Glasilo Jygosio¥ansSc@ fCmaiske Zveze
UM.T,.ko.r,do^5:ri^i a..m.,.10Db,„aleto. § Spisi in dopisi ,e poiiljajo: Uredniitvu ..Domoljuba". Liub-
45 P o s a m c z n e i t e v i Te se prodajajo po 50 par.	§	"'n" .N?° ^	-serkti 'pa,
li	v ' ' F p	g	Upravništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Vojake, ki gredo v vojsko, da rešijo domovino, mora ista domovina tudi preživljati in jih zadostno oborožiti. S tem izkaže domovina ne vojakom, pač p« sebi največjo dobroto s tem izpolni domovina svojo strogo dolžnost. Armada, ki jo pošiljamo mi v boj, da rešimo in branimo narodu najdragocenejše, kar ima, versko mišljenje in življenje ter ga iztrgamo iz krempljev kapitalizma, ki ga vedno bolj duši, jo katoliško časopisje. Zato je tudi sveta dolžnost vsega katoliškega ljudstva, da skrbi za svoje časopisje, in to dolžnosti se nihče ne more razrešiti. S tem katoliško ljudstvo izkazuje nc svojemu časopisju, ampak sebi
največjo in najpotrebnejšo dobroto. HIHHHSHBIIIHilBSHHSiS&lfBn&ii&H
Zmeda v Belgradu.
Zmeda v Belgradu postaja vedno hujša. Centralizem se je zamotal v take zanj-ke, da jih skoro ni mogočo več razvozljati. Poročali smo že zadnjič, da je ministrski predsednik Pašič odstopil, na kar mu je kralj poveril sestavo nove vlade. Uvidel je, da z demokrati (liberalci) nobena stranka ne more in noče več delati, ker so le-ti, kakor po pravici zatrjuje Protič, največje zlo v državi in glavni vzrok, da je gospodarska, notranja in zunanja politika tako zavožena, da bo treba let, preden se to stanje odpravi.
Pašič jo poskušal z vsemi drugimi strankami: muslimani, zemljeradniki, samostojnimi, Jugoslovanskim klubom. Kaj so mu odgovorili prvi trije, smo povedali zadnjič. Ko pa je došel v Belgrad dr. Korošec, ga je Pašič takoj klical na posvet. Vabil ga je v vlado, katero naj bi sestavile vse v Beleradu navzoče stranke razen demokratov. Povedal mu je, da bi bil program nove vlade: proračun, pri čemer naj bi se sprejela dva nova davka, ostali pa naj bi se povišali, razdelitev države na oblasti — ako bi to Šlo, je pristavil Pašič, in volivni zakon.
Dr. Korošec m je na to opozoril na pro gram Ljudske stranke: izprememba ustave, zakaj 7, današnjo ustavo je skoro nemogočo
za ljudstvo res kaj dpbrega in koristnega skleniti; dalje so mora popolnoma izpreme-niti način vladanja v Sloveniji in Hrvatski (kjer se sedaj dela več z nasiljem kot s prijaznostjo in pravičnostjo). Treba je davčne zakone izenačiti, da bodo tudi v Srbiji in Črni gori plačevali iste davke kot v Sloveniji, valutno politiko je treba popolnoma preosnovati. Za kmete, delavce in obrtnike treba pravične socialne zakonodaje, kot je očrtana v programu SLS, versko enakopravnost je treba res izvrševati.
Nato je sklical Pašič sejo bivšega ministrskega sveta, pri katerem mu je poročal, da njegovi razgovori za se.stavo nove vlade niso imeli uspeha, zlasti ne z Ljudsko stranko, ki zahteva izpremembo centralistične ustave. Nato je Pašič šel h kralju ter mu vmil naročilo za sestavo nove vlade.
Kralj je nato poveril sestavo nove vlado demokratu Davidoviču. To poslanstvo je bilo že naprej v .smrt obsojeno, zakaj z demokrati ne gre za enkrat nobena stranka razen samostojnih in muslimanov, ki so za vsako vlado. Radikali so za enkrat odbili demokratske predloge, ker so hoteli čakati, kaj bo sklenil zbor zaupnikov radikalne stranke, ki je bil sklican za nedeljo in ponedeljek. Davidovič se je razgovarjal tudi z dr. Korošcem, ki mu je povedal isto kar Pašiču. Davidovič je nalo izjavil, da so zahteve Ljudske stranke za demokrate nesprejemljive in so zato vsaki nadalnji razgovori nepotrebni.
Ko to pišemo, nimamo še poročil, kaj je sklenil zbor zaupnikov radikalne stranke. Stališče naše stranke je to-le:
Ker smo Slovenci po sedanji centralistični ustavi popolnoma zvezani in smo gospodarsko, politično in kulturno popolnoma odvisni od srbskih strank, ki naših razmer in potreb ne poznajo, deloma nečejo poznati, zato je prva in brezpogojna zahteva: izpremeiuba ustave. Zakaj dokler velja sedanja centralistična ustava, se za Slovence tudi pri najboljši volji ne more kaj uspešnega doseči, ker odločuje vedno velikanska večina srbskih strank. Zato naša stranka ne more podpirati vlade, ki si ne zapiše kot prvo točko svojega programa: izprememba ustave.
RazširirtrTMMOLTOBA^
Sami so si spletli bič.
Na zadnjem zborovanju zaupnikov samostojne stranke so se sprejele resolucije, v katerih samostojna kmetska stranka od vlade najodločneje zahteva izvršitev nekaterih naših kmetskih žalitev, za katere je Jugoslovanska kmetska zveza že večkral posredovala po ministrstvih. Toda celo samostojna kmetska stranka, ki bo imela že kmalu skoro eno leto svojega zastopnika v ministrskem svetu, ni mogla teh zahtev iz-vojevati, pač pa nasprotno: gospodarsko stanje našega kmeta se je od sprejetja centralistične ustave vsak dan slabšalo in minister Pucelj je moral tožiti, da se v ministrskem svetu premalo ozirajo nanj in na njegove predloge. In tako se je zgodilo v urejeni državi neverjetno čudo: vladna stranka po dolgem lastnem vladanju sama daje nezaupnico vladi in stavlja nanjo zahteve, katerih kljub svojemu zastopstvu v vladi ni mogla izvojevati.
Kaj nas to uči?
Da je sedanja centralistična ustava taka, da je za slovenskega kmeta sploh le toliko mogoče doseči, v kolikor se to poljubi srbskim strankam. Zakaj?
Po centralistični ustavi, ki zdaj velja in se vedno bolj uveljavlja, odločuje prav v vsaki stvari belgrajska vlada, pokrajinska vlada nima nobene besede, temveč samo izvršuje to, kar se ji ukaže iz Belgrada. Res je, da imamo Slovenci 2 zastopnika v bel-grajskem ministrstvu, toda kaj pomenita dva proti 16 drugim, ki Slovenije in njenih potreb ne poznajo. Saj sedaj vidimo. Bodimo pravični! Gotovo je samostojna stranka po svojih zastopnikih v Belgradu in po ministru Puclju marsikaj zahtevala, kar zahtevka tudi Kmetska zveza in kar je v korist slovenskemu kmetu — to je morala že radi tega, da si obdrži pristaše. Toda kaj moramo ugotoviti pol leta po vidovdanski centralistični ustavi? Davki hujši, šikaniranje po davčnih uradih in drugih oblastih pogostejše, draginja se dviga, za potrebe slovenskega kmeta vedno manj brige itd.
In najhujše*še pride. Na vrsti je sedaj ustavna razdelitev države v oblasti, in razdelitev teh oblasti v sreze (okraje), ki bodo zopet razdeljeni v občine. Na čelu oblasti bo stal veliki župan, ki ima vse najvažnejše pravice v svojih rokah. Celo v skup-
V
ičini deželnih (oblastnih) poslancev ima on prvo in zadnjo odločilno besedo. Velikega župana imenuje belgrajska vlada. Na čelu Breza (obsega današnjega sodnega okraja) •toji načelnik, imenovan od vlade, in v ob-iinah nameravajo nastaviti biležnike (tajnike) imenovan« od vlade. Tako bomo popolnoma zvezani. Belgrajska vlada, kjer bodo vedno imele večino srbske stranke, bo pri nas edina odločevala v oblasti po velikem županu, v srezu po načelniku, v občini po biležniku.
Vprašamo vas, kaj bosta potem pomenila dva slovenska ministra v Belgradu, ko ie danes nič ne pomenita in ko bo srbska večina imela pri nas po velikih županih srezskih načelnih in občinskih beležnikih vso in edino moč?
Samostojna stranka ni nič dosegla te-fcom svoje vlade velikokrat zato ne, ker nima sposobnih ljudi, pa tudi zato ne, ker največkrat ni mogla. Toda njena neoilpust-Ijiva krivda je, da je glasovala za (ako centralistično ustavo, ki nas jc popolnoma izročila volji srbijanskih strank, (lasi sino jih mi dovolj zgodaj opozarjali In dokazali, da je centralizem smrt slovenskega kmeta, o čemer so sedaj sami prepričani. Najbolj žalostno je, da pri tako važnem vprašanju, kjer je šlo za stotine milijonov slovenskega premoženja, niso odločevale ljud ke koristi temveč osebna in trenutna strankarska korist. Tako so si slovenski kmetje cnmi spletli bič, kateri nas sedaj tepe. In uverje-ni smo, da Fe to stanje re bo nič zboljšalo, dokler se ta bič ne odstrani, dokler bo v veljavi centralistična ustava in dokler ne dobimo v Ljubljani svo'ega vseslovenskega deželnega zbora, ki bo imel vsaj toliko pravic kot bivši kranjski deželni zbor.
Če iz teh vidikov presoamo položaj, ne moremo pred tekom enega leta še nič upati j na kakšno izboljšanje našega stanja. Zakaj i za izprerr.embo ustave so potrebne nove vo- j Jitve, potrebni novi u tavni predlogi, po- i trebna izvršitev popravljene ustave in preden se vse to izvrši, preteče eno leto, četudi bi danes nastopila vlada, lei bi imela voljo i7premeniti ustavo. — Verjetno pa je, da do take vlade tudi sedaj se ne bo prišlo.
Za nate rskrute.
Poslanec Ljudske stranke Ant. Sušnik je poslal minibtru za vojno in mornarico 6ledeie pismo:
»Dravska divizijska pblast v Ljubljani poziva reknite iz Slovenije v vojno službo za dne 19. decembra 1921. Gotovo *e nihče ne brani, pokoravali se zakonu in odslužiti v armadi po zakonu predpisano dobo. Vendar pa je za naše fante zelo težko, o('.il k vojakom baš sedaj neposredno pred bv *i-čem, ki velja med Slovenci kot najveličastnejši in najpomembnejši praznik. Od davna že postoji pri nas običaj, da se za božič, če je le količkaj mogoče, snidejo od blizu in daleč vsi člani družine in Vsi skupaj praznujejo božične praznike. Ta običaj je že od nekdaj tudi upoštevala vojaška oblast in je pošiljala za božič vojake na dopust. Zato tudi naši nikruti občutijo tako težko, da se morajo baš pred božičnimi prazniki
ločiti od svojih dragih in odriniti k vojakom.
Ker sem mnenja, da bi vojaška oblast to oko!nost lahko upoštevala, ne da bi pri tem vojna služba kaj trpela, si dovoljujem vprašati Vas, gospod minister:
1.	Ali ste voljni preložiti vpoklic re-krutov katolikov vsaj za 14 dni?
2.	Ali hočete takoj izdati tozadevno povelje?
Ženska volilna pravica.
Ker o zakonodajnem odboru že dalje časa nismo pisali, ne bo napačno, če kratko omenimo njegov pomen v naši držati.
Zakonodajni odbor šleje 42 poslancev, skoro samih izobraženih mož, ki ima>o nalogo, da do 28. decembra 1921 pregledajo onih par stotin naredb, ki so jih izdala razna ministrstva od 1. decembra 1918 do 29. junija 1921. Ker sme v naši državi oo ustavi dajati postavo samo parlament, bodo izgubile vse naredbe veljavo, ako iih ne potrdi zakonodajni o-dbor. Katero naredbo pa odbor odobri, postane takoj zakon.
Od 6. do 9. decembra se je v tem odboru razpravljalo med drugim tudi o volilnem redu za Slovenijo. V prvi vrsti se ie šlo za žensko voli'no pravico. Kakor znano, je bila po naredbi vlade Protii-Koro-šec-Laginja 1. 1920. ženskam v Sloveniji že dovol.cna volilna pravica za občine. Pozneje je prišla koncentracijska vlada, ki jc ženskam to pravico odvzela. Sedaj so naši poslanci zopet slavili predlog, da se prizna ženskam volilna pravica. Dne 9. decembra je govoril zanjo posl. dr. Hohniec. ki jc tudi že v konslituunti in v začasnem narodnem predstavništvu branil s tako tc-
-oJJllp 33S![CJS OUAaOCZOJ 0OJZGJ lRrl|l'fOUI
slovanskega kluba, da naš parlament še ni sliši! (ako 'zčrpnih poročil o tem vprašanju.
Seveda ženska volilna pravica večini strank ne diši. Naši liberalci in samostojneži se bo<e, da bi ženske ne volile Slovenske !;udske stranke. Srbi se zavedao. da ie težko dati volilno pravico ženskam v krajih, koder večina žensk ne zna brati. Muslimani pa o takih vprašan ih sploh nikdar nc govore, amoak so tiho kot miška in se čudi'o in čudiio, kako pride kdo do tega, da bi dal volilno pravico tistim ženam. ki ne smejo hoditi niti v cerkev (turške ženrke ne smejo niti iti v džamiiof), ki ne smejo hoditi po ulici drugače nego zagrnjene, ki s luiim moškim cd približno 12. leta dalje skoro nikdar ne morejo govoriti in ki so v ogromni ogromni večini nepismene.
Pa ne bo nič pomagalo. Ženska volilna pravica je zmagala že v premnogih evropskih državah in v Severni Ameriki in morebiti se ne motijo tisti, ki pričakujejo, da bodo ženske v parlamentih velike sovražnice voine in — gostiln. Brez ženske volil ne pravice bi se bržkone v Ameriki ne bil prepovedal alkohol.
Predloga Jugoslovanskega kluba vladne stranke niso hotele sprejeti, češ, da np gre, da bi bil v isti državi volilni red tako različen.
Stranka pa od svoje zahteve ne bo odnehala. Nobeno drevo ne pade na prvi mah. Kar ie zdravega in pametnega, i« uveljavi prej ali slej.
Razgovori.
2.
Burja je žvižgala okrog oglov, da j®
šlo človeku skozi ko^ti in mozeg. Iz cerkve so se vračali zadnji verniki, ki jih je po-božnost še zadržala v hiši božji. Te.sno so se zavijale ženske v težke, cofaste ogrinjal-ke ler se podvizale proti domu.
V bralni sobi je dihala prijetna in mehka toplota, oblački tobakovega dima so od časa do časa zaplavali nad mizo ter se razgubili pod stropem, v peči je zdaj pa zdaj zaprasketalo kakor zadnji vzdih debelih polen, ki jih je oblizaval rdeč plamen.
Naši znanci so bili sredi najživalmej-šega razgovora.
