih mu »duš«. To se pravi, da je bil tistočaslni ruski kmet v državnem gospodarskem sestavu le gola številka iz kmetske delovne množice. Na ruskih carskih borzah niso ba-rantali z vrednostnimi papirji, tisočih velepo-sesti in posestev, ampak je imela glavno kupno moč in prekupno moč listina, na kateri je bilo uradno potrjeno, da ima ta in ta, na tem in tem posestvu toliko in toliko delovnih »duš« ... Tisti izmed uvidevnih ljudi, ki jih tudi v carski Rusiji ni manjkalo, so to nezdravo gospodarsko in socialno stanje obsojali. Glavni teh je bil ukrajinski pisatelj Nikolaj Vasiljevič G o gol j, ki je v svojem svetovno znamenitem sarkastičnem romanu »Mrtve duše« jasno pokazal na
socialni položaj ruskega mužika (kmeta). Tudi njegova drama »Revizor«, ki je po vsem tedanjem ruskem meščanstvu dvignila ogromno prahu, nam jasno kaže kako je bila ruska državna uprava v tridesetih letih devetnajstega stoletja do dna skvarjena in podkupljiva.
Po opisanem seveda sledi, da je bil vsak gospodarski in socialni razvoj otežkočen ali pa sploh nemogoč. Rusko narodno gospodarstvo je hodilo rakovo pot. Temelj gospodarskega življenja je bilo poljedelstvo, osnovano na kmet-stvu. Toda kmetje, ki niso bili ljudje, ampak zgolj »duše«, so živeli silno primitivno in ne-napredno. Polja in njive so obdelovali z moti-kami, orali so z lesenimi plugi, uporabljali lesene brane. Ruska polja so kazala bedno sliko strahovite zaostalosti.
Kmetje so bili večinoma nepismeni in ne-prosvetljeni. Lakota, bolezen in neznanje — to je bilo vse kmetovo bogastvo! Gospoda, vladajoča nad »mrtvimi dušami«, pa je živela brez-
skrbno življenje in ni ga bilo, ki bi jo poklical na odgovor, kam daje in zakaj razsipa denar. Potrebe vladajočega sloja so postajale vedno večje. To je šlo seveda na rovaš kmetskega ljudstva, ki je moralo dajati vedno večje in večje dajatve. Končno je bilo ruskemu človeku vsega dovolj in sledili so vedno češči in razsežnejši upori, ki so v prejšnjem stoletju mogočno pretresali vso carsko Rusijo. Po zanesljivih računih je dognano, da je od 1. 1826. do 1. 1854. izbruhnilo v Rusiji okrog 500 (!) kmečkih uporov. Kasneje je bilo samo 1. 1860 čez 170 pobun...
Ruski človek proti fevdalizmu
Sad neurejenosti gospodarskih in socialnih razmer v. ruski državi je bil v odporu ljudskih mas proti absolutizmu, čigar nositelj je bila ruska carska ustava. Po tej ustavi ruski mužik sploh ni bil svoboden državljan, ampak je bil popolnoma odvisen od volje svojega gospoda. Ta pa je bil državni gubernator, cerkev ali vla-stelin. Carska ustava je kmetskemu ljudstvu,, ki je živelo v takozvanem »miru«, po naše ob-
Iz naših krajev
X Žrtev ljubosumnja. V Mariboru je ustrelil mehaničar Oto Cvetko svojo izvoljenko Frančiško Repinovo, nakar je pognal še sebi kroglo v glavo. Repinova je bila le lažje ranjena, Cvetko pa je obležal na mestu mrtev. Vzrok žaloigre je bilo fantovo ljubosumnje.
X Po osmih dneh neprestanega spanja je umrl starešina sreskega sodišča v Ključu dr. Bruno Nimkijevič v 33. letu starosti. Zdravniki so se zelo trudili da bi ga obudili k življenju, pa se jim ni posrečilo.
X »Ljubljano« zopet dvigajo. Te dni so pričeli ponovno dvigati potopljeni rušilec »Ljubljano«, ki je bil že pred mesecerh skoro rešen, pa se je nato zopet pogreznil, ker so popokale vrvi s katerimi so ga dvigali na površino.
X Krave v trafiki. Skozi Zagrebške ulice je gnal nekdo tri krave s sejma. V Mihanovičevi ulici so se mu krave splašile in zbežale v neko trafiko, kjer so težko poškodovale z rogmi nekega moža, ki je kupoval cigarete. S težavo se je ljudem posrečilo spraviti krave iz trafike.
