ZAKLJUCNA PUBLIKACIJA Zakljucna publikacija Urban Diversity Uredili Špela Kastelic, Barbara Beznec, Jure Gombac Avtorji: Špela Kastelic, Barbara Beznec, Jure Gombac in partnerji Urban Diversity Slike in fotografije: Partnerji Urban Diversity Priprava grafov: Maja Gostic (ZRC SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije) Graficno oblikovanje Urban Diversity: Zavod Boter, Gea Plenicar Izdal: ZRC SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije Predstavlja: Marina Lukšic Hacin Založila: Založba ZRC, ZRC SAZU Predstavlja: Oto Luthar Glavni urednik Založbe ZRC: Aleš Pogacnik Prva izdaja, Ljubljana 2020 Publikacija je nastala kot del projekta Urban Diversity (SIAT158), 1. 5. 2017–30. 4. 2020, je sofinancirala Evropska unija (Evropski sklad za regionalni razvoj) v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija. Delo raziskovalk in raziskovalcev ter strokovnega osebja ZRC SAZU, ki so bili vkljuceni v projekt Urban Diversity, je delno sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Vodilni partner: ZRC SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije Pridruženi partnerji: Regionalna razvojna agencija ljubljanske urbane regije (Slovenija), Oddelek za razvoj gospodarstva in turizma mesta Gradec (Avstrija), Izobraževalna ustanova St. Martin (Avstrija). Prva izdaja publikacije je izdana pod pogoji licence Creative Commons (CC BY-NC-ND): https://doi.org/10.3986/9789610504528 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=19166723 ISBN 978-961-05-0452-8 (pdf) - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - KAZALO UVOD V PROJEKT 5 RAZVIJANJE STRATEGIJ 6 KAJ JE MIGRANTSKO PODJETNIŠTVO 7 OSNOVNE DEFINICIJE POJMOV 8 DOBRE PRAKSE NA PODROCJU MIGRANTSKEGA PODJETNIŠTVA 9 METODOLOGIJA 11 ANALIZA ZA LJUBLJANO 11 ANALIZA 12 RAZISKAVA GRADEC 13 REZULTATI RAZISKAVE ZA MIGRANTSKE PODJETNIKE 14 ANALIZA 26 Viri in literatura 27 IZZIVI IN STRATEGIJE PARTNERJEV PRI UPRAVLJANJU RAZNOLIKOST 28 Oddelek za razvoj gospodarstva in turizma mesta Gradec 28 Izobraževalna ustanova Grad St. Martin 32 Regionalna razvojna agencija ljubljanske urbane regije (RRA LUR) 35 PRIDOBIVANJE ZNANJA IN IZKUŠENJ 37 KONFERENCE 39 IZOBRAŽEVANJA 46 REALIZACIJA NOVIH PRISTOPOV 61 POVEZOVANJE V KREATIVNIH PROSTORIH 63 Pilotni projekt Ljubljana 64 Pilotni projekt Gradec 66 Pilotni projekt St. Martin 68 KREATIVNO POVEZOVANJE MEŠCANOV 69 Implementacija v Ljubljani 70 Implementacija v St. Martinu 72 Implementacija v Gradcu 75 POVEZOVANJE RAZNOLIKIH KREATIVCEV 77 Razvijanje sodelovanja 77 Implementacija 78 Dodatni dogodki na St. Martinu 80 KAMPANJA OZAVEŠCANJA 83 MIGRANTSKA KREATIVNOST V LJUBLJANI 84 UVOD V PROJEKT Projekt Urban Diversity je potekal med majem 2017 in aprilom 2020. Vodil ga je ZRC SAZU Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije (ISIM ZRC SAZU), sodelovali pa so še Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), Oddelek za razvoj gospodarstva in turizma mesta Gradec (AWTSG) in Izobraževalna ustanova Grad St. Martin (SSM). Projekt naj bi s pomocjo povezovanja med migrantskimi podjetniki in njihovimi družinami iz Ljubljane in Gradca, preko kreativnosti, pripomogel k spodbujanju in promociji raznolikosti v obeh mestih. Kreativnost se cedalje bolj razume kot nov pogon za rast v vseh vrstah industrij. Raznolikost je bila razpoznana kot eden pomembnih faktorjev ekonomske rasti, odprtost do priseljevanja pa je bila s strani mnogih držav prepoznana kot temelj inovacij in ustvarjanja družbene in ekonomske vrednosti. Kot kaže statistika EU in ZDA so namrec migrantski podjetniki bolj iniciativni, iznajdljivi ter pripravljeni na tveganje kot domaci podjetniki. So torej bolj kreativni, saj morajo uspeti v družbah, ki jim veckrat zaradi razlicnih vzrokov niso naklonjene. Tako v Gradcu kot v Ljubljani delujejo in ustvarjajo migrantski podjetniki, ki tam s svojimi družinami vecinoma tudi živijo. Mesti sicer imata nekatere programe vzpodbujanja in pomoci, vendar pa sta razvili tudi dolocene ovire, ki migrantske podjetnike ovirajo tako pri njihovi kreativnosti kot tudi pri vkljucevanju v družbo pri delu in v vsakdanjem življenju. Te ovire so prisotne na številnih nivojih in jih je razmeroma težko odkriti in odstraniti, predstavljajo pa veliko težavo ne le za migrantske podjetnike ampak tudi za družbo gostiteljico, ki zaradi tega hromi njihov potencial in s tem tudi svoj ekonomski ter družbeni razvoj. Cilj projekta je bil razviti potencial in kreativnost migrantskih podjetnikov in njihovih družin preko povezovanja med obema mestoma in sodelovanja z namenom odstranjevanja družbenih ovir s pomocjo dobrih praks, ki na tem podrocju v drugih mestih že obstajajo. S tem se je spodbudilo kreativnost, inovacije ter promoviralo raznolikost, kar pomembno pripomore k vecji družbeni kohezivnosti v obeh mest in v regiji. Model povezovanja naj bi bil primeren tudi za vkljucevanje beguncev v družbo, saj je integracija preko dela in samozaposlovanja ucinkovito orodje za njihovo uspešnost in opolnomocenje. 