tistega, ki v svoji umetnini ne izraža svojega prokletega sentimenta, temveč, ki izraža senti-ment neke grupe ljudi. Pri tem Vurnikovem mišljenju se zdi, da on nikoli ni premišljal o tem, na kak način se vrši duševno življenje pri vseh socialnih grupah. Njegovo mišljenje je povsem isto, kot je svoj čas vladalo glede narodne pesmi, glede katere so včasih mislili, da jo je rodila neka misterijozna kolektivna psiha narodova in da je ni ustvaril konkretni posameznik. To stališče se danes pač more imenovati že premagano. V vsaki družabni skupini tvori življenje avtomatično hierarhije v vseh granah duševnega in materijelnega življenja. Sama po sebi se vsaka grupa razdeli v talentirane posameznike, ki vodijo, dočim so vsi ostali, manj talentirani, vodeni. To vodstvo je v primitivnih prilikah lahko združeno z dejanskim nasiljem in terorjem, a se v razvitejših razmerah vedno bolj pofinjuje in presna vi ja, tako da vodi le oni, ki je duševno krep-kejši in sugestivnejši, in sicer, da vodi edinole s svojo duševno krepkostjo, kateri se vodeni podvrže priznavajoč prostovoljno voditeljevo supre-macijo. Ta zakon o hierarhiji in vodstvu velja brez omejitve tudi v svetu ustvarjajoče umetnosti in v svetu kritike. Merodajna mnenja ustvarja kritični voditelj in ta mnenja postanejo last skupine ljudi, če je voditeljeva duševna superiornost tolika, da njen akcijski radius z intenziteto izžareva v družbo. Mnenje posameznika postane s tem mnenje skupine in doseže tako ono objekti-viteto, ki se zdi Vurniku ideal. In vendar je ta sodba, ki je postala last skupine, tvorba konkretnega posameznika in torej čisto individuelna in ne objektivna sodba. To pa je čisto naravno, če stvar pogledamo s psihološkega vidika. Vzamem ekstremni zgled zaradi večje jasnosti. Vzemimo, da se pojavi kritik z izredno kritično nadarjenostjo, torej z izredno bistrino pogleda. Smešno bi bilo zahtevati od njega, da naj stvari in življenje gleda na tak način kot jih gleda skupina njegovih soljudi, ki je daleč manj nadarjena od njega, ki torej iste stvari vidi popolnoma nejasno in megleno ali jih pa sploh ne razloča. To bi se reklo bistrogledca siliti, da ne sme bistro gledati, temveč, da mora gledati megleno in nejasno, samo zato, da bo tako njegova sodba bolj »objektivna«, ker se bo približala sodbi one nenadarjene množice soljudi. Hvala lepa za tako objektivnost! Če bi jo sprejeli, se s tem odrečemo vsakemu napredku. Vurnik pravi, da vprašuje neindividualna kritika edinole to, ali je ta in ta umetnina koristna ali ne. Kaj bi dal za tisto kritiko, ki bi o konkretnem novorojenem delu mogla uspešno in prepričljivo rešiti to vprašanje! Zakaj vprašanje koristnosti je v zadnji kon-sekvenci vprašanje o skrivnostnem zmislu našega življenja na zemlji, in če mi ga Vurnikova neindividualna kritika, ki danes po njegovi trditvi čimdalje bolj prevladuje v naprednejših umetnostnih centrih, reši zadovoljivo, sem pripravljen dati svojo glavo. Izvajajoč svoje misli o objektivni kritiki, navaja Vurnik priporočajoč eksaktno znanstveno, to je neindividualno metodo, da je edina objektivno dokazljiva lastnost umetnine njena forma, vse drugo pa da je subjektivno umišljeno in torej le »duhanje« umetnine, obenem bistveni znak sodobne diletantske kritike namesto edino rešilnega znanstvenega spoznavanja. Nič ne more bolj pokazati revščine in ubožnosti umetnostne znanosti kot te trditve Vurnikove. In nič mi ni kmalu tako zoprnega kot taka umetnostna znanost, katera s svojim klavrno nedostatnim orodjem brska po živem telesu umetnosti in zraven z neznansko pretencijozno gesto znanstvene nezmotljivosti in dognanosti deklamira in pridiguje neke trditve, ki ne kažejo ničesar, kot blisketavost penastega mehurčka, od katerega po razpoku ni drugega, kot kapljica umazane žajfnice. Res je sicer, da je forma umetnine nekaj takega, kar se da z besedo zagrabiti, toda groba neresnica je, da je razen forme vse drugo le subjektivno, umišljeno in da sodeč duha umetnine, sodiš le svojo lastno subjektivno projekcijo. Ta trditev je prav taka, kot če bi meni priznal Vurnik kot mojo objektivno dokazljivo lastnost le moje telo, misli tegale članka pa smatral, da si jih on le subjektivno umišlja in da so le njegova lastna subjektivna projekcija. Če hoče Vurnik kedaj postati aktiven kritik (aktiven v njegovem zmislu besede), mu je za tako njegovo pot največji njegov sovražnik baš njegov objektivizem, zakaj vsi našteti mišljenjski pogreški se dajo koncem koncev speljati na prvotne vzroke neindividualizma in objektivizma. Jaz mislim, da čudna igra usode zahteva za sodbo, ki naj postane objektivna, splošno veljavna družabna vrednota, ravno po-dvignenje individua. Le močne osebnosti so tiste, ki gibljejo vse življenje, in le oni kritik, ki je močna osebnost, bo pustil trajen sled v našem umetnostnem življenju. P. S. Mogoče bo komu padlo v oči, da so moje misli v mnogočem samo negativne. Toda zdi se mi, da je s kritikom tako kot