»Država je kot naša lastna družina«, je hitel Mrazov Peter, »za družino pa mori.. iio skrbeti; kdor za svoje ne skrbi, je slabši kot pogan in očitni grešnik! Vse to je lepo, zelo lepo povedano, ampak samo povedano, go pod župnik. Pe. ede. same besede, če r,o prav zabel/ :ie s sv. pismom. Dejstva to pa čisto dru \ .na. Ali ne delam od jutra do večera kot vol in sem že ves prcicgn.cn kot: t j r konj, ali ne plačam vsako leio davkov domalega toliko, kot je bil včasih cel moj grunt vreden? Tisti pa, ki so najbolj poklicani in mastno plačani za to, da skrbijo za to ljubo državni družino, tisti pa razmetava jo in razsipajo naš denar, naše žulje, poglejte jih go-pod župnik, kakšni .so, iz naših pretognjciiili teles režejo jermena —.< Mrnzovega Petra se je nenadoma polot'1 hud kašelj, da ni mogel takoj nadaljevati.
r Zaletelo se ti jc<, ga je mimo opoziv i ril Balančev Tone ter puhni! go t oblak dima proti stiopu. »Mogoče se ti je državni predsednik zalelel v grlo, ko tako dcl<ole robiš: pazi!«
Po sobi se je razjeknil vesel sm^h.
»No, ali mar ni jest, se 'e zooet az-hudil Peter, ko se je odkašlial. »Ali ne slišimo in beremo vsak dan, ne v ako leto morda, kar bi kifčan-ki človek še prenesel. temveč vsak dan o raznih zgodbah, kitko jc ta ali oni visoki gospod prcIHiral milijone na račur države.«
»Hudo govoric, dostavi Jernejč, »pa je resnica.«
»Resnica, resnica! udari Peter ob mizo. »Ali ste brali zadnje dni o polkovniku Vasiett, ki je svoj čas v Ljubljani javno, ae skrivaj kradel demobiUzacijsko blago in profiliral mili ione, sedaj so ga pa na Dunaju vendar prijeli, ko je zopet hotel državo ogoljufati za več milijonov, ali veste koliko milijonov je profiliral tisti gospod konzul, ki nam je izposloval v Londonu tako posojilo, da se Pog usmili, ali veste na kakšne stomilijonske račune se razume Pašieev sin Rade na račun države, ali vflffl ne smrdi PuoPeva mešetarija z nemško živino Itd. itd. Pa to so samo slučaji, ki so na dan prišli, koliko iih pr. Je, o katerih ne v« rcihče razen prizadeti možakarji. Pa da ne
bom pri svojih litanijah spustil naših vojnih dobičkarjev in verižnikov ter bankirjev, teh največjih lopovov v državi. In vladne stranke jih mimo puste, da mozgajo nam in državi kri iz telesa, da umiramo počasne smrti. No, ali ni ros?« je zmagovalno pogledal Peter po navzočih ter na tihem občudoval svoj govorniški talent.
»Res, res, Peter«, je pritrdil župnik, »resnico si govoril, toda ne cele. Ti si pokazal samo eno stran podobice; zdaj jo pa obrnimo in si oglejmo še drugo stran. Vzemimo. Peter, da si li gospodar zelo obširnega veleposestva, na katerem imaš celo množico hlapcev, dekel, delavcev. »Zal, se ni bati:-, se je branil Peter. »Ti bi pač pridno delal od jutra do večera, kakor zadnji tvojih delavcev. Za hlapce, dekle in delavce bi se pa ne zanimal, jih ne nadziral, jim ne odkazoval dela, ne iskal drugih, ne odpuščal nemarnih. Kaj bi bilo s takim go-podarstvom?«
»Vse bi šlo k vragu«, je namesto Petra odgovoril Balančev Tone.
»In pri vsej osebni pridnosti in delavnosti gospodarjevi«, je nadaljeval župnik. »No, zdaj pa primero obrnimo na državo. Država je tako obširno veleposestvo, raz-sežno gospodarstvo Kdo je gospodar v tej državi?«
»Ljudje, državljani sami bi morali biti, če demokracija ni prazna beseda«, pripomni Balančev Tone.
»Ministri, poslanci, uradniki pa so hlapci, ki nakazujejo in vodijo delo, uradniki pa delavci, ki se ravnajo po navodilih velikih hlapcev.«
»In po njihovem zgledu«, pripomni hudomušno Jernač.
»No, ti zgledi niso ravno za v kateki-«em«, sc je zakrohotal stari MoLar, ki je Ic malokrat kakšno rekel.
»O, med vnebovpijoče grehe jih lahko vtakneš; pa še postavili se bodo med njimi,« je pridodejal Mrazov Peter, ki je upal, da bo podobico šo enkrat lahko obrnil in še par zanimivosti pokazal na njej.
»Dovolite mi«, poreče vmes župnik, >da nadaljujem. Hlapci in delavci so zanič, kadar se gospodar zanjo ne briga, jim ne ukazuje, dobrih ne pohvali, slabih ne spodi. In če so danes v nnši lastni državi taki hlapci in delavci, ki nič ne delajo, če pa delajo, pa delajo v veliko škodo državo, to se pravi v našo škodo, potem s;no prccej krivi tudi mi, ki se za svoje pošlo pravočasno nc pobrigamo, posebno pa ne takrat, kadar jih v službo jemljemo. Poglej ga Un-kovega Andreja, kako gara kot vol, pa šo ne spravi toliko skupaj, da bi si katerikrat privoščil malo priboljška, davkov plačuje, da vedno zdihuje — ko so pa bile volitve, je pa doma ostal. In koliko je takih gara-čev po celi državi, ki so eb času volitev doma ostalil Sami so krivi, da so polem prišli v državno gospodarstvo taki poslanci in ministri, ki v goldinarjih razsipajo, dočim ti ubogi garači te goldinarje v trudu in znoji s krajcarji skup spravljajo.«
»Le preveč res«, je vzdihnil Mrazov Peter.
»In zakaj to? Zato, ker ae ne zavedajo, da so gospodarji v svoji državi in da se morajo kot gospodarji brigati zato, kakšni hlapci in delavci pridejo x hišo. Ker 80 pa
niso brigali, so se natepli v državno gospodarstvo ljudje, ki nimajo nele nobene sposobnosti za državno gospodarstvo, temveč naravnost pripuščajo, da razne pijavke v obliki kapitalistov, bankirjev, verižnikov pijejo kri državi, to se pravi nam samim. Kdor ni šel na volišče ali kdor je volil ljudi, ki. so nas prodali za Judczcvo groš© centralizmu, ki je glaven steber bankir-stva, kapitalizma in korupcije, tak naj nikar na vse strani ne zabavlja, temveč naj se trka na svoje prsi ter zdihuje: mea cul-pa, moja krivda. Drugič pa naj' gleda, kak-
šni ljudje se vsiljujejo v državno gospodarstvo, ki je naše. Upam, da potem ne bo več spuščal bika v prodajalno porcelana in stekla ali pa kozla v zelnik«, je končal župnik.
»Da, dar. je pristavil Balančev Tono, »dobra država — dobre kmetije, slaba država -- slabe kmetije. Zelo moramo skrbeti za oboje, ne samo za dobro kmetijo, temveč tudi za dobro gospodarstvo in pametno politiko v državi, drugače gre tudi dobra kmetija po vodi.«

6 >00co000000000000000000000000000c000000000000000000c^?)0(
IZ 0DB0R0VE SEJE DNE 30. NOVEMBRA 1921.
I. Organizacija in lastno glasilo.
Število članov narašča in se množi od dne do dno in tudi podružnice živahno delujejo. — Načelnik S t a n o v n i k po-vdarja med drugim, da se nuiože zahteve da naj začne županska zveza čimpreje izdajati lastno glasilo. — Po pojasnilu tajnika, da so sedaj stroški tiska tako visoki, da je čisto nemogoče misliti na izdajanje lastnega lista, se sklene:
Za leto 1922 bodi glasilo Županske zvezo »Domoljub«, ki naj bo prinašal posebno — štiri strani obsegajočo prilogo kot »Vestnik županske zveze«. — Ta sklep je podpiral tudi državni poslanec Kranjc iz bivšega štajerskega dela Slovenije. Me-rodajno je bilo pri tem zlasti tudi to, da je »Domoljub« najbolj razširjen list v Sloveniji, ki ga bere na stolisoče ljudi in ker bo Županska zveza zlasti po svojem glasilu — kakor je povdarjal odbornik Rihar — delovala vzgojno zlasti med mladim naraščajem naših bodočih mož.
Sklenilo se je dalje, da imajo pravico do pismenih pojasnil in navodil (seveda lo proti plačilu poštnih stroškov) le organizirani člani Županske zveze.
II. Volitve v razne zasfopc.
Razgovor o volitvah v razne zastope (šolske, cestne, zdravstvene) je bil le v informativnem smislu, in se je pri tem — z ozirom na nek konkretni slučaj in z ozirom na morebitne enake slučaje v prihodnje — ugotovilo, da pri teh volitvah pričujoči vladni komisar (odposlanec političnega oblastva) nima nobene pravice posegati v potek volitve, najmanj pa vplivali na razmerje stiank, marveč le paziti na lo, da se izvrše volitve v redu in da se no tlela proti zakonu.
III. Županski tečaji.
Načelnik Slanovnik pozove navzoče, naj se izjavijo, o čem naj bodo predavanja. Stavil se jo predlog, da bi se predavalo o teh-le predmetih: Uradovanje pri županstvih; občinsko gospodarstvo in računi; vodstvo blagajniških knjig; občinski red; kakšno pravice ima župan pri seji.
Dalje: v domovinstvu; v občinskih maticah itd. — Važno je vprašanje podeljevanja ubožnih podpor.
Sklenilo se je pri tej točki, da naj se zahteva uvedba zglaševanja in obveščanja županstev o bivanju v tujih občinah, zlasti onih oseb, ki se ženijo v tujih občinah, od katerih dobi domovna občina obvestilo še le tedaj, ko je treba izplačevati visoke ubožne "»odpore za oskrbo otrok.
Zato naj se po predlogu župana Le-bingerja uvede prisilno zglaševanje o rojstvih in smrtih ter obveščanje domovnih občin tudi v teh slučajih.
IV. Razni predlogi.
1.	Sprejme se predlog, da se v imenu občin zavzame županska zveza za one mla-deničo in može, ki so se pri zadnji poskusni mobilizaciji sicer odzvali pozivu, vendar pa odšli predčasno, ne da b:i bili prejeli pismeno potrdilo, ker so bili k vrnitvi zapeljani po časopisju, ki je objavilo sklep o odpustu še popred, nego so odpust odredile vojaške komande. — Tem zapeljanim naj se izposluje pomiloščenjo in oprostitev od orožne vaje, h kateri bo-
j tlo zopet pozv ani.
2.	Pri razgovoru o občinskih sodiščih za pobijanje draginje se ugotovi, da občine niso dolžne jih ustanavljati, če tega nočejo; tla torej tudi ni povoda, da nadalje poslujejo, te člani nočejo izvrševati svojih funkcij. — Občina se lahko izjavi, tla teh sodišč ne smatra za potrebne.
' 3. »Hranilnica kmetskih občin.«
Da se kmetske občine tudi denarno osamosvoje, se je ustanovila pred enajstimi leti »Hranilnica kmetskih občin« v Ljubljani kot popularno varen denarni zavod, /,a katerega j a večje število gospodarsko trdnih občin prevzelo jamstvo. Namen te hranilnice je, nuditi predvkem občinam-ustanoviteljicam, potem pa tudi ostalim kmetskim občinam cenen kredit, ter preskrbovati kmetske posestnike s potrebnimi cenenimi posojili.
Svoje lepe namene pa bo mogla »Hranilnica kmetskih občin« doseči v polnem obsegu le tedaj, če vso zavedne kmetske občine nalagajo svoj denar le pri njej.
Zato je sklenil odbor »Županske zveze«, da se pozovejo vso občine, vsi župani in občinski funkcionarji, da delujejo za razširjenje in prospeh naše lastne hranilnice, od katere bodo imele dobiček le občine same. »Hranilnica kmetskih občin« nudi vlagateljem prav tisto pupilarno varnost, kakor kaka mestna hranilnica. Zato
naj županstvt? ne 6amo nalagajo pri njej vse občinske in ubožne denarje, marveč skrbe zlasti za to, da se bodo nalajaii tu denarji mladoletnih in to tudi zahtevali od sodišč. Vse podružnice Županske zveze se poživljajo da poskrbe za razširjenje hranilnice s tem, da agitirajo, da se denar tja vlaga. Ker imajo občine in župani lastno hranilnico, je tudi njihova dolžnost, da jo podpirajo. Sedaj jamči za njo 21 gospodarsko krepkih občni z veiiko davčno močjo. Garancija pa se lahko še razširi na 40 občin.
Naj velja geslo: Denar kmetskih občin ln kmetskih mladoletnikov v »Hranilnico kmetskih občin« v Ljubljani, Dunajska cesta št. 38 (v hiši Zadružne zveze).
4.	Sklene se vprašati na pristojnem mestu glede učnih knjig za šole po deželi in če je pouk v srbohrvaščini v podeželskih občinah že obvezen. Ker ta pouk za občine in šole po deželi pač ne bo donašal nobene koristi, naj bi bil le prost predmet, ne pa obvezen.
5.	Po predlogu se sklene obrniti «o z vlogo na pristojno mesto, da bi se vsaj v ozira vrednih slučajih omogočilo službovanje pri vojakih mladeničem v domačem kraju. — Če se priznavajo ugodnosti mesarjem, zakaj bi se kratile kmetskim sinovom.
Dalier Naj bi se priznalo vofakom-dopnstnikoin za vožnje po železnicah ugodnosti, kakor so veljale v prejšnji državi, ne ra se zahtevalo od njih. da morajo plačevati celo, neznižano vozni no.
Poziv vsem iiodružnicam!
Pošljite nemudoma tajništvu sezname vseh še ne izkazanih ali na novo pristopi v-ših članov s članarino. — Za plačevanje članarine je najumestneje, tla pišete »Hranilnici kmetskih občin-'' p opoštne položnice, potem pa za večje število članov vplačate članarino na čekovni račun te hranilnice.
Pišite vedno na naslov: Tajništvo .Županske zveze za Slovenijo — Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna — II. nadstr. Vsi v zvezo — vsi v župansko organizacijo!
VABILA K SEJAM OBČINSKEGA ODBORA Z NAVEDBO DNEVNEGA REDA
Dobili smo vprašanje, če mora župan, ko sklicuje odbornike k seji, navesii tudi program (dnevni rel), ki se ima obravnavati pri občinski seji. — Na to vprašanje sledeče pojasnilo :
Občinski red sicer ne določa naravnost, da mora župan v pismenih vabilih k odborovim sejam navesti tudi dnevni red. — V zadnjem »Domoljubu« smo že pojasnili, da se morajo seje sklicevati pismeno. Gorenje vprašanje nam daje povod, da radi vsetranske jasnosti povemo še, da se morajo odbornikom dostaviti povabila pravočasno, to je vsaj 24 ur pred sejo, če ni morda odbor storil kakega drugega sklepa glede določitve roka. — Seja in pri seji storjeni sklepi niso veljavni, če se vabila niso dostavila pravočasno. — Dnevni red se pa mora na vsak način v povabilu navesti. —
Tako je razsodilo dunajsko upravno sodišče z razsodbo z dne 17. septembra
, 1901, št. 6950, Budvv. 484, in z dne 6. de-1 cembra 1894, št. 4687 Budw. 8228.
V vsakem slučaju, kjer bi se pri skli-j cevanju sej ne postopalo tako, kot smo pisali zadnjič in danes, naj se vloži nadzorstvena pritožba in vsi sklepi bodo razveljavljeni.