1. RAZVIJANJE STRATEGIJ V delovnem sklopu »Razvijanje strategij« smo pridobili specificna znanja, vedenja, izkušnje in povezave, na osnovi katerih smo razvili strategije za promocijo raznolikosti v obeh družbah s pomocjo kreativnosti migrantskih podjetnikov in njihovih družin. S pomocjo zbiranja podatkov in opravljene reprezentativne raziskave v Gradcu smo pridobili podatke in razvili koncept za primerjalno analizo Ljubljane in Gradca. Preko konferenc in delavnic smo predstavili rezultate, identificirali izzive, razvili nove pristope v obeh mestih in oblikovali strategije, ki podpirajo raznolikost. Pri izvajanju so sodelovali vsi projektni partnerji. ISIM ZRC SAZU je s pomocjo AWTSG izvedel raziskavo, SSM in RRA LUR pa sta sodelovala pri organizaciji konferenc in delavnic. SSM, AWTSG in RRA LUR so sodelovali pri oblikovanju lastnih strategij za podpiranje raznolikosti znotraj svojih organizacij. KAJ JE MIGRANTSKO PODJETNIŠTVO Migrantsko in etnicno podjetništvo je tudi v Evropi postalo eden od razpoznanih in pomembnih nacinov za vkljucevanje priseljencev na trg dela, še posebej po t. i. »begunski krizi« 2015—2016, ko so države aktivno razmišljale o možnostih družbene integracije migrantov in njihove integracije na trg dela. To se kaže tako na nivoju Evropske unije, ki preko razlicnih politik, programov in projektov podpira samozaposlovanje migrantov, kot tudi najrazlicnejših pobud na državnem, regionalnem in lokalnem nivoju. Posamezne regije in mesta so že prevzela pobudo na tem podrocju in beležimo lahko celo vrsto dobrih praks, s pomocjo katerih ne le vkljucujejo migrante na trg dela, temvec jih tudi bolj aktivno vkljucujejo v družbo ter opolnomocijo. S pomocjo teh dejavnosti mesta in regije tudi vecajo svojo razpoznavnost, konkurencnost in privlacnost ter revitalizirajo ulice ali dele mest, ki gospodarsko nazadujejo. Tudi mesti Ljubljana in Gradec, ki sta povezani preko programa Interreg SI-AT, sta se odlocili, da preko projekta Urban Diversity povežeta migrantske podjetnike in upravi obeh mest. S pomocjo dobrih praks iz Evrope in sveta skuša projekt vplivati na uspešnejšo integracijo priseljencev, ter mestoma pomagati, da se med seboj povežeta ter povecata svojo razpoznavnost, konkurencnost, privlacnost ter revitalizirata ulice in dele mest, ki se spopadajo z izzivi na gospodarskem in družbenem podrocju. Projektni partnerji (ISIM ZRC SAZU, RRA LUR, AWTSG in SSM) smo se odlocili, da naprej izpeljemo nabor literature in dobrih praks, zberemo podatke o številu in potencialu migrantskih podjetnikov v Ljubljani, izvedemo reprezentativno raziskavo o migrantskih podjetnikih v Gradcu, primerjamo in analiziramo rezultate med seboj ter na osnovi dobljenih rezultatov oblikujemo ustrezne podporne dejavnosti in akcije v obeh mestih. Pregled situacije in reprezentativna raziskava sta bili opravljeni med majem 2017 in oktobrom 2017. Kljucni raziskovalni vprašanji: 1. Kakšna je situacija samozaposlenih migrantskih podjetnikov in podjetnikov z migrantskim ozadjem v Mestni obcini Ljubljana glede na dostopne statisticne podatke? 2. Kakšna je situacija med graškimi samozaposlenimi migrantskimi podjetniki in graškimi podjetniki z migrantskim ozadjem? Zastavljena je bila tudi vrsta podvprašanj, ki so se dotikala možnosti, priložnosti, izzivov, podpornih programov ter izzivov na poslovnem podrocju v obeh mestih ter možnosti o sodelovanje med podjetniki obeh mest. OSNOVNE DEFINICIJE POJMOV Migrantskega podjetnika lahko definiramo kot lastnika podjetja, ki se je rodil v eni, svojo podjetniško dejavnost pa izvaja v drugi državi, kjer skuša ustvariti vrednost skozi ustanovitev ali širitev svojih ekonomskih aktivnosti. Podjetnik je lahko samozaposlen ali pa zaposluje druge. (Kekuš 2017) Etnicno oz. priseljensko podjetništvo je definirano tudi kot »niz povezav in interakcij med ljudmi, ki delijo skupno nacionalno ozadje ali migracijske izkušnje.« (Waldinger 1990) Koncept etnicne ekonomije se nanaša na vse samozaposlene iz katerikoli etnicne ali priseljenske skupine, na njihove delodajalce, zaposlene iz iste etnicne skupine in njihove družinske clane. Etnicna ekonomija obstaja, ce etnicna skupina vzdržuje privatni ekonomski sektor v katerem ima vecinski lastniški delež ne glede to, ali potrošniki so ali niso pripadniki iste etnicnosti. (Gold in Light 2000) Razlogov, zakaj migranti postanejo podjetniki, je vec. Literatura razlikuje med podjetniki, ki so to postali zaradi nuje in tistimi, ki na ta nacin išcejo boljšo priložnosti zase. Zaradi nuje se migranti spustijo v podjetniške vode zato, ker je to njihova najboljša ali pa edina priložnost, medtem ko podjetniki, ki išcejo priložnosti, ustvarjajo niše, kjer je možnost za njihov uspeh vecji. (Dana in Morris 2007) Medtem, ko se veliko podjetnikov izogiba trgom, kjer je povpraševanje nestabilno ali negotovo se zdi, da so migrantski podjetniki bolj odporni na faktor tveganja. Ko išcejo delovno intenzivne poslovne možnosti z nizkim zacetnim vložkom in nizkimi ovirami za vstop na trg, pomagajo revitalizirati in stabilizirati urbane in ruralne skupnosti, ki se težko prebijajo skozi izzive sodobne družbe. (Kekuš 2017: 13) DOBRE PRAKSE NA PODROCJU MIGRANTSKEGA PODJETNIŠTVA Zakaj spodbujati migrantsko podjetništvo? Raziskave, ki so jih izpeljali v ZDA in Evropi so pokazale, da so migrantski podjetniki bolj podjetni kot domace prebivalstvo. V Veliki Britaniji migranti predstavljajo 8% prebivalstva, a so lastniki 12 % vseh malih in srednjih podjetij. V ZDA migranti predstavljajo 13% prebivalstva in so lastniki 18% malih podjetij. (Kekuš 2017) Na splošno so migranti nekoliko bolj podjetni kot domace prebivalstvo. V državah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) se v podjetniške vode spušca 12,7% migrantov in 12% domacega prebivalstva. (OECD 2011) Migranti prispevajo tudi k ustvarjanju delovnih mest v državi gostiteljici. Samozaposleni migrant z malim ali srednjim podjetjem lahko na splošno