z ustvarjajočim umetnikom. Ne da se mu pokazati, kako naj dela, da bo njegovo delo močna umetnina, marveč se mu more povedati kvečjemu to, česa naj ne stori, da ne bo njegovo delo slabo. KRAJN4SKA ZHBELIZA V CENZURI. DR. AVGUST ŽIGON. J}raksa predmarčne cenzure je imela trdno JL predpisano, zato naravnost stereotipno, formalno zelo enostavno pot. Zahteva je bila: 1. Predložitev literarnega dela deželni vladi, in sicer v dveh, trdno sešitih, točno paginiranih, glede besedila strogo enakih rokopisih, — s posebno lastnoročno »prošnjo« za dovolitev natiska: za tisti veleslavni »Imprimatur«. Seja nato kolegija deželne vlade v svrho odločitve, ali je rešitev vložene prošnje možna v območju lokalne instance, ali pa je prošnjo odstopiti v rešitev centralni na Dunaj. In če je bil sklep, da v lastnem območju možna: — še 154 v isti seji izvolitev zanesljivega, sposobnega cenzorja; ter uradni mu nalog, naj izreče o predloženem literarnem delu svoje »cenzurno mnenje«. Izjemoma pa je bila tu dopuščena formalna izrednost: da je avtor iz zelo tehtnega, v prošnji navedenega in stvarno utemeljenega razloga, zlasti n. pr. če opravičeno ni zaupal objektivnosti ali sposobnosti lokalne cenzure, smel predložiti rokopis kar sam naravnost na Dunaj v cenzurno presojo. 2. Osebno poročilo delegiranega cenzorja o »dopustljivosti« ali »nedopustljivosti« natiska (»cenzurni list«, »cenzurna pola«), — podano v slučaju lokalne cenzure deželni vladi sami. Seja nato istega kolegija deželne vlade — o dospelem »cenzurnem mnenju« lokalnega cenzorja: v svrho odprave rokopisov; in sicer enega izmed obeh (t. zv. »originala«) ¦— avtor-j u, ako je cenzor opravil zaukazano cenzuro definitivno ter ni morda ukrenil predložitve spisa še na Dunaj v »dvorno« cenzurno odločitev; a drugega izmed obeh rokopisov (t. z v. »duplikata«) pa »revizorju knjig« (ali t. zv. »uradu za revizijo knjig«) z naročilom, da ga prevzemi v svoje varstvo in hranitev za eventualno revizijo natisnjene knjige. Avtorju vrnjeni rokopis (cenzurni »original«) je ob popolni ali delni dovolitvi natiska moral za tiskarno dobiti na naslovni strani uradno pripombo: »Imprimatur!« odn. »Imprimatur omissis de-letis!« s pozivom, da je dostaviti uradu za revizijo knjig po natisku 3 izvode. Zoper neugodno, odklonilno cenzuro lokalnega cenzorja in enakosmiselni cenzurni dekret deželne vlade je bila avtorju odprta pot priziva na Dunaj. 3. Osebno cenzurno »pismo« dvornega prezi-denta vse državne policije in cenzure, adresi-rano vedno osebno na naslov prezidenta doti čne deželne vlade: — v slučaju centralne, na Dunaju opravljene cenzure. »Pismo«, s konceptom v visokem, aristokratskem, celo diplomatskem slogu, — je bilo po vsebini regularno uradni razglas »cenzurnega mnenja« dunajskega, policijsko nastavljenega, državno zapriseženega, redno za svoj posel honoriranega cenzorja. Seja nato istega kolegija deželne vlade, ki je bil ukrenil ali po svojem lastnem sklepu ali po cenzorjevem predlogu odpošiljatev predloženega spisa v centralno cenzuro, — o dospelem »prezidialnem pismu« dunajskem; namen seje: odprava obeh dveh rokopisov; in sicer tako, kakor v slučaju lokalne cenzure: enega izmed njih (»cenzurnega originala«) — avtorju, z uradno obenem obvestitvijo o uspehu cenzure; a drugega izmed njih (»cenzurnega duplikata«) pa — uradnemu »revizorju knjig« v depozit, za eventualno uradno kontrolo natisnjene knjige. Zoper dunajski »cenzurni izrek« ni bilo ne priziva ne leka. In kako se je na tej tesni, formalno tako preprosti, a če je le cenzor hotel pa tako zloglasno trn je vi poti — godilo naši »Krajnfki Zhbelizi«? Ugibanja, domnevanja, celo osumljanja in pre- rekanja je bilo pri nas ob tem, do 1. 1903 nam povsem temnem, a tudi poslej še zelo nejasnem poglavju dosti. Od Levstikove že dobe navzgor pa prav dodandanes! Pozitivni, mrak razčiščujoči, trdna tla ustvarjajoči dokumenti bi nam bili, če kje, prav ob tem tako megleno zastrtem vprašanju naše literarne preteklosti že od vsega kraja — naravnost kulturna dobrota. Toda, čuval in stražil nam jih je gluh gospod! Nam li bodo pa — danes dobrodošli? KRAJN SKA ZHBELIZA I.: 8. L — 26. II. 1830. [Cenzor: Kopitar." Dunajski akt v N. M. št. 940/1830 ohranjen.1] I. i. Prošnje Kastelčeve za dovolitev natiska, z dne 8. I. 1830, ni v aktu. Z obema rokopisoma I. Zhbelize vred predložena »dvorni« cenzuri na Dunaj se ni več vrnila v Ljubljano.1 Ohranila pa se je v aktih na Dunaju.1 Objave dodanes ni! 2. Seja ljubljanskega gubernija z dne 14.1. 1830 o Kastelčevi prošnji:2 * Od 10. septembra 1810 zapriseženi cenzor na Dunaju (za slovanske jezike in za novogrškega). »Ego vero 10 Sept. juravi Francifco I cenfor!« piše Kopitar drju. Jak. Zupanu (»JKupano Doctori K. Cenfor S.«) v pismu brez datuma; dr. Zupan pa mu je pripisal, kakor tudi drugim pismom, s svojo roko dan prejema: 25. 7,cr. 1810. (Objava pisma, z napačnim dnevom »25. Febr. 1810.