Zlatko Novak spoznanje temnejša ali svetlejša, bolj motna ali pa bolj živa od druge. Bela astra Petrček se je bolj in bolj poglab- *•'*'***' i#Vtv*«' ijQi v svoje opazovanje in niso ga motili niti kupci, niti prodajalka. Pravo nakupovanje za praznik rnrt- Ze dolgo je tega, ko so Ijudje še vih se še ni folo pričelo. Mož, ki je razumeli govorico cvetic. Ne mU delal vence, je sicer z delom že za* slim pa tu govorice lepote, ki nam čel, vendar so bili najprej na vrsti brez besed še danes govori, četudi faki iz smrečja in drugega zelenja, je ne razumemo več tako kakor v ki ne ovenejo tako hitro. prejšnjih časih. Govorica, ki jo Naenkrat se je zdelo dečku, da imam v mislih, je sorodna človeški mecf vsemi astrami, ki jih je bilo več govorici in je bila dana nekoč tudi sfo, ni nobene bele. Ljubil pa je bele cveticam, da so mogle druga drugi prav poSebno, zato je še enkrat pre- pripovedovati svoje veselje, boleču /sfca/ z očmi vse šope feh cvetic, ki no in vse doživljaje. so staie v vo /,,¦ ye dvigala svojo belo vadno je imel boij malo posla in je gUvico, kakor da bi žalovala ali da sedel včasih vso uro ali še delj na bi jo bilo sram. Petrček je prav do- nizkem stolčku, ki je stal poleg mi- bro razumel, da se je sramovala, ze. Tu je sanjal o cveticah. ker je bila čisto sama med tolikšno Nekaj dni pred praznikom Vseh množico pisanih sestric. Zdaj je vernih duš, zgodaj zjutraj, je že zo- vedrico zasukal tako, da je bila bela pet sedel na svojem stolčku in gle- astta obrnjena proti njemu. Nato dal preko množice pisanih aster, ki je cvetico previdno potegnil iz vo* so bile nakopičene v treh velikih de in jo postavil vanjo še enkrat, posodah na zeleno pobarvani klopi. tako da bi ji glavica stala pokonci Bile so rdeče, temno in svetlo vijot kakor njenim tovarišicam. Toda ni ličaste barve, rumene in nežno rož> se mu posrečilo. Vselej je bela astra' nate, in če je človek dolgo gledal malo povesila svoj cvetni obrazek. vanje, je opazil, da ni bila rtiti ena Sprva je stala drobna beta astra ČU čisto podobna drugi, ne po obliki, sto osamljena med drugimi pisanU ne po barvi. Bilo je kot pri Ijudeh, mi tovarišicami. Toda čudno, čim od katerih ima iudi vsak svojo bar; bolj se je mračilo, tem bolj so po- vo in svoje posebne poteze. Peter? temnevale in ugašale žive barve ček dotlej še nikoli ni opazil, da je drugih, belina edinke pa je postajala toliko različnih barv; toda res je močnejša, da se je končno svetila v bilo tako, saj nista bili niti dve ena- temi, kakor da njeni tepoti noč ne ko modri, enako rumeni ali druge more do živega. Ob uri, ko mrak čisto enake barve. Vsaka je bila za prehaja neopaženo v temo in ko 26 zvezdice, ki so izprva samo boječe rada tudi jaz Stala na grobu kot mežikale, pogumno odpro svoja ža* znak Ijubezni.« reča očesca, se dogodi Ijudem vča- »Najbrž bo res tako, kakor pra- sih nekaj čudovitega: sede in g!e? viš,« se je jeta vmešavati v pogovor dajo ven, kako narašča tema in vsta- velika vijoličasta družica, »kdo bi jajo zvezde, pri tem pa čutijo rahel tudi hotel izbrati tako neznatno udarec peroti, tisti, ki so čistega stvarco, ki je vrhu tega brez barve?