ustvari od 1,4% do 2,1% dodatnih delovnih mest. V letu 2013 so migrantski podjetniki v ZDA ustvarili 900 milijard dolarjev v tržnem kapitalu in zaposlovali okoli 600.000 ljudi. Raziskave so ugotovile tudi, da so migranti ustanovili 25% vseh inženirskih in tehnoloških družb in domace prebivalstvo prekašajo v številu prijavljenih patentov, licenc, v objavah in ustanavljanju uspešnih firm. Migranti so ustanovili tudi vec kot pol start-up podjetij (44 od 87), ki so danes skupno vredna vec kot milijardo dolarjev. (Pope 2017) Še en pomemben vpliv migrantskega podjetništva je ustvarjanje trgovinskih priložnosti med državo gostiteljico in državo izvora z nižanjem transakcijskih stroškov povezanih s trgovanjem. Preko svoje transnacionalne mreže so namrec veliko bolj uspešni v ustvarjanju cezmejnih trgovskih vezi. Na Švedskem 22% migrantskih firm (in le 15% domacih) s svojimi izdelki in uslugami meri na mednarodno tržišce, s tem pa celoten izvoz te države povecuje za 6%. (Kekuš 2017) Da bi premagali ovire in poželi koristi, ki jih prinaša migrantsko podjetništvo, se države gostiteljice zatekajo k razlicnim programom za podporo. Programi so ustvarjeni posebej za migrantske podjetnike in pogosto vkljucujejo: 1. posebej prikrojene treninge (jezik, poslovni nacrt, promocija, standardi); 2. iniciative mentorstva in mreženja, ki so namenjeni boljšemu obvladovanju jezika, poslovnih spretnosti in profesionalnih stikov; 3. iniciative za izboljšanje kreditne sposobnosti in pristopa do kapitala za zagon in širitev podjetja. (Desiderio 2014) Takšne iniciative lahko pomagajo migrantom in podrocjem ter soseskam, kjer živijo in delajo. Splošni programi za spodbujanje podjetnosti, ki so namenjeni celotnemu prebivalstvu, lahko prav tako spodbujajo migrantsko podjetništvo, ce so seveda dostopni migrantom. Ti programi sicer ponujajo višji nivo spodbujanja podjetništva, kot so recimo inkubatorji za start-upe, co-working prostori ipd. Kljub temu migranti do njih pogosto težje dostopajo zaradi slabšega poznavanja jezika države v kateri prebivajo, poleg tega pa izvajalci teh programov pogosto niso seznanjeni z migrantsko problematiko. Za naslavljanje teh težav bi morale javne in privatne iniciative migrantom omogociti dostop do splošnih programov za spodbujanje poslovnosti in jih prilagoditi raznolikosti. (Rath, Swagerman, Krieger, Ludwinek, Pickering 2012) METODOLOGIJA V obeh primerih smo uporabili mešane raziskovalne metode. V Ljubljani smo uporabili gradivo, ki sta nam ga posredovala Statisticni urad Republike Slovenije in Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Gre za kvantitativne podatke. Za tem smo opravili tudi 5 intervjujev z migrantskimi podjetniki, s katerimi smo pridobili kvalitativne podatke. V primeru reprezentativne raziskave v Gradcu smo prav tako uporabili mešane, kvantitativne in kvalitativne raziskovalne metode. Izpeljana je bila obsežna telefonska anketa med 160 migrantskimi podjetniki, ki jih je partner AWTSG pridobil iz razlicnih seznamov. Nato so s 30 migrantskimi podjetniki opravili še polstrukturirane intervjuje. ANALIZA ZA LJUBLJANO Ljubljana je v letu 2016 štela 141.766 zaposlenih prebivalcev, med njimi 124.541 državljank in državljanov Slovenije in 17.225 tujk in tujcev. Med zaposlenimi Slovenci je bilo 80% ljudi zaposlenih, 8% samozaposlenih in 11% brezposelnih. Med tujci je bilo prav tako 80% zaposlenih, 4% je bilo samozaposlenih, 16% pa brezposelnih. Nadaljnja analiza je tudi pokazala, da se zanimive razlike kažejo tudi, ce v tej kategoriji upoštevamo spol. Tako je med Slovenci 78% zaposlenih, 10,5% samozaposlenih in 11,5% brezposelnih. Med tujci je 82% zaposlenih, 4 % samozaposlenih in 14% brezposelnih. Med Slovenkami je 82% zaposlenih, 7% samozaposlenih in 10% brezposelnih, medtem ko je med tujkami 74% zaposlenih, 4% samozaposlenih in 22% brezposelnih. To jasno kaže na dejstvo, da so ženske - tujke izrazito depriviligirana skupina v ljubljanski družbi, saj njihova samozaposlenost sicer ni nižja od moških tujcev, je pa nižja od Slovenk. Po drugi strani je njihova brezposelnost višja od vseh preostalih kategorij. Še bolj zanimivi podatki se pojavijo, ce pod drobnogled postavimo t. i. drugo generacijo priseljencev, se pravi ljudi s slovenskim državljanstvom, katerih starši so bili rojeni v tujini. Opozoriti moramo sicer, da je glede na pridobljene podatke pri vec kot polovici Ljubljancank in Ljubljancanov "status" staršev neznan. Pri tistih, kjer so podatki na voljo pa smo dobili sledece rezultate: Med slovenskimi državljankami in državljani iz Ljubljane, katerih starši so bili rojeni v Sloveniji, je bilo 81% zaposlenih, 8,5% samozaposlenih in 10,5% brezposelnih. Med Ljubljancankami in Ljubljancani, pri katerih sta se oba starša preselila od drugod, je bilo 76% zaposlenih, 6% samozaposlenih in 18% brezposelnih. Pri tistih, ki so imeli enega od staršev iz tujine, pa je bilo 77% zaposlenih, 8% samozaposlenih in 14% brezposelnih. Prav tako postane raziskava še bolj zanimiva, ce vkljucimo faktor spola. Tako je med moškimi z obema staršema rojenima v Sloveniji 80% zaposlenih, 11% samozaposlenih in 9% brezposelnih. Med moškimi z obema staršema rojenima v tujini je bilo 75% zaposlenih, 7,5% samozaposlenih in 17,5% brezposelnih. Med moškimi, ki so imeli enega starša iz tujine, je bilo 76,5% zaposlenih, 9,5% samozaposlenih in 14% brezposelnih. Med ženskami z obema staršema rojenima v Sloveniji, je bilo 83% zaposlenih, 7% samozaposlenih in 10% brezposelnih. Med