«: Jagič, Istočniki II., Neue Briefe, pg. 204/6; original pisma danes v lic. bibl. v Lj. Pravilno korekturo ima sicer že: H. nerpoBCKiH, IlepBHe rojna jrŽHTejibHOCTH B. KonirrapH. Kasarn.. 1906.; na str. 64, v opombi 5. pod črto. Dekret o imenovanju Kopitarja za cenzorja dodanes ni znan. Toda dekret grofa Sedlnitzkega — ddto. »Wien den 27. 9ber 1817« obvešča Kopitarja, da bi bil moral kot cenzor že 17. novb. 1810 napredovati: »dass Sie schon vom 17. November 1810, wo Sie 300 f. fixen Gehalt und 200 f. ad personam genossen, in den Gehalt von 400 f. hatten vorriicken, folglich die da-mals bestandenen Percenten-Zuschiisse von dem v i e r t e n Hundert Gulden erhalten sollen ...« (Dr. T. Ostojič: Archiv f. slav. PhiL, Bd. 31., 317.); kar se s Kopitarjevim podatkom »10 Sept. juravi« torej sklada! Imenovanje za skriptorja v dunajsko dvorno biblioteko je prišlo šele pozneje: 10. dec. 1810. (Prošnja Kopitarjeva ddto. »Wien 27. Nov. 1809«: Kopitarjeva spomenica 125; objavil K. Deschmann. Original v ljublj. muzeju.) 1 Veda I. (1911), 160. 2 Za pravilno umevanje tiska naj omenim: Listine so pisane po takratnem vse z uradno frakturo (gotico), le posamne besede v tekstu z latinico. V objavi sem frakturo vseskozi transkribiral v latinico ter označil v originalih z latinico pisana mesta v tisku s kurzivo; pridržal sem izvirni črkopis izjemoma pa v nekaterih značilnih osebnih dokumentih (vsa »cenzurna mnenja«!) ter jih reproduciral povsem tako, kakor so. — Z voglatimi oklepaji v tisku oklenjena, drobno stavljena mesta so v rokopisnem originalu črtana; med dve, tesno ob besedilo prisloni eni poševnici postavljena pa naknadno pripisana v tekst nad vrsto. 552. CensursSache Pol-hofstelle Zur Sizung am 14. Janner 1830 Ref. H GubSecr: Ritter v Kreizberg Michael Kastellitz ddt« 8. Janner pr „ legt vor das erste Heft des Werkes[.], betitelt: die krainische Biene mit der Bitte um Ertheilung des Imprimatur, „ V.3 Da es sich hier /gleichsam/ um eine Zeitsclirift liandelt, die in zwanglosen Heften ersclieinen soli, so scheint die Zensur defien den Wirkungskreis der Lande [B]sstelle zu iiberschreiten, daher das vor-liegende Manuscript vorwortlich der li. Polizev u. Zensurs-Hofstelle vorzulegen ware. — Laibacli am 15. Janner 830. Kreizberg (m/p) Conclus: nach Antrag per unl Vorsitzend: H GubRath Ve f sel Abwesend: „.....Rr Ziegler4 Vidi Vessel (m/p)5 Exp Gold (mlp) Fasc: 54.-48. Vertatur\ 3. Dopis gubernija na Dunaj ddto. 15. L 1830, po sklepu gubernijskega kolegija na seji z dne 14. I. 1830; odposlan iz Ljubljane pa šele 30. I. 18301 Plzeyhofstelle. 539 CensursSache 91 A u f s c h r i f t s b e r i c h t ExpSchbg /:Polizeyhofstelle:/ 2?n Da es sich in vorliegendem Falle um eine Zeitsclirift liandelt, welche in zwanglosen Heften ersclieinen soli, so scheint die Zensur f_deJJen] /derselben/ den Wirkungskreis der Landesstelle zu iiberschreiten. 3 Dotu je akt pisan z roko Goldovo. Tekst po V. (= Vorschlag), torej ves juridični predlog sam in podpis pod njim pa kaže drugo roko, lastno roko Kreizbergovo. Izjemen slučaj; koncepta ni po navadi pisal referent sam, ampak njegov konceptni prakti-kant, seveda po navodilu ali celo diktatu referen-tovem; referent je koncept revidiral, korigiral in podpisal; sopodpisal ga je tudi praktikant kot pisec, tu — Gold, čigar roko ima od tega predloga nadalje spet ves akt do konca. Značilna pa je tu izjemna, nesoudeleženost pri konceptu izrazujoča sig-natura: »E x p« Gold. 4 Rr (= R[itte]r) Ziegler, tu odsoten, je bil L 1830 najstarejši gubernijski svetnik. Zaradi njegove odsotnosti je predsedoval tu kolegiju gub. svetnik Vessel, po činu prvi za Zieglerjem. (Janez Nep. Vessel f 4. XI. 1844 v Lj., 74 let star. Prim. Novice 1844, str. 184). Gubernijski svetnik Vessel je sicer imel opravka tudi redno z lokalno dnevno cenzuro: bil je cenzor lokalnega uradnega zabavnika »Illyrisches Blatt« in njegovih prilog; Čop Kopitarju 7. IV. 1833: »Censor Gub.R. Vel. -« (ZMS V. 99); odn. 28. IV. 1833: »Censor des Illvr. Blattes (Gub.R. Veisel)«. Do katerega leta, pa ne vemo. Aktov o tej cenzuri ni več, če so sploh kedaj bili. Imenovan je bil Jan. Nep. Vessel, prej okrožni glavar v Lj., k Ijublj. guberniju za svetnika s ces. odločbo 10. IT. 1828: Laib.Ztg. 6. III. 1828, Nr. 20. 