POSTOPEK PRI ŠOLSKIH ZGRADBAH IN PREZIDAVAH.
Vprašanja: Kdo mora plačati stroške komisije za ogled, če sc namerava razširiti šola? — Kdo voli stavbni odbor, če je všoiana tudi kaka vas sosedne ob-! čine? — Kdaj naj se voli ta odbor?
O <1 g o v o r i : Razširiti šolo v pravnem smislu pomeni dovoliti oziroma odrediti nov razred. Za to ni treba komisije. | Pač pa, če gre za razširjenje (dozidavo, i prezidavo) šolskega poslopja. — V smislu ministrske naredbe z dne 25. maja 1859 drž. za k. št. 99 plačajo stroške komisije za ogled one korporacija, ki morajo nositi stroške za vzdrževanje šole, torej občine oziroma posredno krajni šolski sveti. —
Stavbni odbor voli občina, ki namerava razširiti šolo. Če je všoiana vas sosedne občine, pošlje ta v stavbni odbor svojega zastopnika. — Volitev izvede seveda občinski odbor.
Stavbni odbor se voli lahko šelt; po ogiedu. Nobene ovire pa ni, da bi s«; no mogel voliti popred.
ZAPISNIK USTANOVNEGA SESTANKA
ŽUPANSKE ZVEZE V ČRNOMLJU •lnc 16. oktobra 1921.
Nar. poslanec Nemanič Josip otvori sestanek, pozdravi navzoče zastopnike o!'čin, | predstavi svojega šolovarisa nar. poslanca Ivana Stanovnika.
Ivan Stanovnik, nar. poslanec, obrazloži zlasti koristi Županske zveze, katera ni samo v korist obč. zastopom, temveč je v korist vsega ljudstva.
Volitev načelnika in odbora: Načelnik: Jožef Mihelčič; I. podnačelnik: Janko Gra-hek; II. podnačelnik: Janez Pečarič; III. podnačelnik: Janez Perušič.
Odborniki: 1. Jure Prekopec, 2. Marko Nemanič, 3. Anton Muc, 4. Jakob Drganjc,
5. Jakob Simonič, 6. Ivan Nik, 7. Peter Panjan, 8. Matija Plut, 9. Martin Nemanič 10. Matija Cesar, 11. Ignac Koren, 12. ,j0' žef Jolenič, 13. Miha Rade, 14. Jožef M Skubic, 15. Peter Pezdirec, 16. Jože Gru-hek, 17. Janko Miler, 18. Franc Lakner 19. Martin Plut, 20. Janez Golobic.
Namestniki: 1. Jurij Marinec, 2. Anton Simonič, 3. Malija Štrucelj, 4. Mirko Cvit-kovič, 5. Marko Vajda.
Tajnika: 1. Anion Simonič, 2. Matija
Plut.
Blagajnik: Janez Grahek.
PODRUŽNICA »ŽUPANSKE 7,VEZE< ZA OKRAJ ČRNOMELJ.
(Predlogi, sklepi in resolucije v seji, dne 27. novembra 1921)
1.	Soglasno se sprejme najodločnejši protest zoper nameravano odcepitev Belokra ine od Slovenije, 3 katero jo vežejo važne zgodovinske, ijo-spodarske, kulturne in politično vezi, in zoper pri-klopitev k Hrvatski.
2.	Županska zveza za Črnomaljski okraj v Sloveniji stoji neomajno na narodnem edins vu. Ustava pa, sklenjena in sprejeta po narodni skupščini, je nasprotna in škodljiva narodnemu edin ;lvu, ker nasprotuje kulturnemu in gospodarskemu napredku slovenskega naroda.
V imenu ljudstva, ki ga zastopa Županska zveza zu črnomaljski okraj, zulo odločno zahteva, da se ustava čimprej izpremeni v tem smislu, da dobi vsako pleme svojo avtonomijo v okviru državnega edinstva.
3.	Sprejme se predlog, da naj ostanejo občine, kakor so sedaj.
i. Sprejme se dalje predlog, da se usanovo podružnice Župansko zveze tudi v Metliki, v Sta. rein trgu in na Vinici.
5. Sprejme se resolucija proti sklepu višjega Šolskega sveta glede verskega pouka v šoli.
(i. Predlog, da voja>ke posle še nadalje vodijo županstva, se sprejme s pogojem, da im da država primeren prispevek in da se ob mobilizaciji žipan in tajnik oprostita vojaške službe.
7.	Zahteva se, da ~e zaradi suše v letu 1021 odpišejo zemljiški kakor tudi dohodninski davki, daljo da se preskrbe z državno podporo krmila in umetna gnojila.
8.	Zahteva se, da se ob čas« mobilizacijo pri odvzemanju voz in živino vse takoj oceni in ludi plača
9.	Zahteva se, (la m> odpravi pasji kontumac.
10.	Povdarjalo so je, dn naj odborniki po svoji moči delujejo pri občinah za podporo Županski zvezi.
Pozdravljamo delovanje podeželskih organizacij. zlasti črnomaljske, z željo, da rodi delo obilen sad v korist narodu in domovini.

OospcsscI^fi'sS«.i obzornik.
mm
.O JOOC3«JOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO ooooooorocococ
OrganSzac ja zadružnega mlekarstva.
V intenzivnem mlekarstvu leži bodočnost živinoreje in kmetijstva v Sloveniji. Smo v agrarni državi, kjer vlada praviloma nadprodukcija kmetijskih proizvodov in vsled tega nizke cene za pridelke zemlje in živalstva. Ker bodo pri tem razmere kmetijstva v Sloveniji najtežavnejše, primerjajo jih z razmerami kmetov v drugih pokrajinah države, bomo prisiljeni baviti se le i onimi panogami kmetijstva, ki morejo nuditi množinsko in gospodarsko največji donos oziroma ki se morejo najcenejšo proizvajati in vendar dobro vnovčiti, ker jim je odprt ves svetovni trg — in ki se v drugih delih države ne morejo z enakim pridom
K/l
proizvajati. Živino za zakol proizvaja tako-rekoč narava sama; pri proizvajanju velikih množin dobrega mleka pa mora sodelovati razumen živinorejec^ in v tem je slovenski kmet zaenkrat bolj izvežban kakor njegov hrvatski ali srbski sosed.
Mnogi naglašajo, da naj Slovenija proizvaja po švicarskem vzorcu plemensko živino za odprodajo. V knjigi Wyssmanna Peter, Milchvvirtscliaft, Frauenfeld 1913 najdemo to-le tabelo (navajamo v izvlečku): (Jololna kmet. produkcija 7b0,2U0.000 Ir. = 100—%
od katere odpade na:	....
"'•n- '•••o . 4n.000.fi00	< =	6-1®?
Sadjarstvo	60,000.000	< =	8-21%
Plemenito živinorejo	n fOO.fiOO	c =
Pitanje živine in nje izvoz 156,300.000	< =	21-M/«
Hvm:ftrojo	61.480.000	< »
Mlekarke proizvode	««6.180.000	« =	8U'ZU/*
Kadar naglašamo potrebo posnemati švicarsko kmetijsko gospodarstvo, tedaj ga posnemajmo najprvo na polju mlekarstva, kajti iz mlekarn črpa švicarski kmet svoj glavni dohodek — plemenska živina ne pada s svojimi 0-77% prav nič na tehtnico.
Mleko je mogoče proizvajali poceni in vnovčevati drago — v primeri s proizvajalnimi stroški mesa. Srednje dobra krava napravi iz 2 kg sena 1 1 mleka: dve leti star vol porabi za 1 kg žive teže 15 kg sena; sesajoče tele porabi za 1 kg prirastka 10 1 mleka. Vzeta v n. pr. tč. cena sena 6 K za kilogram stane kmeta 11 mleka 12 K, 1 kg žive teže vola 90 K in 1 kg žive teže teleta 120 K oziroma krava plača za 1 kj[ sena pri ceni mleka 6 K za liter 3 K, vol pa pri ceni žive teže 20 K za kg le l.K 30 v. Najmanjša je izguba pri molzni kravi oziroma potom zadružnega mlekarstva ie mogoče vnovčiti mleko po 8 K ali tudi več za liter in izboma krava-mlekarica napravi iz 2 kg sena do IX 1 mleka, tako da se z mlekarstvom poplača seno tudi po 6 K — kakršno plačilo je popolnoma izključeno pri reji volov.
Zadružno mlekarstvo se peča z odprodajo mleka z maslarstvom, sirarstvom in b proizvajanjem drugih mlečnih izdelkov, (kondenzirano mleko, ka/ein itd.) — vse to se lahko proizvaja v majhnih vaških mlekamicah ali pa v velikih osrednjih centralah. Jaz sem bil vedno sovražnik majhnih mlekarn in zagovornik velikih mlečnih central: danes pa so sploh cdir.o centrale na me tu, ker vsi trgi, ki so bili nekdaj naši odjemalci se nahajajo danes v inozemstvu, kupčija z inozemstvom pa je mogoča in umestna le potoni velctrgovcev oziroma central — že radi rizika pri izterjevanju faktur, ker vsak sodnik rajse razsodi v prilog domačinu in ne inozemca, osobito še jugoslovanskega.
(Dalje.)
Gospodarska ob ves žila. DENAR.
Vrednost tujega denar'2.
3. dec. K v
9. dec. K v
12. dec. K v
272 -	270 -	253 — _ 4	- 4	- 5 ----3 04	3 05
11 10	11 72	II 50
1 95--1 90
-26	- 26	- 21
1	10	1 33	1 50
2	—	2 03	2 OS
Denar
amer Ski dolar nvstnjsa krona če..Ko;>lova ku krona angleški funt francoski frank Hal (un k i lira bolgui^Hi lev carshi tubel grSkn drahma nemška marka run-!! .ski iej Sv carski frank
poljsiia morna •	---- —--
mažarska krona	— ------
g Glavni vzroki padanja vrednosti na-čega denarja so uvoz, izvoz, notranji prepiri, špekulacija in korupcija Dve tretjini uvoza nista plačani niti kriti, roki zapadejo pa ravno sedaj. Naša trgovina je nezdrava, ker ni krita. Uvoz mora kriti izvoz, a mi nimamo izvoza in sicer zato ne, ker se država prav nič ne briga, da bi čim preje in temeljito dala popraviti vagone. Imeli smo dve mobilizaciji, razen tega pa ubi-!a velika špekulacija naš denar. Naš denar .e v rokah bank, katere mu določajo njegovo vrednost. Kazen tega pa skrbe ban-
ke, da prav pridno Izvažajo Iz naše države tuj denar, ki je sploh še kaj vreden. K temu pa še korupcija. Zato ni čudno, da imamo razne korupcije z voimi, konji, fižolom, orožjem itd. Končno bi pa še pripomnili, da ima vsak minister svojo banko. Ker pa banke uganjajo raznovrstne lum-parije z našim denarjem, kot je to povedal v demokratskem klubu sam finančni minister, torej... Naprej ne pišemo. Razvidno je že iz same notice.
g Bankovci po 5 dinarjev pridejo iz prometa. — 12 vrst pc narejenih bankovcev. »Narodna« banka je sporazumno s finančnim minitrom sklenila, da se vzamejo iz prometa bankovci po 5 dinarjev državne izdaje. Sprejemanje in zamenjavo teh bankovcev bodo vršile podružnice in centrala 3Narodne banke«. Bankovcev po 5 dinarjev je v premetu za okoli 250 milijonov dinarjev. Te barkovce vzamejo radi tega iz prometa, ker so ugotovit 12 različnih vrst ponareienih bankovcc .
g Kratice za naš denar je odredil finančni minister takole: za dinarje se piše Din. (s piko), za pare pa p (bre'. pike).
g Za Avstrijska posojila, ki se nahajajo na ozemlju naše države, se država nič no briga. Edino kar je napravila, je bilo to, da so jih žigosali. Veliko posojil pa še ni žigosanih, ker naši za to ali sploh niso vedeli, ali so j:a dobili obveznice šele naknadno, ko je rek že potekel, od dunajske poštne hranilnice Umestno bi bilo, da se izvrši še naknadno žigosanje avstrijskih vojnih posojil in to pravočasno ter v lepi slovenščini — ne v uradnem jeziku, ki ga šo tisti, ki je dotično reč napisal, ne razume — razglasi. V tem oziru bi mogla kaj ukreniti tukajšnja delegacija. Končno bi še pripomnili, da smo mi prečani pač morali prevzeti srbska in črnogorska vojna posojila, dočim se postopa v Belgradu z avstrijskimi posojili, ki so na našem ozemlju, še neprimeroma slabše kot pa z našo krono. In nekateri si upajo celo trditi, da smo enakopravni...
X Vrednost kovanega denarja v Avstriji. Srebrna krona je vredna v Avstriji 500 papirnatih kron, cekin a 10 K velja 14 tisoč papirnatih kron, cekin za 20 K pa 28 tisoč papirnatih kron. Pripominjamo, da je vredna avstrijska krona 5 naših vinarjev.
CENE.
g Žitni trg. Cena pšenici vedno bolj rase in je dosegla v Bački žo 14C0 K za 100 kg. V Slavoniji je cena za 20 do 40 K pri 100 kg nižin, ali ni dvoma, da bo tudi tu poskočila. Bla^a je na trgu precej malo, a kar ce sedaj izvaža, to je bilo kupljeno že poprej. Blago gre v Avstrijo in Češkoslovaško. V Zagrebu povprašujejo po pšenici in so pripravljeni plačati po 1450 K za 100 kg, dočim ponuja Dunaj za vsakih 100 kg pšenice, postavljene v Žpilje 1500 K. Srhi-jansko rž ponujajo. 100 kg rži stane v Zagrebu 1C80 do 1100 K. Za ječmen ni zanimanja. — Najživahnejše je na trgu s koruzo, kjer je zelo veliko povpraševanje po novi koruzi, ki je izvrstne kakovosti. Koruzi cene neprenehoma rastejo. Temu neprestanemu povišanju cen pri koruzi ni morebiti vzrok padec vrednosti našega denarja niti pomanjkane blaga, ampak pohlep po
cim večjem dobičku. Lanska koruza stane v Sisku 1170 do 1200 K, nova, po.tav^ena na keko železniško postajo v Bački pa 1060 do '100 K za kg.
g Mariborski trg. Krompir 4 K, rapa 3 K, zelje 10 K, jabolka 15 do 20 K za 1 kg, ajdo\ j pšeno 24 K liter. — Na zadnjem svinjskem temnju so bile sledeče cene: Mladi prašiči, 4 tedne stari 100 do 120 K, 5 do 6 tednov 180 do 200 K, G do 8 tednov 400 do 450 K, 5 do 6 mesecev 600 do 800 K, 8 do 10 mesecev 1400 do 1800 K, 1 leto stari 2000 do 2200 K za komad. Pol pitano svinje 1 kg mrtve teže 32 do 34 K. Plemenske svinje 1 kg žive teže 26 do 28 K.
g Cene n» Dunaju. Prvovrstno namizno olje liter stane 1L90 K, špinače kg 100 kron, kislo zelje kg 80 K, krompir 76 K, gosja meso 1800 K, jajce kos 120 K. Ena egiptovska cigareta stane 14 K, za striženje se pla^a 150 K, za britje 50 K. čevlji izpod 15.000 K se ne morejo dobiti.
g Cene prašičem na Dunaju. Mastni prešiči stanejo na Dunaju 1150 avstr. K za 1 kg žive teže, mladi prešiči pa 800 do 960 avstr. kron.
g Cene mesa v Italiji. V Trstu stane kg govejega mesa 9 lir, torej okoli100 naših kron. Ker pa znaša uvozna carina za meso skoro 5 lir, dobiva italijanska država •od nas lepe denarce.
g Ure so se podražile na Nemškem t 185 do 200 odstotkov.