ženskami z obema staršema rojenima v tujini je bilo 78% zaposlenih, 4% samozaposlenih in 18% brezposelnih. Med ženskami z le enim staršem iz tujine je bilo 78,5% zaposlenih, 7,5% samozaposlenih in 14% brezposlenih. ANALIZA Ta kratka raziskava dokazuje, da ne le tujci, ampak tudi t. i. "druga generacija" Ljubljancank in Ljubljancanov katerih starši so prišli iz tujine, v Ljubljani doživljajo diskriminacijo na trgu dela, saj je med njimi vec brezposelnih in manj samozaposlenih kot državljank in državljanov Republike Slovenije, katerih starši so bili rojeni v Sloveniji. Pri tem so najbolj na udaru tujke, saj je procent njihove brezposelnosti kar 22%, sledijo pa jim slovenske državljanke, katerih oba starša sta bila rojena v tujini, z 18% brezposelnostjo. Sledijo jim moški državljani republike Slovenije, katerih oba starša sta bila rojena v tujini in za katere je prav tako znacilna višja stopnja brezposelnosti (17,5%) in nižja stopnja samozaposlenosti (7,5%). Ocitno so v slovenski družbi prisotne ovire pri vkljucevanju na trg dela in družbeni integraciji, ki med tujci in slovenskimi državljani, katerih starši so bili rojeni v tujini, povzrocajo višjo stopnjo brezposelnosti in manjše možnosti za samozaposlovanje kot med ostalimi državljani, kar je zaskrbljujoce. Tudi statistika, ki jo v primeru kreativnosti in vecjega odstotka podjetniške žilice med migranti navajajo OECD in druge organizacije, v primeru Ljubljane ne drži. Migranti in državljani z migrantskimi koreninami so glede na statistiko manj podjetni kot domace prebivalstvo, kar spet lahko kaže na administrativne in druge ovire v slovenski družbi in v Ljubljani. Z redkimi izjemami so odsotni tudi podporni programi za spodbujanje podjetništva med migranti in ljudmi z migrantskimi koreninami, ki jih z uspehom uporabljajo v drugih mestih. To so potrdili tudi intervjuji, saj intervjuvanci poudarjajo sledeca dejstva: V Sloveniji je lepo živeti, a težko poslovati. Glavne ovire so zahtevna zakonodaja, pomanjkanje informacij, nezadostna podpora obcin in države, projektno in prekarno delo nevladnih organizacij, okostenelost upravnih enot, pogost inšpekcijski nadzor, zahtevnost in veliki stroški novega zaposlovanja, zašcitniški trg ter zapleteni in dolgotrajni postopki pridobivanja stalnega bivališca in državljanstva. RAZISKAVA GRADEC Iz podatkovne baze HEROLD, kjer se nahajajo vsa podjetja iz Gradca, se je glede na dogovorjene kriterije izbralo 160 respondentov, ki so bili razpoznani bodisi za migrante bodisi za avstrijske državljane z migrantskim ozadjem. - 160 respondentov - 30 ljudi z migrantskim ozadjem: 15 vprašanj - 130 migrantskih podjetnikov: istih 15 vprašanj plus še 5 dodatnih (država izvora, starost, status, izobrazba) 6. KATERE SO PREDNOSTI MIGRANTA PRI SAMOZAPOSLITVI 7. KATERE SO TEŽAVE MIGRANTSKIH PODJETNIKOV? 8. KAJ BI LAHKO OBLASTI ŠE LAHKO NAREDILE ZA VAS NA POSLOVNEM PODROCJU? 9. KAJ BI LAHKO OBLASTI ŠE STORILE, DA BI IZBOLJŠALE VAŠ DRUŽBENI POLOŽAJ? 10. NA KATERIH PODROCJIH BI RABILI DODATNA ZNANJA? PODJETNIKI Z MIGRANTSKIM OZADJEM Oseba, ki je rojena v Avstriji, a ima najmanj enega starša, ki prihaja iz druge države. KRAJ ROJSTVA 1. ZAKAJ STE SE SAMOZAPOSLILI? 2. KJE STE DOBILI POTREBNE INFORMACIJE O SAMOZAPOSLITVI V GRADCU? 3. KDO DELA ZA VAS? 4. VLOGA DRUŽINSKIH CLANOV V PODJETJU 5. GLAVNE OVIRE PRI USTANOVITVI IN VODNEJU PROJEKTA 6. PREDNOSTI SAMOZAPOSLITVE PRI OSEBI Z MIGRANTSKIM OZADJEM 7. OVIRE PRI SAMOZAPOSLITVI OSEBE Z MIGRANTSKIM OZADJEM 8. KAJ BI LAHKO OBLASTI ŠE NAREDILE, DA BI IZBOLJŠALE VAŠE POSLOVNE MOŽNOSTI? 9. KAJ BI LAHKO OBLASTI ŠE NAREDILE, DA BI IZBOLJŠALE VAŠ DRUŽBENI POLOŽAJ? 10. NA KATERIH PODROCJIH BI RABILI DODATNA ZNANJA? ANALIZA Kratka analiza anket in intervjujev s 160 graškimi migrantskimi podjetniki kažejo zanimivo situacijo na podrocju migrantskega podjetništva v Gradcu. Mesto ima za njih organizirano podporo preko svojih institucij in se ocitno zaveda pomembnosti migrantskega podjetništva. Zanimivo je recimo, da je vecina intervjuvancev ustanovila svoje podjetje, ker si niso želeli delati za druge (migranti 46%, osebe z migrantskim ozadjem 57%) ali pa niso našli primerne zaposlitve. Vecina jih je informacije o možnosti samozaposlitve našla na graški Gospodarski zbornici (57% migrantov in 63 oseb z migrantskim ozadjem) ali pa preko svojih prijateljev in znancev. Za njih vecinoma delajo tako državljani kot migranti (migranti 48%, osebe z migrantskim ozadjem 70%) ter družinski clani (migranti 28%, osebe z migrantskim ozadjem 6%). Ti veckrat igrajo tudi pomembno vlogo v podjetju. Zanimivo je, da vec kot polovica izprašanih ni izkusila birokratskih ovir pri ustanovitvi in vodenju podjetja (migranti 57%, osebe z migrantskim ozadjem 52%). 