X Odlikovanja. Na Vidov dan so bili odlikovani številni koroški borci z novo ustanovljeno spominsko kolajno na Koroške borbe.
X Milijonska dediščina. Dubrovniški občini je bogataška rodbina Račičevih zapustila že pred leti 25 milijonov din. Izvršitev oporoke je bila izročena dr. Kolinu. Izvršitelj oporoke je napravil načrt, ki ga je izročil dubrovniški občini glede porabe zapuščine. Po tem predlogu je namenjenih 8 milijonov din za zgradbo trgovske akademije, 8 milijonov za poslopje osnovne in meščanske šole, 2 milijona za vodovod in 5 mil. za dobrodelne namene.
X Požar. Strela je zanetila .pretekli teden skladišča Bonačeve tovarne na Količevem pri Domžalah. Škoda znaša okrog 2 ftulijona dinarjev. Gasilci so preprečili, da se ni vžgala to-varna sama.	,
X Pod Medijskim gradom pri Zagorju se je smrtno ponesrečil zidar Franc |ems iz Šem-nika. Ponesrečeni zidar se je peljal s kolesom proti domu. Pod Medijskim klancem je padel s kolesa in dobil tako težke notranje poškodbe, da jim je podlegel.
X Osiješki profesor Tomislav Pavetič je v blaznosti ubil s sekiro svojo ženo, sina in hčerko, nakar se je pod streho obesil. Pri njem so našli listek, na katerem je napisal, da je izvršil strašen zločin, ker je znorel.
X V Beogradu se je v petek ih soboto vršila plenarna seja profesorskega društva mesto kongresa, ki je bil odložen. Na seji je bila sprejeta resolucija, ki zahteva med drugim tudi oja-
Pomlad
Kolesa, motorji,
vsi nadomestni deli
TRGOVCI POPUST!
SPLOŠNA TRGOVSKA
d. z o. z.	Ljubljana
Tyrševa cesta 33
čano narodno solidarnost in neločljivo povezanost vseh delov države. Neobhodno je potrebno, da. se s podvojeno silo vpliva na mladino, na njeno nacionalno zavest in ljubezen do narodne skupnosti.
X Smrtne nesreče. V premogovniku družbe »Bohemije« pri Celju se je smrtno ponesrečil rudar Friderik Zupane. Zasula ga je plast premoga in mu zdrobila prsni koš. — V Prelo-gah pri Konjicah je padla s češnje Ana Marin-škova. Dobila je težke notranje poškodbe in je tudi med prevozom v bolnico umrla.
TRIJE BREZMESNI DNEVI
Pretekli teden je izšla uredba o treh brezmesnih dnevih v tednu. Brezmesni dnevi se vrste drug za drugim in sicer sreda, četrtek in petek. Do sedaj sta bila predpisana samo dva brez mesna dneva torek in petek. Izkušnja pa je pokazala, da se ni potrošnja mesa nič zmanjšala. Ker pa hoče država obdržati izvoz živine na dosedanji višini, da bi mogla uvažati potrebne surovine, je zmanjšanje domačega konzuma nujno potrebno.
V odboru za obrambno gospodarstvo se proučuje tudi vprašanje uvedbe enotne krušne moke za vso državo.
X Zale so moderno zgrajena mrliška veža v Ljubljani. Načrt za Zale je napravil profesor ljubljanske univerze mojster Jože Plečnik. Zale so bile v nedeljo blagoslovljene in izročene v uporabo. Zale sestoje iz glavnega poslopja in več manjših zgradb z mrtvaškimi odri.
X Trans misij a ubila delavca. V ljubljanski cementni tovarni »Cemenitnine« je zagrabil transmisijski jermen mladega, 161etnega delav-
ca Franca Kavčnika in ga treščil ob tla, da mu je počila lobanja. Med prevozom v bolnico je nesrečni delavec umrl. Kavčnik se je preveč približal transmisiji, ki ga je zagrabila za obleko in ga potegnila s seboj. Drugi delavci so sicer stroj takoj ustavili, toda bilo je že prepozno.