5 Vidiral kot predsednik seje Vessel lastnoročno. Das beyliegende Manuscript wird somit der h. Po-lizey und Censurs-Hofstelle mit der ehrfurchtsvollen Bemerkung unterlegt, dafi die Erscheinung von der-ley poetischen Schriften zur Belebung der kraini-schen Literatur allerdings wunschenswerth scheine; daher um gnadige /u. baldige/6 Ertheilung der Druck-bewilligung gehorsamst gebeten wird. Laibach am 15. Janner 1830. Kreizberg (m/p) Gold (m/p) Opomba ob robu (s svinčnikom): Beylagen im Bureau Zapiski na hrbtu: 539 Ind H. B 91 Beil im Bur7 ZEx. 28/1 830 — Mundirt am 29. do Tomitz (m/p) — Coll. do Th8 u. Kappler (m/p) - Exp. 30/1 W (m/p)B -ZR 30/1 Sklep gubernija, da je Zhbeliza časopis, pa da jej zato treba najvišje odločitve, je zadel Čebe-ličarje nepričakovano ter jih vznemiril; zaskrbelo jih je, da bi utegnilo to naziranje Zhbe-lizo, če že ne onemogočiti in pokopati, pa vsaj na Dunaju, ako tudi tam obvelja, zelo zavleči. Vsled tega iz njihovega kroga na odločujoče mesto odločen ugovor zoper zavzeto stališče gubernija, češ, saj Zhbeliza ni in niti ne namerava, da bodi časopis! Ni še tisti sklep gubernija šel iz Ljubljane, ko je namreč odtod že o njem ter o bistveno drugačni nameri Zhbelize obvestil Kopitarja kot uradnega cenzorja dne 21. I. 1830 v privatnem pismu Čop: Laibach, 21. Jaener 1830 . . . Hinsichtlich der Beschwerden der Prager brauch-te es fiir mich keine Erklarung von Ihnen; dem Freunde werde ich das Gehorige antworten. Uibri-gens mochte ich beynahe selbst eine kleine Be-schwerde gegen Sie fiihren, dali Sie nahmlich, durch die Schonheit der slaw. V o 1 k s poesien verzartelt, gegen die gelehrten Dichtungen der Slawen zu gleichgultig, um nicht zu sagen hart und ungerecht sind. DenVegen wird Ihnen auch ein Bandchen krainischer Gedichte, MS., welches Sie wohl nach-stens vom Amtswegen werden lesen miissen, schwer-lich ein sonde rliches Vergniigen machen — mir selbst, ich mufi es gestehen, machte es /im Allgemeinen/ 6 Dostavek nad vrsto z lastno roko referenta Kreiz-berga. 7 Ti dve vrsti: z rdečim svinčnikom. 8 = Thalhammer (ekspeditni kancelist pri guberniju). 9 = Wagner (»Johann Wagner«, adjunkt gubernijskega ekspedita; imenovanje: LaibZtg. 1828, pg. 193, Nr. 49. (17. VI. 1828); za direktorja gub. ekspedita: 29. X. 1836 (LaibZtg. 8. XI. 1836, Nr. 89); f 1. XL 1838 že, star le 52 let, »an Lungenlahmung«. (Ibid., Amts-Bl. 8. XI. 1838, Nro. 134: Anhang pg. 767). Absolviran jurist; pred vstopom svojim v oddelek gub. ekspedita leta 1828 po činu že 2. koncipist pri guberniju v Ljubljani. Dober znanec Prešernov, in tudi Kastelčev; bili so vsi trije stanovski kolegi, vsi trije absolvirani juristi. 156 allerdings auch nur ein sehr maJSiges. Das hiesige Gubernium hat nahmlich die Krajnfka Zhbeliza, von der ich Ihnen schon geschrieben habe (nam neohra-njeno!), als Z e i t s c h r i f t zu betrachten befunden. und die ganze Sache nach Wien geschickt (do 21. I. še ne, ampak šele 30. I. 1830!) — eine frevlich sehr unnothige Scrupulositaet; denn erstens hat der Ilerausgeber keine regelmafiige, periotlische Erscheinung der Zhbeliza angekiindiget; zweytens ist diese Zhbeliza an sich ein hochst unschuldiges, harm-loses Ding; und man solite ihren Ausflug schon dehVegen nicht hindern, damit doch einmahl irgend etwas Profanes in unserer Sprache erscheine. Auf jeden Fall ist die Sache als ein erster Anfang zu betrachten; mit der Zeit kann Sie bedeutend besser werden. Wenn Ihnen also diese Zhbeliza vorkommt, so seyn (Sie) so gut, sie gleich zu expedieren, damit indessen nicht Mer die Lust zur Sache verraucht. (ZMS V./95: po ohranjenem konceptu.) Ni li pa bilo Schmidburgovo tako izredno dolgotrajno odlašanje odobritve in odprave gubernijskega dopisa z dne 15. L 1830 na Dunaj, odlašanje tja do 27. in 30. L, — morda kaj v zvezi s tem Čopovim posredovanjem pri Kopitarju? Navzlic izredni uradni urgenci »um gna-dige u. b a 1 d i g e Ertheilung der Druckbewil-ligung« — tja do konca m. januarja (od 15. I. do 27. I. 1830) za vlače vano, torej pač očitno da zavestno nameravano odlašanje guvernerjevo!10 Niso li bile tu neke tihe medsebojne niti, iz skupne blagohotne namere, da bi si Zhbeliza, Schmidburgu s posebno dedikacijo posvečeno podjetje, srečno pomagala skozi dunajsko sotesko? Zato naj bi dobilo in imelo Čopovo pismo časa dovolj, da pride dunajskemu cenzorju prej v roke kot uradni sklep! 10 Bil je Čop že leta 1828, vsaj 13. III., v guvernerjevi hiši znan osebno: Schmidburg mu je bil takrat izročil svoje hčere, da jih uči poljščine. Osebno znani knjigarni Kuhn-Millikowski v Lvovu piše namreč Čop iz Ljubljane dne 13. III. 1828: »Ich bin ... ersucht worden, den Tochtern des hiesigen Gouverneur im Polnischen Unterricht zu geben (sagen Sie aber das ja keinem Menschen dort; denn man wiirde iiber mich lachen); und zu diesem Zwecke brauche ich folgende Lehrbiicher, von jedem 3 Exemplare: 3 Szumski's polnische Grammatik... 3 Szumski's Wy-pisy Polskie 2 Bde... 3 Kleines Polnisch-Deutsches Worterbuch gehorig zu den beiden Theilen des poln. Lehrbuches von Szumski... 3 Nowicki, Beispielsamm-lung zur poln. etc. Posen 1824. — Diese Sachen be-lieben Sie mir e i 1 i g s t mit dem Eilwagen zu schicken; wir warten mit Ungeduld darauf, da wir den Unterricht bis dahin verschieben miissen.« (Do-danes še neobjavljeno pismo Čopovo v licejski bibl. v L j,), — In 1. 