36% migrantov razpoznava svojo migrantsko izkušnjo kot pomembno pri vodenju podjetja, omenjajo pa tudi jezik, kulturo in poslovne modele. Podobno je tudi pri osebah z migrantskim ozadjem. Pri ovirah migranti omenjajo predvsem jezikovne ovire, medtem ko osebe z migrantskim ozadjem teh nimajo. Na vprašanje, kako bi lahko lokalne oblasti še izboljšale poslovanje njihovega podjetja, je vecina migrantov in oseb z migrantskim ozadjem odgovorila, da za to ni nobene potrebe. Ostali so omenjali poseben urad za migrantske podjetnike. Podobno je tudi na podrocju družbenega vkljucevanja, saj 66% migrantov in 91% oseb z migrantskim ozadjem meni, da za to ni nobene potrebe. Ostali omenjajo predvsem ucenje jezika in poslovnih spretnosti. Ocitno gre v primeru Gradca za relativno uspešen sistem podpore migrantom in osebam z migrantskim ozadjem, ki vkljucevanje v družbo kombinira z inkluzijo na trg delovne sile tudi preko spodbujanja samozaposlovanja v malih in srednjih podjetjih. Glede na projekt Urban Diversity pa si želijo na teh podrocjih storiti še korak naprej. Viri in literatura Dana, Leo Paul, Morris, M. (2007). Towards a synthesis: A model of immigrant and ethnic entrepreneurship. In Dana, L. (Ed.), Handbook of research on ethnic entrepreneurship: A co-evolutionary view on resource management, Cheltenham, U.K.: Edward Elgar, 803–811. Kekuš Sara (2017) Impact of Migrant Enterpreneurship to Economic Growth. In MIGRENT Migrant(social) enterpreneurship as a tool of socio-economic emancipation of migrants, Bužikinic, E. (ed.). Zagreb: Centre for Peace Studies (11-19). Light, Ivan Gold, Stephen (2000) Ethnic Economies, San Diego: Academic Press. Maria Vincenza Desiderio (2014) Policies to support Immigrant Enterpreneurship. https://www.migrationpolicy.org/research/policies-support-immigrant-entrepreneurship (2. 8. 2017) Pope Christina(2017) Excerpted from »Seeds of Growth« produced by Welcoming America with Global Detroit. In MIGRENT Migrant(social) enterpreneurship as a tool of socio-economic emancipation of migrants, Bužikinic, E. (ed.). Zagreb: Centre for Peace Studies (20-25). Rath, Jan, Swagerman, Anna, Krieger, Hubert, Ludwinek, Anna, Pickering, Lisa (2012) Promoting ethnic entrepreneurship in European cities. https://www.eurofound.europa.eu/publications/report/2011/eu-member-states/social-policies-business/promoting-ethnic-entrepreneurship-in-european-cities (3. 8. 2017). Waldinger, Roger, Haward Aldrich, Robin Ward and Associates (1990) Ethnic Entrepreneurs: Immigrant Business in Industrial Societies. Newbury Park: Sage Publications. IZZIVI IN STRATEGIJE PARTNERJEV PRI UPRAVLJANJU RAZNOLIKOST Oddelek za razvoj gospodarstva in turizma mesta Gradec Oddelek za razvoj gospodarstva in turizma mesta Gradec povezuje graška podjetja z javno upravo. Naše poslanstvo je spodbujanje aktivnosti podjetij ter pomoc pri delu z javno upravo. Naš fokus je podpora pri samozaposlovanju, ki ustvarja nova delovna mesta. Oddelek je ustvaril aktivno podporo za mlade podjetnike in za samozaposlene s subvencioniranjem najemnin v obdobju najtežjih prvih treh let. Za podporo pri placilu najemnine lahko zaprosijo podjetja, ustanovljena na podrocju kreativnosti, ekologije, turizma, biotehnologije in znanosti: v prvem letu od ustanovitve 50% najemnine oz. max. 250 evrov na mesec; 40% najemnine v drugem letu oz. max. 200 evrov na mesec ter 20% tretje leto oziroma max. 100 evrov na mesec. Prav tako za obdobje enega leta financiramo co-working prostore ter podpiramo crowd-funding iniciative, ki mladim podjetnikom pomagajo pridobiti sredstva za realizacijo njihovih idej. Ker je delež brezposelnih med migrant višji kot med avstrijskimi državljani, skušamo migrantskim podjetnikom nuditi podporo na sledece nacine: 1. Da bi zmanjšali delež propadlih zagonskih migrantskih podjetij, Oddelek placuje prevajalske storitve za svetovalne sestanke, ki jih ponuja graška Trgovska zbornica. Te sestanke priporocamo vsem, ki želijo ustanoviti podjetje in se dobro pripraviti na izzive podjetništva. Informacije o tej storitvi širimo preko nevladnih organizacij, preko Oddelka za integracijo mesta Gradec ter preko Antidiskriminacijskega oddelka Dežele Štajerske. 2. Naš oddelek je izdal brošuro v razlicnih jezikih (hrvaškem, bosanskem, srbskem, ruskem, angleškem in turškem), ki migrante obvešca o tem, kako se samozaposliti, kje pridobiti koristne informacije in katere pogoje morajo izpolnjevati za ustanovitev podjetja. Identifikacija izzivov Leta 2015 je v Gradec prispelo veliko ljudi iz razlicnih držav zaradi razlicnih razlogov: vojna, ekonomska destabilizacija, politicno preganjanje in podobno. Sooceni smo bili z dejstvom, da si veliko ljudi želi živeti in delati v Gradcu, vendar pogosto niso imeli ustrezne izobrazbe ali usposobljenosti za pridobitev delovnega dovoljenja v Avstriji. Ker je veliko število migrantov in beguncev, ki si želijo vstopiti na avstrijski trg dela, novost za naš oddelek, nenehno spremljamo obstojece in nove zaposlitvene priložnosti za migrante, prosilce za azil in begunce. Drugi pereci izzivi: 1. Po eni strani je nujno usposabljanje prosilcev za azil za vkljucitev na trg dela, po drugi strani pa se ne smejo takoj zaposliti. 2. Veliko ljudi iz Sirije in Afganistana je prišlo s svojimi družinami in si želijo vstopiti v svet dela takoj, ko se izjasni njihov status v Avstriji. Starši mladoletnih otrok želijo cim prej ustvariti dohodek, zato si vecinoma ne morejo privošciti dolgega izobraževanja ali poklicnega usposabljanja. 3. Pomembnost ucenja jezika in pomanjkanje razpoložljivih tecajev. Leta 2016 se je število programov ucenja nemškega jezika mocno zmanjšalo. Trajalo je vec mesecev, preden so prosilci za azil in begunci lahko zaceli s tecaji in teh je še vedno premalo. 