Uradni tečaji
Finančni minister je predpisal za mesec ju-
lij naslednje uradne tečaje:
1 napoleondor	din	350.—
1 zlata turška lira	din	298.30
1 angleški funt	din	204.—
1 ameriški dolar	din	55 —
1 kanadski dolar	din	54;—
1 nemška marka	din	14.80
1 belga	din	8.70
1 pengo	din	8.65
1 brazilski milreis	din	2.95
1 egiptski funt	din	203.—
1 palestinski funt	din	202,—
1 urugvaj ski pezos	din	18.60
1 argentinski pezos	din	12.65
1 čilski pezos	din	1.25
1 turška papir, lira	din	34.—
100 francoskih frankov	din	100,—
100 švicarskih frankov	din	1243,—
100 italijanskih lir	din	228.80
100 nizozemskih goldinarjev	din	2700,—
100 bolgarskih levov	din	45.—
100 rumunskih lejev	din	28.—
100 danskih kron	din	720.—
100 švedskih kron	din	1325,—
100 norveških kron	din	840.—
100 pezet	din	508.—
100 drahem	din	40,—
100 čeških kron	din	150.50
100 finskih mark	din	106,—
100 letonskih lat	din	690.—
100 iranskih (perz.) rialov	din	100.—
		Ifl
		
EKONOM"
r. z. z o. z.
v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7
(v lastni hiši)	Telefon interurban 25—06
Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mlevske izdelke: pše-nični zdrob, pšenično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, ješprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. su-perfosfata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitrofo-skala, apnenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne »Ilovac<, Karlovac za vse vrste zidne in strešne opeke.
čini, prepovedovala, da bi se smelo svojevoljno seliti iz kraja v kraj. Še za ženitev je bilo potrebno vlastelinovo privolenje. Zato je jasno, da je bil odpor ruskega kmetskega človeka proti tlačiteljem iz dneva v dan hujši.
V mestih je bilo isto. Cvet ruske inteligence je životaril po raznih slabih ljudskih kuhinjah in stanoval po vlažnih kleteh in preperelih podstrešjih. Močno je te izobražence morila vrhu življenjskih neprilik še kar najstrožja carska cenzura. Takratna Rusija še daleč ni vedela kaj je svobodna beseda. Če si kje preveč zabavljal čez nevzdržne razmere, si bil hitro osumljen, da vzdržuješ stike z kdove kakšnimi prekucinškimi in po novem, pravilnejšem redu stremečimi klubi in društvi. Posebno pažnjo so ruski tajni policisti in cenzorji posvečali študentovskim strokovnim, literarnim in drugim združenjem. Vsa dela ruske kulturne zgodovine nam prepričljivo pripovedujejo, kako so bili skoro vsi tistodobni ruski pisatelji in umetniki in sploh svobodo ljubeči ljudje radi svojih svobodnih idej preganjani in zapirani. O Gogolju smo že povedali, da j e bil radi svojih »Mrtvih duš« in »Revizorja«
ravno s strani prizadetega meščanstva kar najbolj preganjan. Če bi hoteli govoriti o enem največjih svetovnih pisateljev Dostojevskem, ki je vsled svojih idej in knjig presedel štiri leta v sibirskih kotorgah in moral nato še štiri leta služiti v daljni Osrednji Aziji kot čisto navaden vojak brez plače, bi vsekakor zašli preko prostora, ki nam ga naš list dopušča. O njem naj povemo samo še to, da je Sovjetska Rusija izdala njegova zbrana dela v nakladi 5,000.000 zvezkov. Nič boljše kot Fjodoru Dostojevskemu se ni godilo slavnemu ruskemu pisatelju in svetovno znamenitemu filozofu, grofu Levu Niko-lajeviču Tolstemu, ki je bil vsled svojih idej celo izobčen iz ruske pravoslavne cerkve. Rimska cerkev je čitanje njegovih knjig pod kaznijo izobčenja prepovedala. Pri vsem tem je najbolj zanimivo, da je bil grof Tolstoj izrazit pobožen človek. Nekaj časa se je v študiranje verstev tako poglobil, da so ga celo najbližji prijatelji smatrali za versko blaznega. Poleg drugih filozofskih in socialnih idej je zastopal tudi ideje kmetstva. Sam je imel ogromna posestva, | razvlečena okrog njegove graščine Jasne Po-
ljane. Ker je hotel biti svojim idejam o pravičnosti zvest, je pričel svoje premoženje razdajati med mužike. Zato je zašel s svojo rodbino v precejšnje spore in ko so mu ti že presedli, je kljub bolezni pobegnil z doma. Toda bil je že preslab in med begom je na majhni železniški postaji, v Astapovem, umrl. Ves kulturni svet je objokoval njegovo smrt. Toda zašli smo že predaleč. Pokazati smo hoteli samo to, da je carska Rusija preganjala vse tiste, ki so bili proti srednjeveškemu načinu gospodarskega in socialnega življenja.