1831/32 je tudi poučeval v guvernerjevi rodbini Čop, kakor o tem mimogrede poroča Šafafiku sam 13. I. 1832: »Uibrigens kommt es ge-wbhnlich vor, dafi ich einige Zeit mit Sprachlectionen vergeuden mufi ... Gegenwartig gebe ich eine f r a n -z 6 s. Lection deutsch, eine italianische fran-zosisch, beyde beim hies. Landes-Gouverneur, dem man natiirlich so etwas nicht abschlagen kann, —« (ZMS T. 121). Torej? Dne 10. februarja 1830 pa nato — že Kopitarjev odgovor Čopu! (Kopitarjev »Brief-Journal«: Jagič V., Neue Brief e, 823; Carniola 1918, 30). Pisma Kopitarjevega ne poznamo; ni se nam ohranilo. Toda en sam dan za Kopitarjevim odgovorom Čopu, dan 11. februarja 1830 — je datum dunajskega cenzurnega pisma o Zhbe-lizi! Ni li bil cenzor Kopitar 10. februarja v privatnem listu hitel poročati o Zhbelizi prijatelju Čopu, kar je 11. februarja 1830 razglasil o njej uradno Sedlnitzkega odlok guvernerju Schmidburgu? II. 1. Cenzurno pismo Sedlnitzkega z dne 11. II. 1830 guvernerju Schmidburgu, dospelo v Ljubljano 19. II. 1830: Hochmohlgeborner Freiherr! Mit Beziehung auf Eurer Excellenz schatzbare Eroffnung vom 15. Janner d. J. Z. 539 stelle ich Ihnen hiemeben •/• das von dem dortigen Lyceal Biblio-theks Scriptor Michael Kasteliz bearbeitete, Eurer Excellenz gewidmete Manuscript: Die kraini-sche Biene (:Krajnska Zhbeliza:) nebst dem dief?~ falligen bei dem Laibacher Biicher-Revisions-Amte aufzubewahrenden Duplikate11 mit dem verbindlich-sten Danke und mit der Bemerkung zuriick, dali ich in Berucksichtigung Hochdero fiirwortlichen Ein-schreitens, die Herausgabe der in Frage stehenden Zeitschrift in zwanglosen Heften, und die Druck-legung des vorliegenden ersten Heftes so wie der ihm beigefiigten Dedikazion ohne Anstand genehmige.12 Ich iiberlasse es Eurer Excellenz hiernach die geeignete Anordnung zu treffen, und habe die Ehre mit besonderer Hochachtung zu verharren Eurer Excellenz Wien den 11. Februar 1830. gehorsamster Diener Sedlnitzkv13 / An Seine des k. k. Herrn Gouverneurs von Illyrien, Freiherrn v. Schmidburg — / Exce1lenz, in Laibach. /14 Fasc: 54.-48. Na hrbtu pole pripiski gubernija: ms G praes. 19. Febr. 83oT 7(13 Guber15 K16 11 Dokaz, da sta bila tu na Dunaju oba cenzurna rokopisa Zhbelize I. 12 Vsako dedikacijo je morala cenzura dovoliti izrecno in posebej še! 13 Lastnoročen je edini ta podpis. Ostali akt je s pisarjevo roko. 14 Bil je Schmidburg kot guverner v Lj. od 1. oktobra 1822. Dne 23. VIII. 1822 prva javna vest v Lj.: guverner grof Schweerts-Spork odstavljen, na njegovo mesto imenovan iz Celovca Schmidburg (Laib-Ztg. 1822, No. 68); 1. X. 1822 zvečer — prihod Schmid-burgov v Ljubljano (LaibZtg. 1822, Nr. 80); 3. X. 1822 je nato grof Schweerts-Spork odpotoval na Dunaj (LaibZtg. 1822, Nr. 81, pg. 351). — Schmidburgov naslednik, tržaški guverner Jos. v. Weingarten, imenovan s ces. odločbo 28. I. 1841 (LaibZtg. 1841, No. 11), je prispel v svečano razsvetljeno Ljubljano kot 157 Zhbeliza — časopis! Najvišja cenzurna instanca v državi, Sedlnitzkv, se je torej pridružil naziranju ljubljanskega gubernija, odn. mu vsaj oporekel ni, ter odločil nekako, da »in Frage stehend« pa bodi — Zhbeliza časopis. Dovolil in odobril je ta časopis obenem tako brezpri-merno zlahka, tako brez vsakega pridržka, kar nekako »brevi manu« takorekoč z obratno pošto, sam, osebno, »ich«!, kakor da bi že bil komaj čakal nanj. Izrecno: »O h n e A n s t a n d«! S krepko povdarjeno le pripombico: »in Beriick-sichtigung Hochdero fiirvvortlichen Einschrei-tens«! Na Schmidburgovo besedo torej! Pač so bili pravo pogodili s posvetitvijo Schmidburgu, ki jim je naklonila njegov tako mogočni vpliv, — tako brezpogojno upoštevani, tako brez-odporno uvaževani protektorat! Da se Kopitar kot cenzor seveda ni protivil, se da pač samoob-sebi sklepati; značilno pa je, da Sedlnitzky cenzorjevega mnenja ni z besedico ne omeni v svoji ugodni odločitvi, prav kakor da cenzorja še bilo ni pri tej zadevi; vse, kakor da hiti Sedlnitzky v tem slučaju udano-pokorno kar sam ugoditi neki višji želji, s popolnim, nekako višjim, in celo najvišjim zaupanjem; želji, ki je kakor višji ukaz, da mora pred njo odstopiti od vse svoje oblasti ter odložiti takoj novopečen »Freiherr« (ibid., No. 29) z Dunaja, pod večer dne 21. IV. 1841 (ibid., No. 37, kjer tudi opis pompoznega vsprejema). Schmidburg pa je bil medtem v uradu odsoten že m. maja, nato od 10. junija 1840 pa zastalno! (kakor je razvideti iz podpisov pod javnimi, v LaibZtg. 1840 objavljenimi razglasi ljublj. gubernija); pobližje vesti o tem dopustu pa v javnosti ni. Upokojitev — m. dec. 1840, radi bolezni. Leta 1839 je Schmidburg daroval ljublj. muzeju še svoje 4 zvezke »Krajnlke Zhbelize« (4 Btindchen der »krainfka zhbeliza«: Illyr. BI. 1839, pg. 100 pod štev. 90). Ali je Schmidburg po upokojitvi ostal v Ljubljani? Poročil je bil v Lj. hčeri Dorotejo in Amalijo. (LaibZtg. l./I. 1839, pg. 12, v izkazu gratu-lantov, ki so se v prid mestni ubožnici odkupili za novo 1. 1839: No. 525. Herr Fran z Ritter v. Rosen-thal, k. k. Kreis-Commissar. No. 524. Frau Dorothea v. Rosenthal, geb. Freiinn v. Schmidburg. In istotam, Intelligenz-Bl. 5./I. 1839, pg. 26: No. 645. Herr Anton Freiherr von Codelli, in T r i e s t. No. 646. Frau Antonia Freiinn v. Codelli, geb. Freiinn v. Schmidburg. — LaibZtg., Intell.