4. Številni novi priseljenci pogosto ne vedo, da je za delo v Avstriji vecinoma nujna dolocena izobrazba. Cetudi so številni imeli poklice in so delali vec let v svojih državah, se jim njihova usposobljenost v Avstriji ne prizna, dokler ne opravijo izpitov, ki preverjajo usposobljenost posameznikov. Razvoj strategij 1. V raziskavi znotraj projekta Urban Diversity smo ugotovili, da veliko mladih podjetnikov, ki bi lahko pridobili naša sredstva, ni bilo seznanjenih s to možnostjo. Hkrati jih veliko dela na podrocjih, ki jih ne subvencioniramo. Tako je eden najpomembnejših bodocih ciljev našega Oddelka doseci vse podjetnike. Še vec, verjamemo, da je še posebej pomembno spodbujati mlade migrante, da pridobijo boljšo/ustreznejšo izobrazbo in se samo-zaposlijo na podrocjih, ki jim omogocajo financno pomoc našega Oddelka. Prav tako vsak tretji cetrtek v sodelovanju z enim izmed številnih graških co-working prostorov organiziramo dogodke, kjer mladi podjetniki lahko predstavijo svoje ideje in se mrežijo z drugimi mladimi podjetniki. S tem partnerjem smo se tudi dogovorili, da bomo na prihodnje tovrstne dogodke skušali povabiti vec migrantskih podjetnikov. 2. Da bi zmanjšali stopnjo propada samozaposlenih migrantov, naš oddelek placuje prevajalske storitve za svetovalne sestanke, ki jih organizira Trgovska zbornica. Ta svetovanja priporocamo vsem, ki želijo ustanoviti podjetje, saj se tako lahko dobro pripravijo na bodoce izzive. Naša strategija je nadaljevanje nudenja te storitve ter boljše obvešcanje o tej priložnosti, ki bo vkljucevalo vec institucij, združenj in migrantskih skupnosti. Želimo se sestati s temi združenji in jih prositi, da razširijo informacije o tej storitvi znotraj svojih skupnosti. 3. Še naprej bomo ohranjali tesno sodelovanje z nevladnimi organizacijami, ki izvajajo jezikovne tecaje za migrante. Prosimo jih, da svoje udeležence tecajev obvešcajo o možnostih ustvarjanja lastnega podjetja in o oblikah podjetništva, za katere ni potrebno imeti posebne izobrazbe. 4. Brošura v razlicnih jezikih (hrvaški, bosanski, srbski, ruski, angleški in turški) z vsemi potrebnim informacijami glede samo-zaposlovanja se že nahaja na vseh uradih, ki svetujejo potencialnim novim podjetnikom (Trgovska zbornica, Urad obcine Gradec, kjer se registrirajo podjetja). V okviru projekta Urban Diversity se bo brošura prilagodila in prevedla tudi v slovenski jezik ter distribuirala v Sloveniji in Avstriji. Na splošno slovenski državljani, ki živijo v Avstriji, odlicno obvladajo nemški jezik. Vendar številni ljudje iz Slovenije dnevno ali obcasno migrirajo v Avstrijo zaradi dela in se morajo obcasno samozaposliti tudi za krajše obdobje. Za to skupino ljudi bo brošura v slovenšcini v veliko pomoc. 5. Izobraževanja o raznolikosti znotraj projekta Urban Diversity, ki so namenjena zaposlenim na našem Uradu, bodo dvignila zavest o tem, da so novi podjetniki lahko tudi neavstrijski državljani. 6. Ceprav deset odstotkov graških lastnikov podjetij ni bilo rojenih v Avstriji, se ta skupina podjetnikov ni pogosto posvetovala z našim uradom. To si želimo spremeniti. Naše storitve morajo biti dostopne vsem podjetnikom, ki izpolnjujejo pogoje. Informacije o naših storitvah morajo prispeti do vsakega podjetnika, zato si bomo prizadevali vzpostaviti tesnejše sodelovanje z migrantskimi skupnostmi. Želimo jih osebno obiskati in povedati, da smo tudi njim na razpolago. Izobraževalna ustanova Grad St. Martin Promocija raznolikosti znotraj Izobraževalne ustanove St. Martin se sooca z nekaterimi izzivi, vezanimi na njeno zgodovinsko zgrajeno samo-podobo ter z njo povezanimi atributi, ki ji jih pripisujejo zunanji opazovalci. Refleksija lastnih pogojev, pod katerimi institucije, kakršna je izobraževalna ustanova St. Martin, promovirajo raznolikost, je tako pogoj za uspešno soocenje z izzivi družbe v celoti. Šele takrat se lahko naredi naslednji korak, namrec soocenje z družbenimi in ekonomskimi izzivi v urbani regiji mesta Gradec, ki jih zaznamujejo razlicni življenjski nacrti ter razlicne življenjske zgodbe. Izobraževalna ustanova Grad St. Martin si je v skoraj stotih letih svojega obstoja zmeraj prizadevala naslavljati družbene neenakosti v izobraževalnih procesih, pri cemer izobrazbo dojema kot priložnost za samo-opolnomocenje. V ustanovitvenem obdobju se je posvecala predvsem podeželju, ki ga je mocno zaznamoval kršcanski pogled na ljudi in družbo. Pri tem se je osredotocala predvsem na kmecke ženske. Ob takšni homogenizaciji ciljne skupine je pogosto spregledala družbene procese v urbanih obmocjih. Na ta nacin ni mogla vzpostaviti aktivnega programskega nacrta, ki bi nacrtno razširil ciljno skupino na migrante. Pri doseganju tega cilja se St. Martin sooca z naslednjimi ovirami: 1. Udeleženci seminarjev na Gradu St. Martin so jasno – predvsem etnicno – homogeni. 2. Pomanjkanje podpore uslužbencem in trenerjem, ki se v svojem profesionalnem življenju soocajo z narašcajoco raznolikostjo. 3. Ohranjanje ustaljene podobe, ki se jo St. Martinu pripisuje od zunaj. Identifikacija izzivov Kot je pokazala raziskava v sklopu projekta Urban Diversity in v skladu z odzivi, ki smo jih prejeli sami, se izzivi promoviranja raznolikosti v naših izobraževalnih programih in skozi njih, nahajajo na razlicnih podrocjih: 1. Doseganje novih ciljnih skupin, še posebej migrantov. Kako doseci implicitno izkljucene? 2. Razvoj interkulturnih kompetenc. Ali imamo dovolj znanja in vednosti za promoviranje družbene raznolikosti skozi naše izobraževalno delo? 3. Individualne prepreke: predvsem casovne in financne zagate, kakor tudi jezikovne ovire. Kako se lahko odzovemo nate ovire v razvoju naših programov? Razvoj strategij Izobraževalna ustanova Grad St. Martin sledi strategiji spodbujanja raznolikosti na dveh ravneh. Prvic, glede notranje organizacije same institucije ter njenih zaposlenih/vodij izobraževanj raziskujemo, katere pogoje rabimo, da spodbujamo raznolikost kot tim. Za vse zaposlene in vodje izobraževanj tako obstajajo vsakoletni tecaji na temo raznolikosti. Cilji teh izobraževanj so: 1. Dvig zavedanja o že obstojeci raznolikosti med zaposlenimi, kakor tudi o njihovih skupnih znacilnostih. 