« srca, pa jih celo vidijo, četudi se Mala bela astra se je prestrašila. jim zdi, ko ta ura mine, da so bile Rekla pa ni ničesar, in tudi Petrček vse le sanje. Tako se je zgodilo tudi je molčal, četudi bi bil rad zavrnil Petrčku, ko je tako sedel in opazo; bahavo vijoličasto cvetlico. V tem val belo astro. »Ah,« jo je slišal so se odprla vrata trgovine. Vsto- vzdihniti, »vse moje pisane sestre pila je gospa; prodajalka je prižgala bodo povili v vence, šopke ali križe, luč, deček se je zdramil in se dvig> ki jih bodo potem Ijubeče roke po' nil s stolčka. ložile na zelene hribčke. Vse smejo Prodajalka je vprašala gospo, kaj biti znak Ijubezni, samo mene ne da želi. Ta je dolgo iskata med je= bo nihče maral, kev sem sama.« senskimi cveticami in si izbrala lep Videti je bila zelo žalostna. Pe- šopek. Toda bele astre ni bilo vmes. irček ji odgovori: »Ne verjamem, Njeni nežni prsti, polni prstanov, da bi te zametovali. Jaz bi na vsak so šli brezbrižno mimo nje. Ku je način vzel najrajši tebe.« »Ti že,« gospa odšla in je prodajalka ravno mu odgovori astra, »toda drugi ne. hotela zopet ugasniti luč, se je Rekli bodo, da ne spadam v lepo spomnila dečka. »Če bi ti bilo dolg- pisan sopek. Zato bom nazadnje čas...« je pričela. Toda deček je ostala sama. O, in vendar bi tako urno odvrnil: »Ne, ne, čisto nič!« 27 Prodajalka se je tem besedam malo do mojega venca, spodaj, kjer bo nasmehnila, ugasnila luč in zaprla malo širši.« S temi besedami jo je vrata za seboj. »Kako je skopa!« si priložita ostalim cveticam, kupila je mislil deček. »Ni še popolnoma še nekaj smrekovih vejic in hotela temno, vendar bi privabila več kup- oditi. Toda imela je že več drugih cev, če bi pustila goreti luč.« In cfe- zavitkov, vsega skupaj je bilo sedaf ček je sedet na svoj stolček in spet zanjo preveč, zato ji je Petrček mo* se je zasvetila bela astra kakor \uč- ral pomagati nesti smrečje in cvetU ka iz teme. Deček si je podprl glavo ce. Z lesketajočimi se očmi je dvig* z obema rokama in čakal čuda. nil šopek in pokimal beli astri, ka* »Vidiš,« je zopet spregovorila mala kor bi hotel reči: »Vidiš, taje le bila cvetica, »gospa me ni marala. Nit'. prava in sedaj vendar prideš tja, videia me ni in če bi me bila tudi kamor si si tako želela.« opazila, je moj cvetni obrazek pre* Nekaj minut pozneje je sedel det grd in preveč brezbarven, da bi se ček v udobni sobi stare gospe, ki ga mogla vneti zame.« je povabila, naj malo ostane. Ona »Le počakaj, prihodnjl kupec te pa je šla v sosednjo sobo, odkoder bo gotovo izbral,« je odgovoril de* je prinesla veliko vazo, jo napolnila ček in dalje strmel vanjo. z vodo in posadila vanjo šopek kupt Toda, tudi prihodnji kupec je ni Ijenega cvetja. Popravila je prt nst vzel. Astra je stala še vedno v po> mizi in postavila na sredo šopek. sodi, z obrazkom, ki se-je že precej »Tu naj stoji, dokler ne bom spletla skrčil, ko je ura v bližnji cerkvici venca,« je rekla. To rekši je ušel bila sedem. njen pogled k sliki na steni, ki jo je »Za danes ni nič. Ali le počakaj ovijal črn trak. Tudi Petrček se je do jutri! Saj je bilo danes le malo ozrl tja in videl sliko prijaznega kupcev in še ti niso bili pravi.« S starejšega gospoda, ki je gledal iz tem je deček hotel potolažiti ialosh temnega okvira, kakov da je živ* no cvetko, a se mu to ni posrečilo. »To je moj mož,« je rekla gospa, Nenadoma pa so se odprla vrata »umrl mi je pred tremi meseci.