-Bl. No. 8, 17. I. 1846, pa v enakem izkazu za novo 1. 1846: Se. Excellenz Herr joseph Camillo Freiherr v. Schmidtburg. Frau Magdalena Freiinn v. Schmidtburg. Hr. Anton Freiherr v. Codelli. Frau Antonie Freiinn v. Codelli. Torej? — Vsled ces. odločbe ddto. 19. 5. 1847 se je gub. tajnik Fr. R. v Rosenthal preselil na Dunaj za dvornega tajnika (LaibZtg. 12. VI. 1847, No. 70). »Novice« 19. XII. 1888, str. 411, pa so prinesle vest: »Gospa baronica Codelli-jeva, udova bivšega deželnega glavarja Kranjske, rojena baronica Schmidburg-ova, umrla je minuli teden v 80. letu svoje starosti v Ljubljani.« Bivša učenka Čopova! 15 Opazka z rdečim svinčnikom. 16 Uradna kratica: začetnica referentovega imena; = Kreizberg. vsako osebno pomišljanje, kdor je, češ, tako-le — samo grof Sedlnitzky! Ali ni pa to bilo kakor tiha past? Ni li tu Sedlnitzky v čudovito lepi, sladkouslužni obliki navezal sitne, morda celo riskantne, tvegane zadeve Schmidburgu popolnoma na lastno osebno odgovornost, češ: ti glej, kaj si izrekel! In resnično, da je nekako tako razumel vso stvar tudi Pavšek ter s poniglavo brezobzirnostjo uporabil dejstvo, da zlorabil dejstvo osebne intervencije in vsprejete dedi-kacije naravnost osebno proti guvernerju samemu 1. 1833., da doseže svoj namen, da izpod-makne Čopa, Kastelca, Prešerna ter zatre Zhbe-lizo! Vsekakor pa je bil ta nagli dar iz rok Sedlnitzkega nekaj izrednega: Čebeličarji niso prosili časopisa, še hoteli ga niti niso sami, ampak so se mu naravnost proti vili; pa jim ga je Sedlnitzky dal, kar takorekoč iztresel iz rokava. Drugi, kako so ga prosili in prosili ter se zanj borili, toda ni jim ga dovolil. Niso bili prej 1. 1824/25 Andrioli, Holzapfel in Ziegler uspeli s svojo, tudi zgolj literarno »Slavinjo«. In kaj so si poslej od L 1838 pa do Novic (1843) prizadevali Kordeš, Blaznik, Smole za slovenski časopis, odn. za istotako zgolj literarno le prilogo »Zora« in »Ilirski Merkur«! Vse brez uspeha.17 Tu pa je padel kakor zrelo jabolko z drevesa Slovencem z Dunaja na mizo časopis, — slovenski časopis! Čudni, samovoljni časi! Čebeličarji so bili seveda te izredne podelitve z Dunaja zelo veseli; in Kastelic ni poslej zamudil nikoli, ni opustil ne v uradnih vlogah, ne v javnih oglasih svojih (v sami Laibacherici!) ob Zhbelizi ponosnega dostavka: »Zeitschrift«, »die von mir herausgegebene Zeitschrift«, in celo »vaterlandische Zeitschrift unter dem Titel: Krajnfka Zhbeliza«, skoraj kakor češ, da sami tega ne pozabijo tam gori!18 2. Seja in sklep ljubljanskega gubernija z dne 25. II. 1830 o Sedlnizkega cenzurnem pismu: 4053 Censurs Sache Polhofstelle Sizung am 25. Febr 1830 Ref. H. GubSecr Ritter v Kreizberg Prasidialschreiben des h. Prasidiums der Polizev-hofstelle ddt° 11/19. Febr. womit die Herausgabe der »krainischen Biene« (Krajnska Zhebeliza) und die Drucklegung des 1. Bandes derselben genehmigt wird. p Decret I An den / H. Michael Kastellitz, I I Scriptor an der kk Lyceal-bibliotheck hier / ExpSchbg /Laut einer Eroffnung/ [Vom 11. dM. 413 hatl der h. Polizevhofstelle /vom Vid: ante kkBiicher- n. v. M. hat Hochdieselbe/19 iiber revisionsAmt / unter Ihr Gesuch vom 8. v. M. die Heraus- Anschlufi eines exem- , , T] , . ., , , rs gabe der von Ihnen bearbeiteten 17 Dr. Prijatelj: ZMS IX., 1—4; ZMS IV., 196/8; Veda II., 68 nasl.; Veda III., 59 nasl. — Kronološki pregled Prešernovega dela 54/55. 18 Kronološki pregled 89/92: Kastelčevi oglasi o Zhbelizi. 19 Prvotni, pozneje črtani tekst: [Das hohe Piasi- 158 Nro96 @efef)eitimbbaš Zeitschrift in zwanglosen Heften — J1!?/?^ betitelt: »Krajnska Zh[e]beliza«, und «mt Sattog ben 28. fte= die Drucklegung / des von Ihnen Bruat 1830./ vorgelegten ersten Heftes, so wie *Paufc^et (Jer demselben beygefiigten Dedi- M4/R*tb/ kadon zu genehmigen geruhet. Es wird demnach Ihrem diefi- */• falligen Manuscripte das Imprima- Acclud: l exemplar tur hiemit ertheilt, und [i]Ihnen mitd.rmpr.-versehen. eineg der zwey &nher vorgelegten exemplare desselben im Anbuge riickgestellt. Laibach am [2i]26. Februar 1830. Kreizberg (m/p) Gold (m/p)20 Conclus: nach Antrag per unl Vorsitzend H. GubRath [Rr zl Ve/sel Abwesend: H. GubRath Rr Ziegler Vidi Vessel (m/p)21 Dringend22 Zum Exp. 5/3 830. — M eodl auf 1/2 B. mf. Ks (m/p) Coll. d° Th(alhammer) u. Kappler (m/p) — Exp. 6/3 W(agner) — ZR 6/5 Z odpravo cenzuriranega rokopisa in cenzurnega dekreta v roke Kastelcu — je bil uradni posel s I. Zhbelizo in bili akti o njem 6. III. 1830 zaključeni. O literarno velezanimivi nam točki, o Kopitarjevi cenzuri sami — pa nikjer v teh aktih niti besede! In žal, da pravtako tudi tam na Dunaju ne. Kopitarjeve »cenzurne pole« da tam o Zhbelizi ni najti več, pravi poročilo, niti e n e.23 Iz aktov bi torej ne bilo pričakovati k vprašanju nobenega prispevka več. Da Kopitarjeva uradna cenzura 1. 