DAVKI.
g Davčni urad v Novem mestu nam pojasnjuje, da je v št. 46 našega lista 2 dne 16. novembra t. 1. priobčeni dopis »Davkoplačevalci, natančno zapisujte vplačane davke«, v obče netočen, ker je docela neverjetno, da bi dobil dopisnik od uradnika tako netočno in nestvarno pojasnilo. Dopisnik se vsled tega poživlja, da se čim prej zglasi v davčnem uradu ter I zahteva vnovič tozadevna pojasnila. Sicer je zmota povsod mogoča in se sama uradoma popravi, če poprej ne, pa ob sklepu knjig gotovo. Kar pa je vplačano na pošti, je toliko, kakor bi se vplačalo pri davčnem uradu. Za pojasnila se je pa obrniti vedno le na uradnike, nikdar pa na nižje uslužbence, ki v to niso upravičeni in tudi ne vzposobljeni.
g Kamniški davčni šimelj. Piše sa nam: Poslušajte, kako nam odgovarjajo na kmete ve pritožbe glede previsoke odmere dohodninskega davka. Najprej takole: »Obdelovalni in druži stroški, katere si pri preračunu teh dohodkov odbijete, opravičujejo dor. ..evanje, da ste te zneske lo s približnimi nalašč, za priredbo dohodnine prečunanimi svotami vstavili, ali pa da sto vodili lata 1917 knjigovodstvo o kmetijstvu. V prvem slučaju (od davčne oblasti nalašč izmišljenem. Op. dopisnika.) se ne morejo ti zneski smatrati za prikladne (kar sicer vsaka kura ume, op. dopisnika), ker niso povsem utemeljeni in le za ta davek približno ustavljeni, ako pa ste vodili knjigovodstvo, izvolite predložiti zadevne knjige.« — Pripomnimo, da gre za 1. 1917. Torej danes čez tri in pol leta terjajo gospodje kmetovo knjigovoditvo iz leta 1917. Mar Jkateri kmet je takrat knjigovodstvo s šibrami pisal v strelskih jarkih ali pa doma garal za žive in mrtve, da ni
od lakote poginilo vse, kar ni kmet. Knjigovodstvo je pa prepustil go„; sdcni po gorkih i:i hladnih pisarnah. Pa recimo, da ima tudi zapiske. Napovedim davčni gospodje ne verjamejo, ker so — pra\ ijo — nalašč tako prirejene; zapiskom bodo pa menda verjeli, kakor da bi jih človek tudi ne mogel — nalašč tako prirediti! Je še nekaj iz teh imenitnih pomislekov. >Ni:te napovedali nikakega dohodka iz -lavnične imovine, kljub temu da v prizivu sami priznate (kako zavito, op. dopisnika), da ?te irrAli .... (več tisoč!) prihrankov, katera ste imeli po najmanj (to pa to!) 4% (bra-vo!) plodonosno naložene.« Premislite, leta 1917. sredi naše največje beračije po u?j-ihanj 4% naložene! Ali ni da bi se človek z'-' il nad tako vednostjo. In vse, kar kmetu ostane čez njegove potrebe za posle, inventar, popravila, davke itd. itd., je njegov hranilnični prihranek. Hodi pa V dela nag, živi se pa s komatovimi štnlami. Gotpodje, malo več razsodnosti! — Okr.j-na kmetska zveza v Kamniku.
g Davki se bodo znižali — v Ameriki. Združene države bodo znižale dohodninski davek od 50 odstokov na 25 in pozneje na 10 odstotkov.
g Veliko število novih davkov bodo vpeljali v Avstriji.
ŽIVINA.
g Živinorejsko zadrugo so ustanovili v Tolstem vrhu na bivšem Koroškem.
g Izvoz živine. Poljedelsko ministrstvo je odredilo, da se lahko izvozi 44.000 ovnov in 11.000 ovac. Od teh jih sme iti čez Maribor 1500 ovnov in 1000 ovac, preko Rakeka 1500 ovnov in 500 ovac.
PODJETJA.
g Nova tovarna za sladkor za Slovenijo in Hrvatsko. Preiskava sladkorne pese v državnem kemičnem preizkuševališču v Ljubljani je dognala, da je sladkorna pesa v brežiškem okraju imela 1710 odstotkov sladkorja, v videmski okolicil9.54 odstotka, v krški 16.10 in v novomeški 17.85 do 18.2b odstotka sladkorja. Letošnja sladkorna pesa ima povprečno za 1 do 1 in pol odstotka sladkorja več kot pa lanjska. Ti prvi poizkusi so pokazali, da je zemlja in podnebje v teh krajih, posebno pa v Po-savju, kot nalšč za vzgojitev sladkorne pese. Ker pa Slovenija vsaj za sedaj ne more pridelati dovolj pese za eno sladkorno tovarno. zato so sklicali za 12 december sestanek vseh prizadetih v dvorano gospodarskega društva v Zagrebu, kjer se do-govbre glede ustanovitve skupne sladkorne tovarne za Slovenijo in Hrvatsko.
g Češkoslovaška in sladkor. Kakor znano pridelajo na Češkoslovaškem zelo veliko sladkorja. Kakor poročajo češki listi, je Češkoslovaška prodala doslej v inozemstvo že 850.000 ton (tona je 1000 kg) sladkorja. Razen tega prihajajo velika naročila iz Anglije in Male Azije, nadalje bo kmalu sklenjena pogodba s Francijo in Avstrijo za velika naročila sladkorja.
g Električno centralo na Savi namerava zgraditi mestna občina ljubljanska. V to svrho se je sestavil odbor 5 oseb, ki so sami strokovnjaki, ter mora tekom enega meseca pripraviti potrebno gradivo, kje 6'
naj se sezida elektrarna na Savi in koliko bi znašali stroški. Ko bodo načrti gotovi, se prične takoj z delom. Kakor čujemo, bo stala ta električna centrala do 100 milijonov kron.
IZVOZ IN UVOZ.
g Uvozna carina na železo. Finačno ministrstvo je sprejelo predlog naših želez-ninarjev. da se v varstvo naše domače industrije zviša uvozna carina na železo in železne izdelke.
PROMET.
g Poštne pristojbine na Češkoslovaškem zvišajo s 1. januarjem za promet v notranjost države za 40 odstotkov, za inozemski promet pa za 100 odstotkov, Na pismo do teže20 gramov, ki gre izven Češkoslovaške, bo treba prilepiti znamko za 2.50 K (češkoslovaške vrednosti).
g Vlak za zemljo in vodo. Pred kratkim so preizkušali v Belgiji vlak, ki more voziti tudi po vodi ter je določen za kraje, kjer je dosti jezer in rek. Vlak je naročen za belgijsko kolonijo Kongo (Afrika) ter sestoji iz lokomotive in par voz. Cel vlak more prepeljati okoli 30 ton bremena. Pri poizkusu, ki se je vršil na progi Petit —Vil-lebroech, se je zelo lepo videlo, kako vozi vlak najpreje po tracnicah, ki so se kon-čavale v vodi. Vlak je zavozil v vodo z zmanjšano hitrostjo in je plul naprej kot ladija. Na lokomotivi se nahajajo vijaki, ki gonijo vlak po vodi.
RAZNO.
g Ureditev delavnega časa. Odsek zakonodajnega odbora je sprejel glede ureditve delavnega časa sledeči predlog: Za ureditev delavnega časa se razdelijo podjetja v tri skupine. V prvo skupino spadajo rudniška in industrijska podj?tja, v katerih je najmanj 15 delavcev V tej kategoriji ostane osemurni delavnik, ki se sme I podaljšati v posameznih podjetjih za eno uro le, če se za to izreče štiri peline vsega delavstva v tajnem glasovanju V drugo skupino spadajo obrtniška podjetja z manj nego 15 delavci. Kot redni delovni čas velja osem-, devet- ali < o.seturno delo, ki ga določi minister za socialno politiko v sporazuma z ministrom trgovine in po zaslišanju trgovskih in delavskih zbornic. Me-rodajna je težina dela. Ta določitev se mora izvršiti najkasneje v šestih mesecih. V tretjo skupino spadajo prometni delavci, za katere se bo uredil delavni čas s posebno naredbo prometnega ministrstva.
g Občinska oJ<lišča za pobijanje draginje je minister Kukovec odpravil. Njih posle prevzamejo okrajna oziroma okrožna sodišča.
g Kmetijski svet. Kmetijski svet je imel danes dopoldne kot strokovni in posvetovalni organ ministrstva za kmetijstvo in vede svojo prvo sejo, ki se je na " *Je-vala popoldne. Pri konstituiranju je bil za predsednika izvoljen vseučiliški profesor Rcdovanovič. Kmetijski svet obstoji iz P,0 oseb, od katerih je 18 zastopnikov'kmetijskih dntšlev in zadrug, 12 pa jih je imenoval minister za kmetijstvo izmed p("e-delcev. Kmetijski svet bo imel svoja posvetovanja pet do o-em dni. Izvo'ien ie bil odbor petih oseb, ki bo za prihod, sejo
izdelal poročilo o zakonskem načrtu za zavarovanje proti toči. V referatu je navedeno, da je letos povzročila toča 87 mili-jonov dinarjev škode, in sicer v Srbiji 28 milijonov, v Macedoniji 19 milijonov, v lir-vatski in Slavoniji 1.1 milijona, v Bosni in Hercegovini 6 milijonov, v Dalmaciji 22 milijonov, v Sloveniji 2 milijona, v črni gori pa 775.000 dinarjev. Posvetovanje kmetijskega sveta se je nadaljevalo 13. decembra.
g Kako goljufajo državo ali korupcija za korupcijo. Mostarska »Narodna Slobo-da« piše, da so prodali v Mostaru dvema trgovcema 30 vagonov ameriškega fižola ki ga je država dobila iz Amerike, po 2.20* krone za kg, čeprav stane fižol v Mostaru kg po 12.50 K, tako da bosta pri tem osku-bila državo za nič manj kot 1 milijon 700 tisoč kron. Nadalje pravi imenovani list da bosta ta dva trgovca zaslužila pri fižolu, ki sta ga dobila od države — še v več drugih kiajih — 20 do 30 milijonov kron. Proti takemu nečuvenemu škandalu je najodločneje nastopil poslanec Jugoslovanskega kluoa Buntič in poslal brzojavko ministrskemu svetu, v kateri pravi, naj se že enkrat preneha z zločinskim izrabljanjem m ropanjem ljudstva in države. V drugi brzojavki na ministra Kukovca pa pravi: »Temu nečuvenemu škandalu o prodaji in izvozu fižola iz Hercegovine napravite takoj konec v interesu vaše osebne odgovornosti kakor tudi celega ministrstva,, drugače ga bo dokončalo naše razjezeno lačno ljudstvo.« Za voli, ovcami in podobnimi živalmi pride na vrsto ta ubogi fižol.
g Naša naročila v Nemčiji. V »Domoljubu« smo žc poročali, da je naša država na račun vojne odškodnine narociia v Nemčiji 200 lokomotiv in 7000 železniških vagonov, ki nam jih ima izročiti Ne meja do srede leta 1V22. i.azen tega je naša država naročila na račun vojne odškodnine še 10 tisoč posod za mleko, 100 vinskih sesaljk, 5000 škropilnic za trte, 12 tisoč volnenih odej in še veliko drugega manjšega gospodarskega orodja.
g Poljedelski položaj na Mažarskem. Ka Mažarskem so obdelana polja v zelo ugodnem vremenu; obdelanega pa je več kot lansko leto. Cene vsemu žitu padajo; posebno pa pšenici in moki. Pričai<ujejo, da bodo cene še bolj padle, ker ponuja Amerika večje množine moke, katera jo za 500 maž. kron pri meterskem stotu cenejša kot mažarska.
g Avstrijska vojna posojila prevzame republika Avstrija v svoj državni dolg.
Razgled po svetu. |
mM
IRCI IN ANGljEZI
bo so zopet zaenkrat pobn'ali ir. sicer tako, d* so Angleži prar znatno odnehal,, irska dobi n* slov »Svobodna irska država« in vstopi v angleško državo in prizna angleškega kralja kot svojega kralja. Drugače pa ima popolno samostojnost, svojo finance svo e vojaštvo, ki pa ne sine biti večje kot britansko, ln .udi svoje zunanjepoliHč"« zastopnike. Angleži so modri državniki in ved«, kdaj je treba odnehati, da ne poti. Naj bi jih b"1 cemralisti posnemali.
NEMČIJA.
Nemčija pravi, da ne more plačevati odškodnine. Francozi io Angleži ji pa očitajo, da nalašč rodi tako gospodarsko politiko, da ne more plačevati. Tako n. pr. doplačuje krušne cene, znižuje volne cene po železnici, prodaja premog za polovično ceno Na ta način vos denar, ki ga bi imel« dobiti uriava. doma ostane Francozi pa celo očitajo Nemčiji, da tajno a vztra no oborožuje scdem-milijonsko armado in da sploh upostaviti vojaško ■tanje kot je bilo pred vojsko. Zalo podpira, ustanavlja in oboroiuje tajne vojaške organizacije. — Horda je to res, res e pa tudi, da je francoski •trah zelo velik in člov-sk v tem strahu vse huje vidi, kot je v resnici.
Delo in uspehi ameriških katoličanov. V dr-tavi Illinois (Severna Amerika) zidajo katoličani ivo je vseučilišče. V pokrajini Quebec obstoji ta že ive katoliški vseučilišči. Ameriški katoličani iploh nočejo ničesar slišati o podržavljenju Sol. — Veliko važnost polagajo katoličani na tisk Škof e »o pred kratkim poslali svojim vernikom pastirski list v katerem povdarjajo veliko važnost katoliškega tiska. — Amerika je doslej vedno rabila misijonarje iz tujine. Danes razpošilja pa že sama misijonarje v razne paganske kraje. Pred kratkim so otvorili v Kanadi francosko misijonsko vseučilišče.
N\KL,0.
Dne 27. novembra jo umrl v Straliinju pri (akleui posestnik Peter Jarc. Bil je vedno odločen pristaš Slovenske ljudske stranke, zrlo izobražen iu požrtvovalen za dobro stvar. V svoji oporoki so je spomnil posebno katoliških misijonov i visokimi zneski.
6K0CJAN PRI TURJAKU. •	Preteklo nedeljo se je tu vršil politični shod.
1)1» prav dobri udeležbi je poročal poslanec hkulj. Dpisoval je vzroke sedanjega tejkega nolifičnega in gospodarskega položaja. Prav dobro jc zadel, ko |e primerjal nekdan e obljube samostojne kmetijske stranke po tukajšnjih shodili in scd.mje njihovo delo. I .judje nami izprevidevajo, kako so se dali zaslc^ 'ti p-> vclikoliškcm Friancu, ki sedaj na gorkem sedi, drugim se pa smeji, belimo še tacili shodov!
ŠMARJETA.
3. decembra *. 1. je lepo previden umrl Janez Čudovan, star 63 let. Bil je več let župan, kl:učar župne cerkve, odbornik Hranilnice in posojilnice, član krajnega šolsk. sveta, član cestnega odbora. Bil ie vedno trden v krščanskem prepričanju, nezlomljiv pristaš SLS, stalen naročnik »Domoljuba«. Da bi imel v tem ve!iko veliko posnemovalcev! Njegovo družino in sorodnike nai tolaži ljubi Bogi Spominjajte se ga v molitvi!