Vendar ni mogel klicev ruskega človeka proti tiranom nihče zadušiti. Ideje odpora so se med ljudstvom vedno bolj širile. In to tem bolj, čim bolj jih je razširjala ruska nezadovoljna inteligenca. Zato smo zgoraj govorili o Gogolju, Dostojevskem, Tolstoju ... Evropa je pričela radi podgostih uporov postajati na Rusijo vedno bolj pozorna in tuji kapitalisti so začutili, da bi pod zaščito absolutističnega carja iz ruske zemlje lahko potegnili ogromne dobičke. Da so v tem sijajno uspeli, bomo hitro videli.
(Dalje)
Iz iuf ine
B Ob zasedbi Besarabije po ruskih četah se je pripetil težak dogodek v rumunskem obmejnem mestu Galacu. Okrog 2000 delavcev se je hotelo vrniti v Besarabijo in so čakali na vlak v Galacu. Delavstvo je postajalo nemirno. Obkolilo jih je vojaštvo in pričelo streljati. Padlo je okrog 300 delavcev.
® Džibuti se bo boril naprej. Po nalogu francosko-nemške-italijanske komisije za premirje je poslala Italija iz Abesinije posebno odposlanstvo v Džibuti, da bi prevzelo oblast od francoskega generala. Ta pa je predajo odklonil in stavil Italijanom kratek rok, da zapuste ozemlje, nakar so Italijani tudi takoj odšli.
c Nemci so odpeljali v Berlin holandskega vrhovnega poveljnika vojske generala Winkel-manna kot vojnega ujetnika, ker se ni izvršila predaja nizozemske vojske tako kakor je bil pogojeno.
H Kaganovič razrešen. Dosedanji ruski komisar za petrolejsko industrijo Lazar Kaganovič je bil razrešen svojih dolžnosti. Na njegovo mesto je bil imenovan Sedin. Za komisarja za ri-barsko industrijo je bil imenovan Izakov.
• Torpedirana potniška ladja. Angleško potniško ladjo »Arandora Star« je torpedirala nemška podmornica v bližini škotske obale. Na ladji je bilo 1500 italijanskih in nemških inter-nirancev, ki so jih nameravali prepeljati v Kanado. Okrog 500 internirancev je utonilo.
® Amerika je pričela graditi 45 novih vojnih ladij v skupni vrednosti pol milijarde dolarjev. Zgrajenih bo 11 novih križark, 20 ru-šilcev, 13 podmornic in 1 nosilec letal.
H Smrtno se je ponesrečil nedavno znani japonski admiral Aatsuo z večjim številom višjih oficirjev.
B Nemška vojska je zasedla izpraznjena otoka Jersey in Guarnsey v Rokavskem prelivu.
8 Prezident Roosevelt je odredil, da se morajo vsakemu tujcu, ki stopi na ameriška tla, vzeti prstni odtisi.
* Izselitev Nemcev iz Besarabije. Med rusko in nemško vlado je bil dosežen sporazum, za izselitev v Nemčijo vseh Nemcev iz Besarabije in Bukovine.
H Angleški vojni izdatki. Po podatkih finančnega ministrstva izda Anglija vsak dan 2.4 milijarde din za vojne potrebe.
H Dviganje ladij. Angleška podjetja za dviganje potopljenih ladij so dvignila doslej okoli 100 ladij s skupno tonažo 500.000 ton. Del dvignjenih ladij je bil le malo poškodovan in so jih po majhnih popravilih uvrstili v promet.
■	Odstranjen spomenik. Nemški vojaki so na višje povelje odstranili spomenik generalu Manginu v Parizu. General Mangin je bil poveljnik onih čet, ki so zasedle nemško Porurje.
H V Sredozemlju so potopili Angleži do sedaj 13 italijanskih podmornic. V začetku vojne je imela Italija 120 podmornic.
■	Nemški ujetniki v Kanadi. V Kanado so prispeli prvi transporti nemških ujetnikov iz Anglije.
a Proizvodnja sladkorja v Rusiji. Lansko leto je pridelala Rusija 26 milijonov stotov sladkorja. Sladkorna pesa je bila prosejana na površini 1,200.000 ha. Rusija je dosegla v proizvodnji sladkorja prvo mesto na svetu.
H Pod orožjem ima sedaj Anglija 2 milijona mož, dva nadaljna milijona pa ima že vpisanih, ki se bodo postopoma oborožili.