« Na? irgovine. Vstopila je gospa v zalni to je prinesla skledico s pecivom in obleki, ki ji je segala skoro do ial. dejala Petrčku, naj si postreže. »Ka* Hodila je sključeno, toda iz njenega ko dobro,« je menil on, »da je prišla bledega obraza je gledalo dvoje do- beta astra ravno k tej prijazni got brih, modrih oči, ki jim je žalosi spe. Pri njej se ji bo gotovo izpob dajala še poseben blesk, da ju je nila njena želja, da bo prisla na tiho malček moval pogledati. Želela je gomiio kot znak Ijubezni. Tam jo cvetice in malo smrečja, da si bo hočem obiskati in se zopet malo doma napravila venec. Že si je na* pogovarjati z njo. Da, to hočem brala nekaj pisanih aster, ko je ne- storiti!« nadoma ugledala belo. Trenutek jo Kar tesno mu je bilo pri srcu, ko je motrila, naio pa se je sklonila k se je moral posloviti in zapustiti njej in jo nežno vzela iz vode. »Ka= svojo Ijubljeno belo cvetko. Še ew ko čista je!« je rekla, ko jo je dvig* krat ji je pokimal, a ko je šel skozi nila bliže k luči, »priti mora na sre* vrata, mu je prislo naenkrat na mi- 28 sel, da med tolikimi grobovi ne bo patja je bilo slišati korake Ijudi, ki mogel najti tistega. ki ga bo krasila so hodili mimo. njegova Ijubljena bela astra. Opo- Nato se je gospa ozrla okrog se- gumi se torej in pravi: »Prosim, dra- be in pokazala na okrašene in raz- ga gospa, ali smem nesti z vami ve= svetljene grobove, rekoč: »Kako nec na pokopališče?« »Da,« je odvr* lepo je to, da se Ijudje tako spomU nila gospa in ga pogladila po glavici, njajo svojih rajnih. In na vseh gro- »če si tako prijazen, pa pridi sem-- bovih toliko aster! Da, astra je res kaj v soboto proti večeru; takrat se cvetica praznika mrtvih!« odpeljem na pokopališče.« Nato mu »ln moja mala bela astra je nap je gospa podala roko, ki jo je deček tepša izmed vseh!« je vzkliknil Pe= hvaležno stisnil. trček. »Tako je želela biti znak ljw Ko sta v soboto zvečer prišla na bezni, kakor njene sestrice, in njena pokopališče, je gorelo na grobeh že želja se ji je izpolnila.« nebroj lučic. Bil je lep, tih večer. »Ona je to želela?« je vprašala Lahna meglica, ki je čez dan ležala gospa. »Da, sama mi je to povedala nad mestom, seje dvignila in prU tisti večer, preden ste jo kupili.« kazale so se zvezde, ki so se tako Gospa se ni prav nič čudila, da je lepo ujemale z lučkami na grobeh, mala cvetica znala govoriti. PokU kakor da se tudi one spominjajo rnala je in odvrnila: »Bo že tako ka= mrtvih. Deček je prižgal svečke, go* kor praviš; no, sedaj je pa srečna.« spa pa je položila venec na grob. »Govori pa nič več,« je otožno Bela astra se je svetila v krogu svo- pripomnil Petrček. jih sestric, a govorila ni več. Če jo »Njeno hrepenenje se je izpob je Petrček še tako gledal, — nje- nilo. Kaj naj sedaj še pove?« nega glasu ni več začul. Toda njen Kmalu nato sta se gospa in deček obrazek je žarel v taki sreči, da je ločila od groba in male astre ter od' bil Petrček vseeno zadovoljen. Ne* šla domov. Petrček pa se je vse kaj časa je sedel na belo popleskani življenje spominjal tiste tihe ure, klopi poleg gospe, ki je tiho jokala ko mu je mala, skromna bela astra ob grobu. Nihče ni govoril. Le sem- zaupala svojo bol.