Sv. MARJETA OB PESNICI.
Letošnje leto je bilo pri nas precei turno, ker smo imeli same volitve. Na;hujša burja ie bila pri občinskih volitvah, ker smo v treh občinah zmagali pristaši Kmetske zveze. Generalni načrt in nanad so nasprotniki napravili na našo občino Vorek. Združili so se sku-Dai (-'■mestrvni in socif»'Mil in se navMil na nas Pa Drvi naskok se iim te ponesrečil, zmaga ie bi'a naša. Mi smo dobili 11 odbornikov, i zdru?eni nasprotniki 5. Kaj pa zdaj, so si mi-s'ili in si ir»nisli'i. da s*»-o vze!i krc^lice i7_samostane ?1rnt'e. ReVtirz so vložili in volitve so V«:!e ovržP"e. Pri?!e so nove volitve tn še h<j'š( pCrsz. To ra ie prišlo tfko, Vložiti sta rnora'i o^e stranki nove kandidatne liste, kar smo n^i	storili. FpT>osto'ni?n pa te š'a
tHn za knndidnfe socVHi s* se Mm iior'1. In • ■>'"> so	psatr';eri brez kandidatne 'tete.
Tako je bila na naši strani popolna zmaga.
IZ M0TN1K A.
Dopisniku Čl.inka iz Orneaa grabna v pojasnilo. da de'-le. ki p> njegovem mnenju preveč žrtvuje" za dobrobit nošte. nikakor ni v spodtiko Pošti ix Trojan na Vransko. Pripravljena je vsak
trenotek prepustiti to mastno službo komurkoli. Mislim, da je gosp, dopisniku znano, da jo do-tičnl, ki je poprej pošto vozil, svojevoljno opustil vožnjo pošte, ne pa po prigova.-janju sedanje pefi-potke, ki je bila primorana prevzeti to službo, ker ji je poštno ravnateljstvo dalo na izbero izgubiti službo pismonoše v Mutniku. ki jo e že dalj časa opravljal njen oče, ali pa sprejeli zraven tudi prenašauje pofte i? Motniba v Trojane. Ce jc dopisnik tega članka minil dekle osmešiti, mu zatrjujem, da ona no vidi v tej službi nič, česar bi se ji bilo treba sramovati. — Prizadeta.
SV. MIKLAVŽ - IHAN.
Pa jih bodemo imeli, da, tudi mi bodemo ponosni nanje, tem bolj ker smo morali dolgo čakati nanje. Pa ka> bodemo imeli? Povem Vam: nove zvonove. Jeseniška livarna jih je vlila in ob priliki jih pošlje doli k nam. Prvi 'e začel misliti nanje pokojni g. Janez Kokolj (Goropečnik) ter svojo misel povedal dri.gim in takoi sc je začelo nabiranje za zvonove. Zal, da pokojnika krije že hladna zemlja več mesecev, toda. ki bi bil on med nami. bi gotovo z.onove dobili že pred tremi meseci ali še preje Zatorej vem, da se bode vsak sovaščan z nekako hvaležnostjo spominjal nanj oh prvem glasu novih zvonov, ker nam je zapustil dobro misel in lepe nasvete, po katerih smo prišli zopet do zvonov. Za vso njenovo skrb in delovanje katero je imel ranjki šo na smrtni postelji, naj mu liode Bog plačnik. Dolžni pa smo obilo neizmerne hvale tudi g. Antonu Kavka (Glaviču) kot cerkvenemu ključarju in največjemu sotrud-niku naših zvonov. — Kden iz Brda.
BOROVNICA.
Naš« izobraževalno društvo se precej dobro gibl'e. V nedelje, dne 27. novembra smo vprizorili igro »Revček Andrcjček-r, ki so jo naši igralci sijajno izvršili. Dvorana je bila nabi'o nolna: pred igro j? zapel moški zbor pesem >GIas žalostnih I zvonove — Tudi odsek Orla šteje veliko fantov. Poleti smo tudi ustanovili Orlice in naraščaj. Imamo tudi matan moški zbor in mešan zbor. Zato mladeniči vsi v naš« društvo pod prapor krščanske mislil
DOLE PRI LITIJL
Dne 23 novembra smo spremili k večnemu počitku blagega mladeniča Jožeta Zavrl iz Prevol. Leta 1917. se je vrnil in vojne še nekoliko bolan, od tega časa .'c vedno hiral in nazadnje dno 21. novembri1 v Gospodu zaspal. Kako prilj:ib';en jc bil blagi pokojnik, io pričal krasen pogreb, katerega se je udeležilo pevsko društvo, v ka crega je vstopil prvi, mladep-ška Marijina družba z zastavo, kateri1 član te bil več let. in mnogo drugih ljudi. Pri odprtem groba mu jo zapelo pevsko društvo genljivo nagrobiiico. — Društveno življenje pri nas prav lepo napreduje. Imeli smo to leto več predstav, katere so vpritorili fantje in dekleta; : posebno zadn a, kauro so priredili fan je: »Fer- j nando strah ABturije«. ji bila prav lepa, le žal. da < je bila prekasnu lazslašcna; zaradi tcea se jo I niso mogli vsi udeležiti. Ce bode le mogoče, 80 i bode ponovila. Na božično noč no polnočni maši pa priredi pevska društvo. krasno in zanimivo igro: »Pastirci in kralji«. Igra se ponovi na Novega leta dan po deseti maši. Vabimo k obilni ndeležbil
VOLČJI POTOK.
Ker se nekateri samostojneži tako interesi-rajo za gospodarstvo občinske l*stnine v Volčjem potoku, za:o jih v tem oziru nekoliko poučimo, ker si no upajo dobiti v takih slučajih pojasnil pri tukajšnjem županstvu. . 0 dotičnih borovcih, Ul jih omenja »Kmeti ski list sledeče: Sneg je polomil v občinskem gozdu devet borovecv različne debeline, katerih odlomko, razen štirih borov, to pa odnesle razne stranke, ki si na ta način preskrbujejo drva za ziino. Vsa pokoncu stoječa debla je pa posekal cerkovnik sam in jih jo bil tudi upravičen posekati, ker ima določeno iz občinskega sejnega zapisnika (pogodba št. 100-200. potrjo-nadne 3. septembra 1921 od celega obč. odbora), ki in u ie to določil za nlačlo, ker oskrbuje službo cerkovnika in sicer vsako leto do množine 1 seinja teh vrst drva, kar se je tudi storilo. Ko je obč. v d bor drva pregledal iu cenil, jih ni b'lo več kot tri četrtino sežn a. Samostojnež, ki povprašuje v »Kmetijskem listu« g. župana Martina Tomšiča, če mu jo kaj znano o tej zadevi, naj si zapomni; pojasnila o občinski lafnini daio tukajšnje županstvo. Ako so kakemu občanu godi krivica v takih oiirih, naj išče pojasnil pri omenjenem občinskem
uradu, ki je vsakomur vedno na razpolago. N« iščito pa pojasnil pri kravjih mešetarjik! — Občinski odbor v Volčjem potoku.
IZ BOH. BISTRICE.
Za 6 decembra 1921 je bil oglasen shod samostojne kmetske stranke, ki bi se imel vršiti v gostilni pri »Kotu«. Shod je bil v zadnjem trenutku odpovedan, ker io poslanec-govornik »zbolel«. — V hotelu Markeš je priredil Miklavžev večer »Sokol«. Plesali so do 4. urt zjutraj. — Katol. slov. izjbr. društvo je tudi oriredilo Miklavža. Obdaro-anih ie bilo okrog 200 otrok. Dvorana je bila natlačeno polna 1 udstva vseb stanov. Naši ueutrudljivi igralci so prav dobro igrali burko »Kolera«.
IZ N0MENJA V BOHINJU.
»Domoljub« je bil priobčil v štev, 12 iz leta 1921 notico, s katero se je čutil prizadetega Jožef Ažman, posestnik iz Nomenj št 2. — Dotični posestnik nam jc te dni predložil odlok sodišča a dne 4. dec. 1921, ki javlja, da je preiskava, ki j« bila uvedena proti njemu po g§ 190 in 192 k. i. — ustavljena. 8 tem bodi tudi naša notica popravljena.
OSILNICA.
Oktobra 1. 1918. ie bil g. Škuli nazadnU pri nas in nam zbranim priDovedoval. da leze Avtriia narazen: »Čehi so že šli. Poljaki tudi Ali nai ostanemo mi sami med Nemci?« Po treh tednih nato smo odšli tudi mi v Jug slavijo. Poslanca oa nismo ootem nobenega vet videli in lasali smo sc. kakor smo vedeli in znali ali pa tudi neznali. Jezili smo se že in obetali g. Škuiiu vse sorte, ker ga ni bilo. Pa ie orišel v torek. 29. novembra, d j velikem snegu in skozi žamete. Kdor ve. kie fe Osilni-nica, mora to upoštevati. Na dveh shodih, t Papežih in v Osilnici (tretji v Bosiiivi loki ie žal izostal nekoliko po krivdi nas Osilčanovl smo čuli jedrnate besede. Poslušat ie oriši a vse; 1. Mi hočemo revizijo ustave, tako da pridemo do samouprave. Naša ustava ia vzrok, da pada vrednost denaria in raste dra-ginia. 2. Zahtevamo, da država sooštuie Kat. cerkev. 3. Zahtevamo oostav oroti oderuh -m kapitalistom. »Sam stoini« oa so vse te naše zahteve »samostojno« Drodali za ministrske stolčke. Puceli ie s svoiimi tovariši res dobro porkrbel zase. 4. Kakor suha kepa vode smo potrebni železnice. Bolj oddaljenega kraia nima Slovenija. Če naj rstanemo v nii — in (o hočemo — daite nam želfen co Kočevie—Brod —Moravice. Drugače smo za sto let zopet oo-konani. Konkurenti Kočevie—Vinica, postite nas rotrebneiše naorei, »Samostojni« pa so na sh du stranke v Liubliani nastopili oroti naši železnici. — Pa krošniarenfe nam ie nameravala naša vlada prepovedati. Pravi Tudi ml ne nrtiskamo radi »Hudskih« kliuk. Toda pustite nsm ta zaslužek, dokler nam ne daste drugega. Industrializirajte našo lepo »Kranjsko Švico«, ootem nam krošniarenia prepovedovati sHoh ne bo treba. Po takih Domenkih smi izrekli neomajno zaunanie jugoslovanskemu klnbu in zahvalo g. poslancu, da te ni ustrašil priti k nam v takem vremenu.
V BELI CERKVI že skoraj celi mesec nimamo šolskega pouka. Obe učiteljici ste odšli drugam, drugi pa nobeden no pride. Mi gmo le rado>edni, kdo bo sedaj plačeval kazen, ko oiroci v šolo n<i hodijo, pa imajo tako lep čas Menda so na nas pri višji šolski obla-sti pozabili. Upamo, da se tudi takrat nas ne bodo spomnili, ko bo treba plačevati davke sa šolo.
Tedenske novice.
Politične.
p Sliod SLS. Kmečka zveza za Kamniški okraj je priredila pretekli ponedeljek v Kamniku javen shod, ki je bil zelo dobro obiskan. Poročala sta poslanca d r. G os ar in prof. Sušnik. Po shodu so
6»
le vršil živahen razgovor o perečih gospodarskih vprašanjih. Sklenilo se je, da to> Kmečka zveza prirejala v Kamniku stalne mesečne sestanke. Prihodnji tak sestanek se vrši 3. januarja 1922.
p Na zboru zaupnikov radikalne stranke Protič ni bil navzoč. Pašič je dobil zaupnico, Ljuba Jovanovič, ki je doslej posredoval med Pašičem in Protičem, se je zavzel za centralizem in se izrekel proti politiki Hrvatskega bloka in proti avtono-mi8tičnemu stremljenju drugih strank.
p Bratje med sabo. Ljub'ianski »Slovenski Narod« bridko očita svojemu liberalnemu bratu »Taboru« v Mariboru nepoštenost in lažn.ivost. Ali je »Slov. Narod« šele sedai spoznal, kako liberalni listi lažeo, kadar jim kaže?
p Velikanska zma<!i Hrvatskega bloka. Pri občinskih volitvah v Zagrebu so dobili združeni radičevci, zaiedničarji in frankovci od 50 odbornikov 36 mandatov. Strašno so bili poraženi komunisti, ki so dobili pri prvih volitvah 20 odbornikov, sedaj pa samo dva. Iz.d volitev je zadnji resen onotrin Pe'gradu.
p Dvnnajstinc za jannar. Ker proračun ni še odobren, se mora vlada zadovoljiti z dvanaj^tinami. Za .ianvar bodo te dvanjstine v stroških znižali za 80 milijonov.
Donrnde novice.
d Gg. dopisnike prosimo, da v svojih dopisih vse osebne napade na nasprotnike opuste, če niso za javnost neobhodno potrebni. Zato nam bodo gg. dopisniki opro-cU.i, da so nekateri dopisi znatno okrajšani in omiljeni. Posebno naj se ogiblie surovih izrazov, ki vzgojno zelo slabo vplivajo. Naj se kritizira slabo delo nasprotnikov — saj je žal v tem oziru le preveč tvarine — osebnosU naj se le v na.boij nujnih slučajih napadajo. Kako ostudna 'e osebna gonja, zmerjanje in oznanjanje osebnega sovraštva, lahko občutiš, ako prebereš zadnjo številko »Kmetijskega lista«. Stariše — tudi samostojne — lepo prosimo, da takih številk vsaj otrokom nc dajejo v roke, zakaj surovosti je itak preveč med mladino. Verni katoličani pa se iz vsake take številke moreio prepričati, kako velika in vestna je naša dolžnost, da odstranimo tako pohujšanje iz krščanskih hiš in naročamo ter podpiramo samo katoliški tisk.
d Toliko strupenega sovraštva proti voditeljem in pristašem SLS ni še »Kmetijski list« nikdar na en kup nagiomadil, kot v zadnji številki. Vzrok leži v tem, da je ljudstvo splošno spoznalo, v kakšno gospodarsko, politično, kulturno in versko škodo so nas pahnili samostojni s tem, da so nas prodali velikosrbskemu centralizmu. Da je samostojnim to težko priznati, razumemo. Da bi ogorčeno zabavljanje prevaranih kmetskih množic nekoliko oglu-šili, da bi se ne slišalo predaleč, prirejajo v »Kmetijskem listu« velik ropot proti tistim, ki so od vsega početka dokazovali, da je samostojna politika smrt slovenskega kmeta. Bogokletno je, da se »Kmetijski list« za svoje besno sovraštvo proti SLS ve« čas poslužuje Kristusovih naukov. Svobodomiselcu ni nobena stvar sveta.
d Svobodomiselno Časopisje je postalo zadnje tedne naravnost divjaško besno. Dočim se »Kmetijski liste odlikuje s silnim natolcevanem proti možem SLS, se je »Domovina« vrgla na nnjostudnejše kvantanjo o duhovnikih kar na spložno. Iz vsega pi;-a-nja se vidi, da piše človek, ki se najboljšo počuti, kadar zadovoljuje svojim na"b živinskim strastem. Katoličani, bodite neizprosni do te ku^e, zakaj nevarnost je, da vam okuži dušo in družino.
d »Pondeljek« je prenehal izhajati. Za napredek dostojnosti in linejših manir med Slovenci znači to velik napredek. Uspeh bo popoln, ko nehata izhajati tudi »Kmetijski list« in »Domovinam.