2. Informiranje o projektu Urban Diversity ter razprava o njegovih ciljih, namenih in nacrtih. 3. Izmenjava pozitivnih in negativnih izkušenj z ljudmi, ki prihajajo iz drugih okolij, govorijo drug jezik in/ali so drugacne vere. 4. Posebej za vodje izobraževanj je namenjeno seznanjanje s pedagoškimi temeljnimi metodami, s katerimi lahko profesionalno naslavljajo raznolikost. Drugic, razvili smo strategije za izobraževalno delo in razvoj programa. Kot smo že omenili, osebe, ki bi jih radi zaobjeli kot nove ciljne skupine (med njimi migranti), našo izobraževalno ustanovo dojemajo na specificen nacin ali pa se zgolj delno ali sploh ne zavedajo, da obstaja. Da bi razširil svoje komunikacijske kanale, se Grad St. Martin trudi sodelovati s partnerji, ki so povezani z migrantskimi skupnostmi in ki lahko informacije širijo na zelo usmerjen nacin. Ti partnerji prav tako prispevajo pedagoške vešcine, ki jih predajo našim zaposlenim ali pa jih izvajajo sami v vlogi vodij izobraževanj. Glede na identificirane izzive se pri razvijanju programa še posebej posvecamo premagovanju sledecih ovir: 1. Financne ovire: Placljivost tecajev ni etnicna, ampak družbena ovira. Z omogocanjem brezplacnih izobraževalnih priložnosti, še posebej na podrocju družinskega izobraževanja, ne naslavljamo neposredno družin z migrantskimi biografijami, ampak težimo k družbeni raznolikosti udeležencev. Vendar pa lahko zmanjševanje financnih ovir skupaj z že omenjenim mreženjem zviša udeležbo migrantov. 2. Casovne ovire: Kot je pokazala raziskava na projektu Urban Diversity, je pomanjkanje casa pogosta ovira za sodelovanje na tecajih. Kolikor je mogoce razvijanje programa dogodke postavlja na razlicne dni in ob razlicnih urah. Da bi udeleženci lažje usklajevali izobraževanja in družinske obveznosti, so programske enote oblikovane tako, da na njih lahko sodeluje celotna družina. 3. Jezikovne ovire: Pomanjkanje jezikovnih vešcin pogosto vzbuja obcutke negotovosti in sramu. Zato so vodje izobraževanj posebej usposobljene v rabi jezika, prilagojenega specificnim ciljnim skupinam. Prav tako so nekatere vsebine prirejene tako, da v njih govor ni edina oblika izražanja. Še posebej v kreativnem sektorju se uporabljajo metode skupnega ustvarjanja, obraznih izrazov, imitacije in ustvarjalne inovacije. Ker raznolikost razumemo kot vir in potencial, izobraževalne ponudbe Gradu St. Martin ne naslavljajo migrantov kot ciljno skupino, ki potrebuje pomoc pri pridobivanju nujnih vešcin za asimilacijsko integracijo. Nasprotno, naš cilj je krepitev razlicnih kompetenc, vešcin, izkušenj ter naslavljanje potreb, ki se množijo s širitvijo ciljnih skupin. Del strategije naše ustanove je tako nenehno delo na našem razumevanju izobraževanja. Na razumevanju, ki identificira in spodbuja razlike in podobnosti in jih hkrati ne zanika. Na razumevanju, ki ceni obstojece, a je hkrati odprto za spremembe in rast. Na razumevanju, ki si želi omogociti izobraževanje za vse ljudi. Regionalna razvojna agencija ljubljanske urbane regije (RRA LUR) Ustrezno upravljanje raznolikosti znotraj organizacij krepi njihovo ekonomsko rast, izboljšuje njihovo organizacijsko kulturo ter povecuje življenjsko kakovost in družbeni standard zaposlenih. Razumevanje, spoštovanje in promocija raznolikosti so še pomembnejši znotraj organizacij, ki delujejo v mednarodnem okolju. Spoštovanje raznolikosti izboljšuje delovno ucinkovitost in zaposlenim omogoca, da se izognejo dolocenim oviram in nesporazumom, hkrati pa se sama organizacija razvija v strpnega, uvidevnega in odprtega partnerja v mednarodnih projektih. Za RRALUR ima raznolikost tri pomene. Prvic, pomeni raznolikost njenih zaposlenih. Drugic, RRALUR združuje 25obcin in skupnosti v osrednji Sloveniji, ki so zelo razlicne. In tretjic, pomembno število zaposlenih dela na evropskih projektih, kjer delajo v medkulturnem okolju z ljudmi iz vecjih evropskih držav. RRALUR trenutno zaposluje 23 ljudi, starih med 30 in 65 let, od tega 20 žensk in tri moške. Nekateri zaposleni ne živijo v ljubljanski urbani regiji, nekateri imajo migrantsko ozadje. Najvecjo heterogenost med zaposlenimi lahko najdemo v njihovi izobrazbi in polju dela. Velika vecina zaposlenih ima najmanj univerzitetno izobrazbo, tako iz naravoslovnih kot družbenih ved. Ta interdisciplinarnost pomeni veliko bogastvo in pride do izraza v praksi, ko zaposleni upravljajo razlicne projekte iz razlicnih podrocij: od okolja, varne hrane, lokalnega razvoja, transporta, družbene ekonomije in kreativnih industrij do migrantskih tematik, štipendij in podjetništva. Ta širok razpon izobrazbene strukture povecuje splošno znanje zaposlenih in dviguje zavest o pomembnosti razlicnih sektorjev. Identifikacija izzivov 1. RRALUR si želi nadalje razvijati obstojece ukrepe izkorišcanja profesionalne raznolikosti svojih zaposlenih ter ustvarjati nove 2. RRALUR nenehno spremlja trende politike na evropski ter nacionalni ravni in si prizadeva za njihovo implementacijo v 25 obcinah, ki jih združuje ljubljanska urbana regija. Te obcine se razlikujejo po velikosti, stopnji razvoja, preferencah. Ker RRALUR implementira projekte, ki zajemajo vse te obcine, se nenehno sooca z izzivom iskanja skupnih rešitev za ta raznolik teritorij. 