1830 o Zhbelizi I. pa ni bila tesnosrčna, priča dunajski toletni njen uspeh, in priča zapisana beseda: »Sie liefien Biirger's Leonore... passieren«. (Čop Kopitarju 12. V. 1833: ZMS V. 104). Da na nevoljo, da na jezno zamero takratne kulturne in literarne dominante v Ljubljani, priča trpki ljubljanski smeh Prešernov iz istega leta 1830: »Balade pet' je mlatva prazne slame , Je ,reč pohujšliva in zapeljiva', — L e n o r o bere naj, kdor ne verjame.« (Zhb. II., 1831, 36). Zgodovinski dokument, vzet iz življenja tistih dni!24 Kopitar, dium der h. Polizevhofstelle hat infolge hierortigen Einschreitens] iiber Ihr Gesuch ... 20 Kari Ritter v. Gold, konceptni praktikant, nameščen pravzaprav pri glavarstvu v L j. (»k. k. Kreis-amt« po takratnem, odtod »kresija«), kamor se je za stalno spet vrnil še 1. 1830; bil je dodeljen guber-niju le na pomožno poslovanje. 21 Vizum spet z lastno roko Vesselovo. 22 Z rdečim svinčnikom. 23 »tozadevnega cenzurnega lista nisem mogel v arhivu notr. min, najti niti enega, očividno so se takoj zavrgli«. (Fr. Kidrič: Veda L, 1911, str. 161). 24 Unserer (grofitentheil jansenistischen) Geistlich-keit, die doch das vorziiglichste krainische Lese-publikum ausmacht, scheint jede Art von Schrift-stellerev, die nicht auf die Bediirfnisse des L a n d -mannes (und zwar vor allem auf die geistli-c h e n) berechnet ist, wenigstens ii b e r f 1 ii fi i g, kakor videti, ni bil ubral svoje cenzure torej prav po mislih in srcu takratne Ljubljane; pogledal ni bil Zhbelize po otročji omejenosti »malega mesta«, presodil je ni po zamočvirjeni, zadušni tesnini »dolge vasi«! Opravil je svoj posel mirno uradno, brez kulturnega rabeljstva; usmeril je svojo presojo sam po nekoliko vsaj širšem razgledu državne prestolice ter ocenil, kakor »Schriften in a n d e r n Sprachen«,25 po kulturi in horizontu bolj svojega Dunaja kot stolne Ljubljane drobni pozdrav iz domovine, tisti »kranjski« rokopisek tam — leta 1830. Ta ugotovitev nam je mogoča, navzlic pičlim dokumentom; in ta ugotovitev je Kopitarju danes — v čast. Ali je bil vplival kaj — glas Schmid-burgov z dne 15. L? Ali morda kaj — beseda Čopova z dne 21. L? Recimo, da oboje; recimo, da je hotel vstreči cenzor osebno obema, pa da je zato zavzel njima prijazno stališče; toda častni fakt Kopitarjeve pametne cenzure ob I. Zhbelizi ostane tudi tako, naj so bili vplivi ali nagibi kakršnikoli! Drugo pa je vprašanje, ali je Kopitar pogledal in spoznal ter dopustil Zhbelizo kot prvi, skromni sicer, a drzno podjetni poizkus, ki sili in stremi iz omejenosti »malega mesta« tja nad zamočvirjenost »dolge vasi«! Nekako z mislijo Čopovo: »Auf jeden Fall ist die Sache als ein erster Anfang zu betrachten; mit der Zeit kann sie bedeutend besser werden.« (Čop Kopitarju 21. I. 1830: ZMS V. 95/6). Vprašanje — zase! Toda treba mu bo svoječasno posebnega poglavja, z nekoliko bolj globoko brazdo v njivo takratnih dni! V Ljubljani, 2. maja 1926. ZAPISKI. SLOVSTVO. Franjo Šuklje: Iz mojih spominov. I. del. V Ljubljani, 1926. Založilo Katoliško tisk. društvo. Natisnila Jugoslovanska tiskarna. Str. 217. — Ne mislimo še pisati podrobne ocene; to bo mogoče storiti ob celotnem delu in tedaj se bo moralo najti pero idejnega (ne praktičnega!) politika in širokega kulturnega zgodovinarja, ki bo prestavilo to knjigo iz njenih subjektivnih tokov v splošno veljavne vrednote in zgodovinsko ustaljen materijal. Danes nas to delo zanima predvsem kot izredno živ publicističen pojav, ki proži vrsto misli in pomislekov, tembolj, ker imamo za to dobo (od 1. 1860—1890) že kolikor toliko utrjeno zgodovinsko sodbo. Šuklje se je sicer poslovil od političnega življenja sine ira, zato seveda še ni razloga, da bi knjiga njegovih spominov ne bila pisana sine studio. Nasprotno, sodba in obramba je tako močna stran te knjige, da njena objektivna komponenta skoraj izgine in da imamo pred seboj izredno temperamentno zgodovinsko apologijo. Prav radi tega tudi kmalu naletimo na močno nasprotje med Šukljetom kot zgodovinskim akterjem in kulturnim zgodovinarjem erotisehe Poesie aber hochst s ii n d h a f t.« (Čop Če-lakowskemu 14. III. 1833: ZMS VI. 181). 23 Čop Kopitarju 12. V. 1833: ZMS V. 104. 159 tivne dokazljivosti lastnosti umetnine, moram L. ves odstavek z opombo vred še enkrat predložiti v študij, da bo objektivno in ne samo zdenjski prodrl vanj in ne bo več tepel vetrnega mlina. Rezultat protidokaznosti k mojim točkam 6., 5., 7. je uspel z nujnostjo ničle. Protidokazna nujnost protičlanka je torej ničla vsled subjektivno - individualnega postopka. Altera pars se članku niti približala ni, komaj da se je »izpela«, sebe namreč, spričo njega. Če bi bil L. kritik in moj članek umetnina, bi bil rezultat isti, namreč bila bi to kritika, kakršnih smo danes vajeni in kakršnim je treba že enkrat napraviti konec, če hočemo s kritiko in posredno z umetnostjo kam naprej. Če vzamemo sedaj še afront L. zoper znanost kot tak, je jasno, da filozofija absolutnega, anarhističnega jaza in njegovega zdenja, ne more