d Dobrcpoljski fantje so poslal »Slovencu« dopis, v katerem natančno dokazujejo, kako je bilo liberalno »Jutro« s svojim zgodnjim poročilom o demobilizaciji krivo, da se mnogi naši fantje nijo cdzvnli pozivu, kljub lemu da so bili že v Ljubljani. Sedaj je pa »Jutro« ti to, ki nnjvneteje zahteva kazen za te zamudnike, ki jih ima samo na vesti. Nauk za naše ljudi: r.e berite in ne kupujte liberalnih čarepisov!
d G. poslanec Skulj je posredoval pri pristojnih oblasteh v Belgradu za prepo-tiebno telefonično zvezo Kočevja z Ljubljano, dalje za to, da dobi poštni urad Nova Scla (Banja Loka) brzojavno zvezo z rodom ob Kupi, s čemer ie uportavljcna oirektna brzojavna zveza Ribniške in Kočevske doline z Reko. (Doslej ro šle brzojavke preko Nove vasi v Reko, kar je seveda i omenilo velikanske zamude.) — Protestiral jo ludi proli temu, da bi se ukinila — kakor je bilo skrajno nemodro odrejeno — poštna vožnja iz Novih Sel na Bj od ob Kupi, kar bi zelo oteževalo pro-n et med Slovenijo in bližn.o Hrvat ko v teh že itak zelo zapuščenih in od prometnih zvze silno cddaljenih krajih.
d Dijaški dan. Slov. katoliško dijaštvo jo obhajalo na praznik Brezmadežne svoj praznik. Zjutraj so dijaki v obilnem številu v stolnici pristopili k sv. obhajilu, ki ga jim je delil prevzvišeni škof, dopoldan so imeli v Ljudskem domu pred kipom Matere božje lepo zborovanje, kjer so posamezni govomiki-dijaki povdarjall potrebo krščanskega mišljenja in krščanskega življenja za obnovitev človeštva in rešitev človeške družbe, obenem se je izvršil slovesen sprejem dijakov-visokošolcev v — Orla, zvečer pa je bil v dvorani hotela Union telovadni nastop z govori. — Stariše po deželi prosimo, naj vplivajo na svoje sinove-dijake, da pristopijo v katoliško organizacijo, zakaj sicer so v veliki nevarnosti, da se utope v svobodomiselnem valu, ki jih potegne za sabo v brezverstvo in nenravnost.
d Krščanski pozdrav od stran! šolarjev že marsikja verno ljudstvo neljubo pogreša. Ne ve si pomagati. Zabavljanje na šolo ne izda. Posamezen g. učitelj, če bi tudi hotel, je v tej zadevi brez moči. Vsi so strahovani po svojem stanovskem udru-ženju. Zalegle bi pa gotovo tozadevne vloge in zahteve krajnih šolskih svetov potom okrajnega na višji šolski svet v Ljubljano. Seveda bi jih bilo treba mnogo, zelo mnogo. Na noge torej, krščanski starisi f Upli-vajte na svoje Šolske odbornike, da pis-
meno zahtevajo stari, častitljivi, otrokom primerni krščanski pozdrav »Hvaljen Jo zuslc —
d Srbski zemljoradniki o samostojnih. Glasilo srbskih kmetov »Selo« je povodom sestanka samostojne stranke v Liubijani najostreje napadlo Puclja radi prodaj« nemške živine. Glede sklepa samostoine-žev, da se zopet začno pogajati z zemljoradniki glede vstopa v njihovo vlado, pravi »Selo«, da ie to največja gnusnost m zatrjuje, da je izključeno, da bi se zemlio-radniki katerikrat pogajali z »oderuhi slovenskega kmeta«. »Kmetijski list« se na dolgo in široko opravičuje glede kupčije z nemško živino.
d Dva poštenjakovifa. Zloglasni polkovnik Vasic in podpolkovnik Sretenovič sta na Dunaju posredovala pri nekem Vignatiju za nakup demobilizaciiskega blaga. Vignati je dal za bla ;o 2 milijona kron, Vasic in Sretenovič pa sta rredla-gal vojnemu ministru cano 11 milijonov za isto blaTO. Pri tem bi seveda nekaj mi-lijončkov sama spravila v svoj žep na račun — davkoplačevalcev.
d Pucclj za vi,"do. Zakaj? Mini tri ni-majo poleg plače še vsak (lan 3280 kron dnevnic. Tako se vsaj Puclju centralizem sijajno i/plača.
d Rnzsinanje državnega denarja. Vojno ministrstvo izdaja vsak mesec na finem papirju 180—200 slrani broječi list >Kat-nik«, ki ga dobivajo vsi oficirji — zastonj. »Ratnik« gotovo stane državo letno 4 milijone kron, ki bi si jih lahko prihranila, če bi častniki list plačevali kot nu ramo tudi drugi zemljani svoje strokovno liste plačevati.
d Sokolski duh je obsedel 23. avgusta t. 1. radovljiškega advokata, sikolskeja starosto dr. Mirko Trilkrja. Ponoči se jo ustavil pred hišo posestnika Bogataja ter tako grdo preklinjal, zmerjal, kvantni in kričal, da je Jožef Bogataj izjavil pred sodiščem: »Tako grdo je govoril, da nie jo sram, ker jo pred mojo hišo tako govoril in Pepica Bogataj je izjavila, da je govorjenje tega vrlega Sokola pohujšalo olroke, ki so se zbudili in tako prestrašili, da se eno dekletce še sedaj trese. Razne grde kvante so bile med pogostim čukanjem tako kosmate, da si jih pero ne upa zapisati. Pred sodiščem je sokolski advokat dobil 3000 K globe oz. en teden zapora .
Koledar Kmetske zveze, ki ga je za leto 1022 izdala Kmtesko zveza, je izšel. Koledarček ima fino žepno obliko. Obsega 106 listov papirja ali 212 strani. Vrebina je ta-le: 1. Koledar za 1. 1922. 2. Pouk o kol-kovnih pristojbinah. 3. Delovanje KZ. 4. Naslovi za nakup in prodajo pridelkov m vseh potrebščin pri gospodinjstvu in P0" darstvu. 5. Kako se izračuna kubična mera okroglih debel ali klad. 6. Preračunanja pesti v metersko mero. 7. Koliko časa traja pojatev pri domači hživalih. 8. Koliko časa so povprečno breje nekatere živali. 9. valjenje potrebujejo. 10. Sesanje traja. H-Razmerje med živo težo in težo zaklane živali. 12. Pri zaklani živini dobimo v odstotkih k živi teži. 13. Pomoč ponesrečenim ljudem v prvi sili. 14. Rejska središča. 1 Gnojila in gnojenje. 18. Vsebina rastlinski" in redilnih snovi v odstotkih. 19. HlevsKJ
gnoj. 20. G no jr i ca. 21. Sestavljen gnoj aH kompost. 22. Zeleno gnojenje. 23. Umetna gnojila. 24. Navodilo za ravnanje z brejimi živalmi in o pomoči pri porodih. 25. Sirčki iz kisle in sladke izvfire. 26. Postavne določbe glede jamstva pri kupčijah z živino. 27. Nadovi denarnih zavodov, kjer se najbolje naloži denar in dobijo velika in m^la posojila. 28. Šestindvajset tabel za vpisovanje drugih stvari. — Koledarček ima, kakor je razvidno iz tega seznama, res zanimivo vsebino. Potrebue ga mali in veliki posestnik, obrtnik in trgovec. Pozivamo vse krajevne organizacije naše stranke, kmetijske podružnice, zadruge in občinske odbore, posebno pa naše vrle mladenke in mladeniče, da zberejo naročnike za koledarček in pošljejo nalove na tajništvo Jugoslovanske Kmetske zveze v Ljubljani. Najbolje je, da si ena župnija ali občina skupno naroči toliko izvodov, kolikor jih upa razpečati. Denar se pošlje po položnicah. ki jih priložimo. En izvod stane s poštnino vred 18 K. — Tajništvo Jugosl. Kmet. zveze. Ljubljana, Jugoslov. tiskarna.
d 10 zapovedi, da si ohraniš zdravje. 1. Vstajaj zgodaj, hodi začasno k počitku; čez dan pridno delaj. — 2. Kruh in voda ohranita življenje. Zrak in solnce sta za zdravje neobhodno potrebna. — 3. Zmernost in treznost sta najboljše čistilo za želodec. — 4. čistoča zabrani rjo; oni stroj najdalj trpi, ki se z njim najbolj previdno ravna. — 5. Zadostno spanje krepi telo, preveč spanja ga mehkuži in slabi. — 6. Pametne je oblečen, kdor se tako nosi. da se iahke giblje in da je telo dovolj gorko. — 7. Snažna, vesela hiša — je «rečna domačija. — 8. Razvedrilo okrepi duha; preveč razvedrila in veselja zapelie v razuzdanost. razuzdanost pa v hudobijo. — 9. Veselost rodi ljubezen do življenja: ljubezen do življenja je polovica zdravja. Žalost in otožnost pospešujeta starost. — 10. Čo živiš od duševnega dela, glej, da ti roke in noge ne otrpnejo. Če živiš od dela svojih rok, ne pozabi, da je treba negovati tudi duha in ga bogatiti z znanjem.
d Vsako izseljevanje v Ameriko je do konca junija 1922 nemogoče, ker ie število izseljencev, kakor jih je določila vlada Združenih držav, že izčrpano.
d Novi povelinik Dravske divizije se piše Aleksander Stoianovič, podpolkovnik.
d Ječo treba plačevati. Kdor bo zaprt (tudi v preifkovnlrem zaporu) bo treba za v bodoče plačati 24 K na dan, v ženski kaznilnici v Degunjah pa 15 K dnevno.
<1 Vclllto pove ta tgodba. Nad vse mučen ln žalosten dogodek se je odigraval dne 5. decembra 1921 na ljubljanskem okrainem sodišču. Tiste berače iu bercčice, katere je policija aretirala na povelje tistega Ivana Hribarja, kateri kot župan ljubljanskega mesta ni znal izvesti preskrbe re-vežev in je trpel tudi kot policilski šef Ljubljane beračenje v mestu, je moral sodili in obsoditi okr. sodnik ilr. Stojkovič kot sodnik, dasi bi jih bil, T) tem najmanj ne dvomimo, najrajši oprostil. Paznik je privedel v dvorano deset beračic: stare ženice, ki so sedele od petka nsprej v preiskovalnem zapora: Neža V... ]e stara 79 leti »Zskaj ste beračila?« »Ker nimam živeža; draginja je strpšna!« Marija C... je povedala: »Mož je delal pri Filipu j Supančiču. Padel s strehe; 9 kron nezgodne rente ! dobiva mesečno, 50 krajcarjev pa mu dfi mesto nn dan. Sin nama je že pred vojsko umrl. Doma primanjkuje živeža. Taka draginja je! Morala sem prositi. Kaznovana 5e nisem bila!« Matilda K... ie Htara 61 tet. Pooolnoma io onemoBla. Rekla jo:
»Ne morem se drugače pozimi preživeti, kakor da beračim ob petkih. Poleti sem delala, toda dragin a je taka, da moram beračiti.* Lenka K... je stara ravi i 80 let. Beračiia je 80 letna marka, da si kaj pnboiiša. Iz revne hiše jel NajsUuviša me.l revi-cami je bila leta 1839. rojena (torej 82 letna) starka Ana P...1 Povedala je: »Almožne dobivam 14 krou na mesec. V tej draginji se s tem denarjem ros ue morem preživeti. V tri hiše sem šla, pa so me prijeli I« Liza T. . je stara 80 let. Kakor njene prednice, tudi Liza še ni bila predka-znovana. Poveda'a je: »Kar po pravici povem: enn-al kruhka sem šla prosit. Eno žemljico sem dobila. Nikoli prej nisem šla beračit, pa ne bom šla nikdar več!« No: sodbe so bile mile: liste reve iz mestne ubežnice po i dni, druge po 3 dni zapora. Kazen so že vse prestale. — BeraČicam so sledili berači. Prvi je bil 811etni stavec Martin E... Cela Ljubljana ga pozna. Pošteno si je služil kruh, dokler je mogel. V meslni ubožnici na Karlovski cesti -tanuje. »Ali nimate tudi hrane?« »Jesti v ubožnici na Karlovski cesti nimamo, v Vodmalu d obč jesti!« je odgovoril. Ni siten in nasilen berač. In * sklenjenimi rokami je rekel sodniku: »O, prosim jih!« »Kie dobite denar za jesti?« »Kar ga naprosim!« Jakob Sfrnik je oženjen. »Kap me je udarila, žena se »marlr:'«. Taka strašna draginia je. Beračil sem samo prvi petek v mesecu.« >Ni več dovoljeno beračiti'r >01 kai naj pa živim!« Tine Z... je 76 let star. Rekel je- »Kamni sem žagal; ko jih nisem več mogel, so me pa stran dali. Dve hčeri imam, ki ne marata zame: sai veste, da berača nihče ne mara « Jože V... je povedal, da je btl v Ameriki. S»ar ie 77 let. >V°Iiko denaria sem postal domov Iz Amerike, fcfvj mi š" šest otrok, loda niN!-> ne skrbi zame!« Matevž K ... je star 79 let. Povsdal je: »Živim od tega, kar mi daio dobri ljudje. Imel sem hčer, a je umrla. V »'imfabrk:'« sem delal 20 let. zdai n<> morem več. Prosil sem gospoda dlrektora ?a kako lažie d<do; 100 kron mi je dal in pristavil: »Lahkega, Vam pri'u»rne»a dela nimam!« NnrfvjUIv sem, poln protina: zato nisem več za težia d"'a. lahkega na ne dobim •« Ježe H... nosi Črna očnla. S'ar je G2 let. Rekel I": »N» vHim. za'o sein moral i'S »fnbrke« pri De". Mar. v Polju. Imam 4 otroke; a «ai veste, kni so otroei!« Go°nod sodnik je tudi te žrtve obsodil v take kazni, da e bile že. s rre-IsVovalnim zaporom nrestpn<\ — Kaj goveri ta žalostna ziodbs? 1. Da kanitaH-em ni"'a srca. Prez dvoma »lirrfnbriko« za^h-žl mililena kot vsaka to-vprnr in lahko bi preživela reveža, ki le za 20 let 71 majhen denar prodal svoie telesne meči podjetju. Toda odgovor s" plaši: Inhke"a d»la za Vas nimam. Tu in-aš 100 kron: hodi z Bo"om! 2. Kako vnehovpiioč le fr"h tistih nehvaležnih otrok, ki pt'«M!o svoje s'nrše. da sinejo od lakote. Vpije po mn?.č"vpniu, lil ne bo izos»a'o. fl. Kršč-msVi srednji vek nI poznal beračev: s svo;o krščansko lhiheznilo Je vže napre| zabrani! take uloboke soeiMne rane. Mnd^rna doba, ki 'e s svo'lm svobodomiselstvom ok»ži'a vse	in tvdi katoVnne v nrecolšnil
m^rl. ra se kthib svoiemu naor^kti. »nanos«! In č'ovkoljubnosti odlikuje po vedno večji množini rcvežev.