■	Neznana vojna letala napadajo vsako noč angleške utrdbe v Gibraltarju. Domnevajo, da so to francoska letala.
■	Nekaj ni v redu. Brazilski urad za kavo je nakupil 7 milijonov vreč kave in jih dal uničiti, da bi preprečil padec cene. — Argenfnski poljedelski minister namerava porabiti 6 milijonov ton Korvze kot kurivo mesto 3 milijonov ton premoga, ker je bila letina koruze tako obilna. Evropa pa nima kave in ji preti glad
• Nemci so dobili po zmagi v Franciji popolne bojne opreme za 54 divizij.
B V Italiji se je pojavil načrt za gradnjo nove transbalkanske železnice, ki bi vezala Rim s Carigradom preko Albanije skozi Grčijo.
B Poljska vlada se je preselila v Kanado.
■ Angleška letala so potopila pretekli teden pet nemških podmornic. Zadela so jih z bombami v trenotku, ko so se hotele podmornice skriti pod vodo.
• Angleži in Francozi so naročili od začetka vojne do 20. junija v Ameriki 10.848 letal v vrednosti ene milijarde dolarjev. Od naročenih letal je že prejela Anglija 2028, dočim so ostala še v izdelavi. Francozi so prejeli 1858 letal. Po sklenjenem premirju med Nemci in Francozi so prevzeli Angleži vsa francoska naročila vojnih letal v Ameriki. Zastopnik angleškega ministrstva za vojno letalstvo, ki se je mudil več mesecev v Ameriki je izjavil, da je dosegel sporazum z ameriškimi tvornicami, da bodo dobavljale Angležem po 5000 letal mesečno.
m Nemški topovi. Švicarsko časopisje poroča, da imajo Nemci pripravljene za predstoječo ofenzivo proti Angliji daljnosežne topove, s katerimi bodo obstreljevali angleško obalo s francoske strani Rokavskega preliva. Razdalja na najožjem mestu znaša 35 km. povprečna pa okrog 100 km. Med svetovno vojno so streljali Nemci na Pariz na 120 km. daljave.
Sejmi
15.	julija: Škocijan, Pleterje, Sv. Krištof, Trbovlje, Beltinci;
16.	julija: Ptuj, Dobje, Dol. Lendava;
17.	julija: Ljubljana, Radeče/Zdm., Zdenska vas, Celje, Ptuj, Trbovlje, Muta, Podčetrtek v Veračah, Ščavnica;
18.	julija: Šmihel-Stopiče, Velenje, Zabukovje n/Sevnico, Turnišče;
19.	julija: Maribor, Marija Gradec, Laško;
20.	julija: Brežice, Celje, Trbovlje, Bogoijna, Loka pri Zusmu;
21.	julija: Vel. Lašče, Štrigova.
V m otcln licfU izhaja vsako sredo. Naročnina zna-»luncuiu U»l 5a letno 30 din, pol let. 15 din, za inozemstvo letno 50 din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisov ne vračamo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon inter. št. 32-59. Račun pri poštni hranilnici štev. 14.194.
m	Navzlic podražitvi usnja
■	proizvajamo in prodajamo v
1	ČEVLJE
1=	v priznani prvovrstni
■	kakovosti po prejšnjih cenah.
(j	TRIUNF. MIKLOŠIČEVA CESTA 12
m	nasproti hotela »Uniona«
Razne vrste
zdravilnih
zelišč
kupuje po najvišjih dnevnih cenah
KMETIJSKA DRUŽBA r. z. z o. z., LJUBLJANA
Novi trg 3
Zahtevajte informacije — pošljite vzorce in ponudbe
^■■iiiiiiiiiiin
ll!lll![llillllll!lli!llllllll!lllllllllllll!lll!!l!llllll!ll
»llllllllllllllllllllllllll!
Kmetski hranilni in posojilni dom
zadruga z neomejenim jamstvom
v Ljubljani - Tavčarjeva ulica 1
Žiro račun pri Narodni banki — Račun Poštne hranilnice 14.257 Brzojav: „ Kmetski dom" — Telefon št. 28-47
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun — Daje Kratkoročna posojila — Eskontuje menice — Izvršuje ostale denarne posle — Nove vloge na knjižice in na tekoči račun vsak čas razpoložljive M	/K^l^
obrestuje po TK 1MJ	IO
Za vse vloge nudi popolno varnost! Zaupajte domačemu denarnemu zavodu!
010248530248532348025348020001020100020002000102000102000002000001020000020001020000020200000102000001020000010200010100000202000102000002