priznati objektivnih in socialnih avtoritet kakor n. pr. znanosti, ki je v opreki z nekontroliranim, individualnim zdenjem. To stori altera pars zase zelo značilno s takole argumentacijo: »Nič mi ni kmalu tako zoprnega kot taka umetnostna znanost, katera s svojim klavrno nedostat-nim orodjem brska po živem telesu umetnosti in zraven pridiguje neke trditve, ki ne kažejo ničesar, kot blisketavosL penastega mehurčka«. Opraviti imamo s temile dejstvi: Lajovcu je znanost zoprna (po vsem tem razumljivo!), kar nas nič ne briga, ker vemo, da je tudi mesarju astronomija zoprna, da pa ni astronomom itd. in ker smo na svetu različni ljudje z različnimi interesi. Bolj vpoštevanja vreden je argument, s katerim se zavrača umetnostna znanost zato, ker rabi »klavrno nedostatno orodje«. Neko orodje mora rabiti, če nima dostatnega, pa kakršnega ima, zboljšajte ji ga! Pa argument, da brska po »živem« telesu umetnosti... Tudi naravoslovec brska z nedostatnim orodjem po še bolj živem telesu polža in kaj naj končno človeku, ki je muzik, pomeni konstatacija, ki se tiče polževega črevesja? Dejstvo, da je Lajovcu umetnostna znanost zoprna, ni nič nenavadnega, saj trdi sam, »da vsak strokovnjak le svojo stroko glorificira«, toda zelo takten, vljuden, potreben ali umesten pa takle napad na kompletno »umetnostno znanost« ni in umetnostna znanost je čisto potolažena, v kolikor jo smem podpisani, najnevrednejši, sploh tolažiti. Kar se tiče družabnih vrednot dognanj sub-jektivno-individualne metode, menda nimamo več dosti ugotavljati po vsem tem, kar je ta metoda pokazala spoznavnih nevrednot. Naj poudarimo samo še samolastno postavljanje individua na samolastno stališče, postavita tako, ki je v opreki z eksaktnim spoznanjem in družabnim redom, postavim na stališče že gori obravnavane »družabne in življenjske istovrednosti resnice in zmote, pravilne in nepravilne sodbe«, kakor ga na vrhuncu anarhizma propagira Lajovic. Če se postaviš na tako stališče, sta ti zmisla stavkov: »cogito, ergo sum« in »sum, ergo non cogito«, istovredna, sta ti socialno istovredni trditvi: »moriti ljudi je dobro delo« in »moriti ljudi ni prav«. Bog, če bi se kdo »postavil« na prvo »stališče« in moril družbi koristne ljudi, pa bi se, pozvan od družbe na odgovor, opravičil za svoje zločine s tem, da »stoji na stališču«! In če Lajovic podpisanemu kot umetnostnemu zgodovinarju meče »znanost« v obraz, kaj bi bilo, če bi mu jaz kot sodniku očital takole njegovo stališče, če bi vedel, da je tudi v svoji stroki dosleden svojim nestrokovnim načelom? Da, tu je višek individualizma-anarhizma, konec logike in znanosti in začetek analfabe-tizma, ki ga — všeč mi je ta doslednost! — moj protičlankar tudi odkrito zagovarja (gl. 2. št. let. Lj. Zv.), tule je zlo naše kritike, tu je tudi socialno zlo! KRAJN.SKA ZHBELIZA V CENZURI. DR. AVGUST Ž1GON. i/ Čopova beseda z dne 21. I. 1830 o Zhbelizi: »mit der Zeit kann sie bedeutend besser werden« — je nam dandanes zelo dragocena zgodovinska beseda. Izraz subjektivnega (bi rekli) literarnega upanja v bodočnost; a tudi (neoporečno da) izraz konkretno zavestne, kvalitetno literarne že namere; zato datum o programu, in datum že o »šoli« — ob Zhbelizi. Tiha napoved — nove poti, mišljene in usmerjene — »v deželo duhov«! Ni seveda pa Čop takrat (ob tisti besedi svoji 21. I. 1830) še oddaleč ne slutil, da bo še istega leta v Ljubljani doživela Zhbeliza sovražni krik: »L e n o r o bere naj, kdor ne verjame!« Bila je Biirgerjeva Leonora (vsaj od 1. 1792 nadalje) do tistih dni že davno evropska literarna znamenitost; a bila je Biirgerjeva Leonora takrat pa tudi že neka naša domača tradicija, — literaren problem iz Zoisove dobe.* In kot * Ohranil se nam je v Levstikovem »Gradiva za Prešerna« rokopis starejšega slovenskega prevoda »Leonore«. In tradicija je, da je prevod, pisan s svinčnikom in Zoisovo roko, — Zoisov. (Obj.L. Pintar: Književne drobtinice. ZMS IV., 1902, 160/167). Ohranil pa se nam je srečno tudi Kastelčev prepis Zoisovega prevoda, — dokaz, da ga je že Kastelic poznal in proučeval, a poznala ga pa torej pac tudi Prešeren in Čop. (Prim.: Grafenauer Iv., Tz Kastelčeve zapuščine. V L j. 1910/11., str. 85/88). Literarni problem »Lenore« je v Zoisovem rokopisu označen z besedami: Diser Versuch, Biirgers Leonore ins Krain.[e-rische] zu travestiren, zeigt die Armuth der Sprache besonders in Reimen das schone Refrain »Bei Gott ist kein Erbarmen »ach wehe, ach wehe mir Armen ist absolut uniibersetzlich ... (Tam, 87). Že s tem je bil literarni problem v našem slovstvu Prešernu kot nasledniku naravnost zgodovinski-razvojno določen! Kako so torej morali pogledati, ko jim je v pismu z dne 10. febr. 1830 prišel po opravljeni cenzuri Kopitar (in morda tudi v cenzurnem rokopisu Zhbelize I. »in margine«: prim. Pav-škovo uradno opazko ddto. 28. III. 1833: »ungeachtet der vom Wiener-Zensor gleich bey dem ersten Hefte erhaltenen wohlmeinenden Warnung«) — s poukom