—	Vel"'« ncveČ!* v Planici r>n Gorcnf-«V<"T1. V soboto. tO. t. m. sta v Planici pri Ratečah dva m'eda 1"netsl<i fanta. edina sinova dofi^nifi WS, padla ed°n za drugim pri lovu na divie kore čez skalovje. Po "'^"rnem iskanfn so Iu nsfl mrlva v nrenodu Mafanč-
—	Smrtna nesreča v crnrah. V nedeljo dne 11. t. m. okro^ pol 11. donoldne se je smrtr- ponesrečil uran. nripravnik Franc Vergelj pri prvem s!aou v Marhileku. Padel je raz steno nad slapom kakih 175 m globoko in obležal mrtev, ftele po doltem iskanlu se je posrečilo njegovim tovarišem Arharju Francu, Kepcu Aloi'l|u in bratu Versllu Antonu, da so ga npšM mrtvega v globini. Prenesli so ga v Kranjsko goro.
d Nesreča. Marii Sikole. posestnici v Ra-ftci, je med vožnjo iz gozda stopil vol na krilo in jo po'l'1 pod se , prišla ie pod n»ložen voz. zlomilo ji je dvpkr.it levo nomo. V'lovo so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Njen edini sin se nahaja nekje v Ameriki.
d Volkovi so se zaredili v obširnih gozdovih graščine Snežnik. Napravil se je proti njim pogon in je lovec Kibič ustrelil enega velikega volka, drugega pa ob-strelil,
d Misijonske nrhlice na praznik sv. Treh Kraljev Vsled prodne votstva Družbe sv. Petra Klaverja opizarjamo čč gg. župnike in rerkvene predstojnike, ki tnlslj 0 v svrno pospeševanja od papeža Leona	»Ijpne in od sv. očeta lte-
nemkta XV.	iike darov za afrikanike
sužnje na pru ,	.e!i Ki al ev. imeti pridigo
o alrikanskih	„ :i iu o žalostni usodi afri-
kanskdi su/.njev. da jim imenovana Drižba brezplačno daje osnovo take pridige kakor tu li tozadevne leiake o šu/enslvu v Afriki, ki naj se |)0 pridigi razuele Blagovoli e jih (letake v poljubnem številu) naročiti. Družba sv. Petra Klaverja, ■ Ljubljana, priporoča kot božično darilo Klaverjev koledar cei.a 5 kion) in Misijonski koledarček I za mladino icena 3 krone)
d Ans<-la Gostiž se je zgubila že prei b-eml meseci Kdor bi io videl, se prosi, da nuiuaai Mariji Knez, Cegeinica S8, p. škoiijica.
Prstan kralj ce iz Safee.
Angleški spisal Rider Haggard. — Poslovenil Franc Polianec.
(Dalie.l
»Ko bo malik Harmak docela razdeian ia bodo I'ungi za vedno ocSlL stric moj«, ie ne-potrpežljivo odgovorila. »Toda v takem času govoriti o ooroki? Jaz zaključujem posvetovanje. Nai Drineso duhovni zvitke1, da bodo ti tujci z zaoada prisegli: do tem da me pustite v miru, ko vas odpustim.«
Tedai se ie izza prestola prikazal siiaien gospod, okrašen s pokrivalom. ki me ie izs-a-leka soominialo na škofovsko kaoo: nad svojim oblačilom ie naprsih nosil ploščico iz dragocenih kamenov, na debelo utflaieno. ki io ie na pol »ckrivala ze'o dol<Ja bela brada
Ta oseba, ki se ie zdelo da ie veliki duhoven. ie nosil v svoji roki- dva pergamentna zvitka. Popisana sta bila s črkami, o katerih se ie izkazalo, da so popačene hebrejske', zelo stare in edino triie ali štirje Abati so jih mctfli razbrati, če iih ie kateri izmed niih res znal brati. Vsai rekli go. da ie to zvitek postave3, ki so ga niih oredniki ored stoletji prinesli Iz Abesiniie hkrati s orstanom Sabejke in nekaterimi drugimi svetinjami, med niimi zibelko (g ltufiia. ki se ie dala z rrkami prijeti) v kateri so kakor ;e pravilo niihovo poročilo — zibali dete Salomona in Makede ali Belkide. prve znane kraljice iz Sabe Ta zvitek postave. ki so da rodove rabili pri vseh obredih med Abati, ket n. or. pri orisegi njih i kraljic in vrhovnih častnikov, so zdai nam oo-| nud:li, da se tfa dotaknemo in ga ooli-ibimo t dočim bi prisegli pokorščino vdanost v imenu Jehova in Salomona fčudna zmes. ki nas je I ho'"Inl in s'ovesno obljubili izvršiti stvari, ki ' sem i'h že razložrl.
»To ie kai obširna obljuba«, le deinl Oliven ko so nam io prebrali io sem io prevel Kviku »Ali menite, da nai io soreimemo?«
Odrf^voril sem. »Da«, to se nravi s svo-ierfa st^l'šča. saj sicer nisem videl orilike dovršiti dela. ki me ie dovedlo. da sem se lotil leda čudnerfa podjetja. Ko smo nato oosebei zahtevali, nai narednik pove svoie premišlieno mnerie, ie po nekolikem premišljevanju taka naredil.
»Gosnod«, ie dcial Ormeiu, »mi smo tu trite beli liudie v družbi drhali Četrtinko omikanih afrikansk'b Judov in ene resnične plemenite gosoe. Zdi se mi, da ie naibolie če prisežemo vse, kar od nas zahtevajo in zaupa-
' Judje niso imeli knjig s platnicami kot ml, ampak svoie na pergament (oslovsko ko-žol pisane spise (tudi sv. pismo) sa zavijale T zavitke.
® judovske,
* Postavo so Imenovali Judje najstarelfl del sv. pisma, ki vsebuie tudi zapovedi ali po-stave. ki iih ie Bo* dal Judom na tfori Sinaiu,
mo gospe, da bo skrbela za nas v tej zmedi; sai bi bili sicer v deželi samo kot tolovaii brez uradne stopnje in zato izpostavlienl da nas do-strele, če zagledajo sovražnike ali kake upornike, ki bi dobili oblast. Tudi moramo misliti na prcfesoria in doktorievega sina. Zato pravim: prisezimo vse po pravici; ohranimo pa zvestobo kroni Velike Britanije' in zaupaimo sreči. Sai vidite, gospod kapitan, da smo vseeno v njih oblasti: ta prisega nam ca more koristiti in ne škodovati; če io pa zavrnemo, bi moralo razžaliti vse tele smrdliivce in gospo morebiti tudi, kar ie dalekosežneiše.«
»Mislim, narednik, da imaie bržkone prav«, ie deial Orme. Pa vendar ne vem, ali bo liček ali bo funt". .........
Nato se ie obrnil k Makedi, ki ie ta pogovor v nepoznanem jeziku opazovala z neko tesnobo, ali vsai zdelo se mi ie tako, m arabski pridodeial:	.
»O Ilči kralieva, spreleti hočemo tvoio prisego, dasi ie obrežna: zaupamo oa na tvojo čast, da nas boš varovala vsakršnih zank, ki iih utegne okrasti. Prosili bi te namreč, da se spominjaš tega, da smo tuici v te! deželi m da ne poznamo njenih postav in običaiev. Samo to si izgovorimo, da ostanemo podaniki našega vladarja, ki ie daleč proč, z vsemi pravicami, ki mu gredo. Tudi to si izgovorimo, da bomo preden nastopimo svoie dolžnosti, pa tudi vsekako ob ootekn teh dolžnosti, popolnoma svobodni, da poizkusimo rešili svojega priiatelia in tovariša, ki ie sedai ietnik v fun-ških rokah, in sina enega izmed nas, ki mislimo, da ie niih suženj, in da bomo dobili vso pomoč, ki nam io moreš v tei reči dati._ Poleg tega zahtevamo, da če bi nas zasliševali zaradi kakega prestopka te prisege, boš ti, ki ti prisegamo zvestobo samo naš sodnik in se v v to vprašanje nihče ne bo vmešaval. Če te rogoie soreimeš, prisežemo: drugače ne pri-sežemo ničesar, ampak bomo ravnali, kakor bo prilika nanesla.«
Nato so prosili, nai odstopimo, dočim se ie Hči kralieva pnsvilovnla s svoiimi sve-tovavci; to se ie vleklo precej časa, zakaj nastalo vprašanje ie očividno izzvalo različno mnenie. Nazadnie ca so menda ona 5n ti. ki «o io podpirali, pretr">g;i!i nasprotnike in po-kliceli so nas in povedali, da so naše pogoie sprejeli in si iih prisvojili glede načina prisege ter d a bosta vladarica in veliki svet Aba-<ov vse, kar pogoii vsebuieio, zvesto izpolnie-vala.
Tako sino podpisali in prisegli poliubivši na omikan način knjigo, ali bolie zvitek. Nato so nas vedli nazai v naše star.ovarie k zaiu-treku, ali holie k obedu, zakai Abati imaio svojo glavno jed onoldne', vo njej pp po snloš-nem vzhodnem običaiu malo počivalo.
Po štirih popoldne me ie iz moiegr spanja zbudilo Faraonovo renčnnie: pogledal sem in videl nekega moža plaziti se ob vratih, očividno se ie bal pasjih zob. Izkazalo se ie, da le Makedin sel; poslala ga ie, nai nos praža, če io hočemo spremljati na neki krai, ki ga še aismo videli. Seveda smo odgovorili, da, in sel nas ie takoj pelial v neko zapuščeno in zaprašeno dvr>:-ano v palači, kier so se nam talio-i pridružile Makeda in tri njene dvorianice, z niimi na nekai mož. ki so nosili prižgane svetilke. buče čelne olia in butare bakeli.
»Brez r'voma, priiatelii«, ie dei-tla Makeda, ki ni bila zagrnjena in se ie videlo, da se ie popolnoma opomogla od dopoldanske razburjenosti, 'brez dvoma sle videli marsikak fudovU krai v tej Afriki in drugih deželah, toda zdai vam rameravaro pokazati enega, ki ie meriV). bolj Judovit kot vri drugi«,
Šli	za nio in prišli do vrat koncem
dvorane, ki so možie odoahnili od niih zapahe in iih za mano zaprli. Od tam ?mo šli po dolgem. v skalo vsekanem hodniku, ki ie vedno padal, nazadnie oa skoz neka druga vrata vo-dilv naivečio iamo, ki smo io kdni o njej slišali ali io videli. Tako velika ie bila, da sla-
*	Angleška,
*	Ficek je najmanjši bakren drobiž, 1 vi-' nar; funt ie angleški denar in je bil pred voi-sko domala 25 kron.
*	Angleži i maji namreč svoj glavni obed {večer, ne opoldne kot mi.
botna luč naših svetilk ni mogla doseči do stropa, in nam ie le megleno kazala na desni in levi neke obrise, ki so se izkazali kot razvaline kamenitih stavb.	. ,
»Ogleduite mursko lamsko mesto«, ie dejala Makeda vihteč svetilko, ki io ie držala. Tukai so imeli starodavni ljudje, ki menimo, da so bili predniki Fungov. svojo skrivnp trdnjavo. V teh zidovih so bile niih žitnice, temnili in slavnostni prostori, toda. kot sem vam pravila, pred stoletji iih ie neki Potres ooru: šil in jih pustil take, kot so zdaj. Podrl ie tudi mnogo same iame in porušil strope- da marsikje ni varno vstopiti. Pridite zdai m pogleite, kai je ostalo.«	, ,
Šli smo za nio v globočino čudovitega prostora; naše svetilke in bakle so tvorile male svetle zvezde v tei veliki temi. Videli smo razvaline žiinic, še zdai polne prahu tega, kar ie — menim — bilo nekdai žito: nazadnie smo prišli do velike stavbe brez stropa, katere tla so bila posuta z razdrobljenimi stebri, raea njimi pa so bile prevrnjene suhe , tako na debelo pokrite s prahom, da smo samo lo mogli dognati, da iih ie bilo naiveč videti oblikovanih kot sfinge.	. _
»Da bi bil vsai Higgs tukai«, ie deial Ur-me z vzdihom in stopil k Makedi, ki ga ie klicala, naj pogleda nekai drugega.
Zapustili smo tcmpeli. v katerem ie t>yo nevarno hoditi. Peljala nas ie tia, kier jc močan studenec, ki ie preskrboval ta krai z vodo, bobotal v kamenito krnico, iz nie se pa pretakal skoz pripravljene odprtine in tekel, ne vem lcaai v dalio.	. ,
»Gleite. ta vodniak le zelo star,« ie deiala Makeda kažoč na iztek, ki ie bil nekai čevljev globoko izlizan od tain, kier se ie roka teh. ki so mspeliavali vodo, ustavila ob trdni skali.
:>Kako so tako velikansko iamo razsvetlili?« ie vprašal Oliver.
»Ne vemo,« ie odgovorila, »zakai svetilke bi iim komaj kai pomagale. To ie ena skrivnost preteklosti, kalere nihče izmed Abatov ni poizkušal odkriti. Druga na ie ta, kako se je zrak ohranil vedno dober tako globoko v osrčju gorovia. Niti tega ne moremo povedati, aH ie ta prostor naraven, kot menim, ali so ga ljudje izvotllli.«
»Oboic. menim.« sem odvrnil. »Toda, gospa, povei mi, ali Abati to veliko iamo rabijo?«
»Nekai žita ie tu že nakopičenega v jamah za slučai obleganja,« ie odvrnila in žalostno pridodeiala: »toda ni ga dovoli, da bi za-ics kai pomagalo, sai skoro vse prihaia iz zalog Hčere kralieve. Zasloni sem prosila ljudstvo, naj prispeva vsai stoli del svoie žetve, pa liočeio. Vsak pravi, da bi dal, če da njegov sosed, in tako nihče ne da. ln vendar utegne priti dan, ko iih bo samo zaloga žita ločila od smrti vsled lakote, n, pr. če Fungi zasedejo dolino.« in obrnila se ie neievolino in šla
podobe
Kipi, iz katnena, lesa ali kovine nadene
naprci kazat nam hleve, kier so starodavni prebivalci imeli svoie konje, in sledove koles njih Voz v kamenitih tleh.
»Čedni liudie, ti Abati, gospod,«, uia je deial Kvik. »Če bi ne bilo zaradi žensk in otrok in predvsem zaradi te male gospodične, ki j0 začenjam oboževati kot moi gospodar, ker seni nui v dolžnosti zavezan, bi iih rad videl taalo stradati.«
»Tukai vam imam še en prostor pokazati,« je deiala Makeda, ko smo si ogledali hleve ,'n ugibali kak vzrok ie starodavne prebivalca nri. vedel do tega, da so imeli konje spravljene pod zemlio, »Morebiti se vam bo zdel vreden obiska, sai shranjuje zakladei ki so, ali bodo vaši. Poidimol«
Odšli smo zopet naprei preko raznih prehodov, zadnii ie nenadoma zavil na široko in strmo skalnato pobočie, po katerem smo Sli golovo petdeset korakov, dokler se ni skon-čalo pri nečim, kar se ie videlo kot Sol zid. Tu ie Makeda zapovedala svoiim dvorianicam in služabnikom, nai obstanejo, kar so očividno zelo neradi naredili, dasi v tem hipu nismo vedeli zakai. Nato ie šla k enemu koncu stene, kier se ie stikala s steno hodnika, pokazala nam nekai kamenov in mi rekla, nai iih vun tolisnem, kar sem storil, oa ne brez težave, Ko se ie naredila luknia, dovoli široka, da ie en človek skoz zlezel, se ie obrnila k svojim liudem in deiala:
[Dalje.)
Dragocenost vsako hiSo je lekarn. Fellerja prijetno dišeči »Elsntluid«, ki je najboljše siodstvo za drgnenje brlita, rok, nog in celega telesa, kot kosme! iltum ?.a negovanje zob, z^bne^a mesa, ust, glave itd. Je močne ji i in boljši kot Franc, žganje. 3 dvojn. steklenice ali 1 špec. steklenico z Tumotom in poštnino pošlje za 4« K: Eiigon V Prllcr, Sto-bica don.ja, Elaatrg 16, Hrvatsko.
m najsigiirae-sa prilika sa šiedeD-el
Ljudska posojilnica
v LJubljani, Miklošičeva cestr. fit. 6 (tik sa
frančiškansko cctlivijo) obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem računu po

O oi vi g
brez odbitka reni~ega in Invalidnega davka.
Ljudska posojili.ica v Ljubl ani je največja slovenska posojilnica in )e iirela koncem decembra 1920
nad 60 ndlljonov kron vlog in nad K1100.000 rezervnih zakladov. Posojila se dovoljujejo n« osebni kredit (proti menici), na hipoteke v tekočem računu.
Varčna gospodinja rabi edino le
ki je najboljše in najceneje.
Srednje kmetisko posestvo
kupim v lepem kraju. Popis luže ln zomljifeča z navedbo cene na naslov: Favel Kranjc v Dolj. Logatcu.	<1536
O^fir rlbničan, mandalon in prepe-rl&UL ličar (koks)
3:5: SUHE GOBE
kupuje in plača najvišje dnevne cene
KMET & K0MP., LJubljana,
Gospesvetska eesta Stev. 8. » ! PROSIM ZA PONUDBE l J
neoporečne nravnosti, kateri jo vajen tndi v odsotnosti gospodarja opravljati vrtna m razna gospodarska opravila, sprejme
K čeč, Gri&erjevo nabrežje 6
LJUBLJANA, V poštev pridejo lo ponudniki s stalnej-šimi službami. — Nastop ob novem letu-Ponudbe z navedbo dosedanjo službe in plače na gorenji naslov
3SSF-
HARMONIKA
-SC
na tri vrste, v zelo dobrem stanju, se po ugodni ceni proda. Naslov pove An.
Drago Beseljak & drug,
Ljubljana, Sodna ulica štov- 5-
UAOfiU v krmo- angleški krmilni praSek za
rlHulIil tivino' p° PoStl 9 tkov po \ kg IIIIVIIII za So kron. Glmom uMaza dižene vli-.de v L ubltani sinejo prodajati Mast n lekur-nurii, trgovci, kiaman, kmetijsko in kon±,uinue Ziiuruge. — Dalje ou teli zntitev« |te:
brana za dojenčke, za otroke. Krepek <uju rek za odrasle, da;e bolnikom
--------kri, meč, zdrav e. Z njegovo upoiaoo
se pnhr..m iti It k h in sladkorja. To tioknzu e n tl ore zahv In h nisem. Po poŠti 5 zamotkov po ' 4 kg 100 kron.
kiaste, liSaie odstranjuje pri Človeku in živalih Naftol-mazilo, ki je bre>. i.uhn in ne maže perila. — 1 lonček za eno oseo po pošti 15 kron pri
TffiOSI, lekarna, Uabl ara. S ove-ia SIS.
f
Dptplinn «pmp vse dru§e Pri,,elke p|a-
UCICIJIIU OCIIIC (Uje najbolje SKVKR & KOMI', Ljubljana, VVolfova iil.ea 12. Zahtevajte naSe tržno poročilo, ki ae vam bo ob vsaki premem bi cen brezplačno do|ioslalo.	4220
Pozor, lovci!
n*- K u p it j e m po najvišjili cenah:
vidre do......900 K
lisice do...... 650 K
dihurje do.....100 K
kune do...... 1400 K
polhe in krte.
ŠMALC, Novo mesto, Glavni trg
Denarja ni,
draginja Je velika, zaslužek pa majhen. Ako ho-lete z malim trudom — doma v svojem kraju s i romajo nekega izdelka
gotovo do 100 kron na dan zaslužiti,
tni pošljile v pismu svoi natančni nnslov in znamko za odgovor. - JOSIP 11ATIC, Lilija.
TiioCe ljudi v veh deželah sveta uporabljajo že 25 let pr.jetno di cCi
ket kosme.r.um za negovanje z b, zobnega n.esa. gl.ve kot d -d iek k vodi za um.vnn e ker |e r„di svojega antiieptiCn , čistega, osvežu oCeg,i delovanja naiboIS' ga učntn. Kav not ko ;e pr.l uilie i kot krepko, i higo delu.oče in rlo pr jetno sr.ditvo ca <r£« nenje i rbla, rok, nog in ceiega telesa. j..> mnogo n o nejšl in delujoči kot Fraicosko žgarje ln nn1-bolje sie.istio te vr.te. Tisoče prznan I Z z mitom in poštnino zn vs; ceg»: 3 d.oinate ali I spe-cijuln i Mi Kleni«, a.....K.
Za proda[ai<oi
12 dvojn. ali 4 jpcc. steklenice.....168 K.
24 B „ 8 . . .....280 K.
36 : r i2 : : .....m k.
poinlne prosto na Vn?o noStn. Kdor poSlje dtn<.r naprej, dobi Se pepust v naravi.
Dobi te tadi! El'» obli« ta kuri« ot«*» 5 In 7 50 K Elis nicfitolnl Crlink 12 K; Elzu posl, sini praSfk II K. pr stno E za rtb e ol|« SS K; E za voea /a nsta V> K; Elza vorta ko-iciuka 41 K; Elzs Sum ki imrls »» K G!i|C»m " 'n > K; Luaol, Lijtof, im 3c K. klnefki Cai 3 Ki El a mrccsnl prašak 15 K i strup sa podgane m mili po o do 12 K.
Engen V. Felter, lekarnar
Stubica donja, Elsatrg 16. Hrvatsko.
lepo
POSGStVO H01'eniskeln naprodaj,
20 minut o<i postaje Medvode, do 100 mernikov posetve njiv, vei lepili zaročnih gozdov. C.na po dogovoru. Naslov puve upravnistvo »Domoljuba« pod itev. 4500.
Ml ADFMI^ 1 dr?nvuo službo, se želi v svrho iiiLhULIflb iinithe seznaniti z gospodično v starosti do 33 let, ki bi imela svojo hišo, malo posestvo ali kako obrt. Ponudbe s sliko naj se po-Sljeio pod »Mirni dom 1515« na upravnižtvo »Domoljuba«. Tajnost zajamčene.. Slika se vrne.
1 škatola K SS'-
ttaibcijša hrana sa dojenčka!
Zefo ojekujoče sredstvo sa čajne na žeSodcu, re!-:onya* Jesfente in cso&aSo ia nre-ma!o hranjene ter v cbče slabe osebe vsake sfiacosfi".
DQ£>! SE POVSOD.
To-iarnn UemlJkih predmetov hrano
„SALUBRA" O. O. ZAGHES.
Soikovlteva ul 23. telefon /-S«, frarnlu: NOVA GOAOlSKA
Pnnrst« PFfiFF šini stroje
za šivilje, kioa z in Cevi ai je z večletno gf.rmcijo ter n same*ne dele, ig e. olje	vsakovrstne
šivalne stioie p poro 3 Ig.i. V.ii, Ljubljana, Sodna ulii a št 7.
najboljše sredstvo prot' iz >adun u las in brade o raipoila	g
BAS.OM lil RCSINfi, Maribor \
Steklen. £0 K, poštn na se zar Cuna posei>e!. I*
4»♦♦»♦♦»««»««««>»»»«♦»»*♦>♦♦«♦♦♦«♦♦♦»♦»»««♦♦♦♦♦
POZOR LOVCI!
Knpujemo po najvišjih dnevnih cenah:
vidre 900 K, lisice 520 K,
dihurje 100 K, kune 1300 K, polhe, krte
Franc Smalc :: Ljubljana
# Mestni trg M. 24.
Mizarskega pomočnika sr,
v
delo
F It A N C E R Z A R, mizar, Cerklje itev. 64 pri Kranju, Gorenjsko.	4495
Proda~^ellUN
s Štirimi tečaji. — Kje, pove upravnižtvo »Domoljuba« pod štev. 4514.
Kolovrate za presti1^
kosariške in žiinnositarske izdelke dobavlja po
"K,;™1 M. češenj, Kranj. <ra
PREDIVO trto
ne prodajte poprej, dokler ne vpratat« trrdko IVAN N ADAMIČ, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 31, — katera plačuje najvišje. 8433
^IlIŽEfinta za ži^enje sob in za pre< OIUC.i\III!|fil prosta li Sna opravila, vajena tudi malenkostnega šivanja,se sprejme takoj. Ponudbe pod na lovom »Služkinja« na upravništvo »Domoljuba«.
Fiiporoč im cd lastnega izdelka
iz nnlboli trpežne konoonine, vrele za stiskanj« medu In vesfca, (ka i o za ži.vcer.Je pie. n:«a (ko ian ej, t urla za ps^tn strojev, strune iz (rev in m.cSa za usn.ar^c. — V
delo vzamem vs ko množino prebiva a izdelo« vati e vs"kovrstn; ga vrvarskrga M ga.
H- ŠINKOVEC stareiši. KRANJ.
ffci&fi - pedgatse sktmlce - ščurki
n vsa golazen mora poginili ako porabliate moja najbolje preitkai. in sploJno hvaljena sreditva kota proti polj(k.>r. in hiinim mif.m 16 K, za podgan« 20 K. za ičitrke, posebne močne vi ste 26 K, posebna močna tinktura za stenice 15 K, uničevalec moljev 10 in 20 K, praSek proti mrčesom 10 in 10 K, mazila pmji ušem pri ljudeh 10 K. mazilo za pri živini 10 K, praSek za uSi v obleki in perihi 10 in 20 K. tinktura proti nii-česu na »adiu in na zc-leniadi unič. ra«tl.) 10 in 20 K, pražek proti mravljaM 10 in 20 K. Preprodajalcem popust
Poiilja po povzetju Zavod za eksportl M. JONKER, PaUinjtka aL 3, ZAGREB 1.
Poroč. prstani Double »erižicc i easke n. e Bu like Že ue ure Ubani
llsfstrre)ša trgoviip ur.zlalnlr«In j J trebrnm. ČUDEN
LJUBLJANA 22, Pisernoval
Zahtevate ponudbe!
»Javornik« 4531.
na upravniStvo »Domoljuba« pod
Menjalnica
Slovenske eskomptne banke
LJCJBLJRMR
nasproti glavnega kolodvora
kupuje in prodaja devize in valute : po najugodnejših dnevnih cenah. :
ima jcssta tnal ttttltk. Fmm vse Hm posle.
Telefon Stev. 3.
Pozor! Bakrene p°z°r kotle za žganjekuho
izdelujem v vseh velikostih. Nadalje izdelujem vsakovrstne aparate, brizgalnice za Irte, kotle za štedilnike, kotle za kuhanje krme in perila itd. — Izvršujem vsa popravila in pocinjenje na bakrenih kotlih in drugih posodah. Za strokovnjaško in solidno delo jamčim. Kupujem ali vzamem v račun stari baker in ein (cinaste krožnike).
MaksWeiss, bakrokotlar,
Novi Vodmat štev. 189 pri Ljubljani.
Cosulich-Line
(prej Hustro-Amerikana)
Trst - Amerika
prevaža potnike v New-York redno 3 krat v Južno Ameriko po 1 krat mesefno. Pojasnila in prodaja voznih listov.
Simon Km@tec
glavni zastopnik za Slovenijo — Ljubljana, Kolodvorska ulica 26.
Starejši hlapec
Domačo semensko deteljo
kupnje po najviSji ecni FRAN POGAČNIK » Ljubljani, Dunajska eesta štev. 36.	4176
KupinTilamoreznico in cirku-
larnn 7ortn ob°ie na mo,orni p°g°n> že
ldl IIU LaIjU. rabljeno, a v dobrem stanu, in
skobelnik eventueino z °r°djem- ponudbe
se sprejme za malo posestvo v ljublj. predmestju. Sprejme se tudi oženjen, čegar žena oskrbuje vrt. Ponudbe na »Domoljuba« pod »Trezen in zvest<.
Ako nočete, da vam pogins vaša perutnina vsled kolere,
dajte jo cepiti s cepivom iu serumom, lcoje dobivate
v najboljej vrsti in vedno sveže pri: »JUGOSLOVANSKEM SERUM-ZAVODU D. D.c,
Zagreb, Bienička cesta štev. 21. Telefon 14—45.	Brzojavi: Serum, Zagreb.
Harmonike
nove in stare, imam vedno v zalogi. Imnm tudi Ltiba-sove harmonike. Poseut.lh cenikov ne razpošiljam.
Franc Kuclcr,
izdelovatel harmonik
Stara Šranga, Vrhnika
Jugoslavija
Lesna družba Ilirija. Ljubljana.
Kralja Petra trg (pred sodnijo), nakupuje hlod« vsake vrste, rele gozdne parrele, trame in desk« vsakovrstnega losa.
HI o n O P 40 <lo 50 let star, razumen gospo. I d |l C b dar, ld bi lahko ostal dalje časa pri hiši, se sprejme v iupnišiu na Dolenjskem, Ponudbe iia upravo »Domoljuba« z navedbo plaie pod štev. 4537.
in tapetniška delavnica
spalne in jedilne sobe, pisarniške oprave, fotelje, klubske garniture, modroce, kuhinjske oprave) železne postelje, velike in otroške, vsake vrste, po nizki dnevni ceni priporočata BRATA SEVESi Ljubljana, (Kolizej), Gosposvetska c. 13!
Lepo črno BRINJE 5
oddaja po Iw4n loto/Mil Ljubljana, Emon-uizki ceni l»<W UGKIUIII, ska cesta Štev. 8.
AMFA&TURM ODDELEK Gospodarske Zveze
Ljubljana, Dunajska cesta 29 w :aa dvorišča ~m.
Oglejte si voliko zalogo raznovrstnega manufakturuega blaga; veliko 00 izbiro čevljev in vsakovrstnega usnja na debelo in drobno, ona
Tvrdka F. & I. G OSI ČAR „Pri Ivanki"
Ljubljana, Sv. Petra cesta it. 29
priporoča veliko izbiro raznega blaga za moške ln ženske obleke: sukno (kamram), vePneno (tibet), Scviote v vseh barvab, ž-imet, svilo, hlačevino, razne bsriieuta in flanele, bele, rujave in pisane kotenine posebno dobre vrste, cvilh za blazine, blago za rjuhe in namizne prte, zimske spodnje jopce, srajce in hlače, otrošKo oblekce (žtibce); dalie fine velike rute (ogrmjalke), volnene plete, žametasto, volnene in svilene robce jn šerpe v na novejših vzorcih, izgotovljeue cefiraste in bele moške srajce, ženske srajce, modrčke, bluze, predpasnike po najnovejšem kroju, moške ovratnike, kravate, vezenine (šllngarija) nogavice in drugo. Blago dobro, cene nizke.
in koristno je9
da brez odloga potrdite srrejem denarja, ki Vam prihaja iz Amerike po našem posredovanju potom kr. poštno-čekovnega urada.
Pazite, da boste neznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izplačan.
Rudi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poŠtah, Vas to prosimo.
Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravifere. Večkrat se dobe liudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, češ, bo raje še poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloči poslati zopet kaki denar. Konečno se obračamo še na one rojake In rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naše banke, Točna po&trežba - to je vedno bilo in bo ostalo na5e geslo.
82 CORTLANDT STkEfcT, NEW VORK, N. Y.
izdaja konzorcij »Domoljuba«.
•i*
Odgovorni urednik Anton Šolnik v Ljubljani,*
Tiska Jugoslovanska tiskarna.
Ji