3. Veliko zaposlenih upravlja evropske projekte, kjer srecujejo ljudi razlicnih kultur, nacionalnosti, ras in religij. Ceprav vsi zaposleni tekoce govorijo angleški jezik, se vsak drugace prilagaja medkulturnemu okolju, ki lahko prinese dolocena napacna razumevanja in ovire. Zaposleni na RRALUR najveckrat omenjajo razlicna razumevanja projektnih aktivnosti s strani razlicnih partnerjev na samem zacetku projekta, zato uspešen zagon projekta obicajno terja veliko energije. Druge razlike med projektnimi partnerji se prav tako izkazujejo v dinamiki projektnega upravljanja. Razvoj strategij Strategije povecanja zavedanja in spoštovanja raznolikosti znotraj RRALUR in njenih aktivnosti: 1. Vecanje zavedanja o že obstojeci raznolikosti med zaposlenimi in kako jo izboljšati. 2. Redni seminarji za zaposlene s ciljem sledenja novim trendom in izzivom na nacionalni in evropski ravni. 3. Organizacija izobraževanj zaposlenih na temo ravnanja z raznolikostjo znotraj ljubljanske urbane regije, s ciljem ucinkovitega upravljanja projektov, ki vkljucujejo razlicne obcine. 4. Organizacija predavanj na temo raznolikosti: o interkulturnih razlikah ter o pravilih/navadah/normah, uveljavljenih po vsem svetu ter o nacinih delovanja v multikulturnem okolju. 5. Krepitev timskega dela zaposlenih z dogodki, kjer se lahko spoznavajo tudi zunaj delovnega okolja in kjer se prepoznajo lastnosti/vešcine posameznikov. 6. V okvirju faze pisanja novih projektov se bo spodbujalo sodelovanje zaposlenih z razlicnih podrocij, kar bo omogocalo oblikovanje integriranega projektnega predloga. Z oceno trenutnega stanja lahko ugotovimo, da je RRALUR izvajala inkluzivno in spoštljivo politiko raznolikosti. RRALUR se dobro zaveda, da njena raznolika struktura lahko vodi v konflikte. Ce se jo dobro upravlja in spodbuja, pa lahko povzroci rast produktivnosti, ustvarjalnosti ter posledicno rast in sloves tako posameznikov kot organizacije v celoti. Prav tako se zaveda, da lahko širok razpon razlicnih profilov zaposlenih pokrije razlicne razvojne politike v osrednjeslovenski regiji, sledi novim trendom in izvaja nove naloge v novo identificiranih izzivih v regiji in širše 4. VLOGA DRUŽINSKIH CLANOV V PODJETJU 5. GLAVNE OVIRE PRI USTANAVLJANJU VAŠEGA PODJETJA IN PRI NJEGOVEM VODENJU? REZULTATI RAZISKAVE ZA MIGRANTSKE PODJETNIKE1 OSEBE, ROJENE V TUJINI KRAJ ROJSTVA 1. ZAKAJ STE SE SAMOZAPOSLILI? 1 Besedilo izsledkov analize je bilo v izvirniku objavljeno v angleškem jeziku, zato so v tem jeziku predstavljeni tudi pricujoci grafi. 2. KJE STE DOBILI POTREBNE INFORMACIJE O SAMOZAPOSLITVI V GRADCU? 3. KDO DELA V VAŠEM PODJETJU? 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 2. PRIDOBIVANJE ZNANJA IN IZKUŠENJ Glavni cilj sklopa »Pridobivanja znanja in izkušenj« je bil vkljuciti novo pridobljene rezultate, znanje, izkušnje in strategije iz projektne raziskave v izobraževanja s podrocja raznolikosti, migrantskega podjetništva in kreativnosti. S pomocjo start-up konference o raznolikosti v St. Martinu se je koncept predstavilo medijem, ciljnim skupinam in glavnim deležnikom v obcinah. V Ljubljani se je projekt predstavilo strokovnjakom s podrocja migracij, raznolikosti in migrantskega podjetništva z namenom pridobiti dodatna mnenja, predloge in ideje. Cilj kratkih treningov o raznolikosti in kreativnosti je bil: okrepiti sposobnost razlicnih javnih institucij, odgovornih za teme, ki jih pokriva projekt, da se lahko odzivajo bolj ucinkovito , da razširijo svoje znanje o razlicnih aspektih raznolikosti in kreativnosti, zbrati nova gradiva in informacije in si med seboj deliti dobre prakse kot pripomocke, ki promovirajo kreativnost in raznolikost kot obetajoce generatorje bodocega regionalnega razvoja in še posebej razvoja na urbanih podrocjih. Po naboru potreb, ki se je vršil med razlicnimi ciljnimi skupinami v Ljubljani in Gradcu so se izoblikovala izobraževanja. Glavne ciljne skupine so bile: migrantski in nemigrantski kreativni podjetniki, zaposleni v ciljnih javnih institucijah, ki skrbijo informacije in usluge za kreativni sektor, mala podjetja, ki delajo v polju javne administracije, zakonodaje, sociale, zaposlovanja, itd., nevladne organizacije, ki delujejo v temah, ki jih pokriva projekt in zainteresirana javnost. Cilj ucne poti je bil zbrati dobre prakse s podrocja podpore migrantskih podjetnikov in raznolikost v razlicnih evropskih mest in vzpostaviti kontakte z organizacijami v Bruslju. KONFERENCE S pomocjo Kick-off konference o raznolikosti v St. Martinu se je koncept projekta Urban Diversity predstavilo medijem, ciljnim skupinam in glavnim deležnikom v obcinah. V Ljubljani se je projekt predstavilo strokovnjakom s podrocja migracij, raznolikosti in migrantskega podjetništva z namenom pridobiti dodatna mnenja, predloge in ideje. Zakljucne konference, ki naj bi se zgodila v marcu 2020 nam zaradi karantene Covid-19 žal ni uspelo organizirati. Kick-off konferenca v Gradcu, 25. oktober 2017 Projekt Urban Diversity se je uradno predstavil javnosti in medijem z uvodno konferenco na gradu St Martin v Gradcu. Z mislimi o kulturnih spremembah v družbi in pomembnosti sobivanja razlicnih kultur je vse prisotne nagovorila Anna Thaller, direktorica gradu St Martin. Dr. Jure Gombac je predstavil vsebino projekta Urban Diversity, gledališka skupina TaO! pa je na domiseln nacin pokazala, kako hitro si ustvarimo pristransko mnenje o socloveku. O raznolikosti so spregovorili štirje govorci. Najprej je udeležence nagovoril Michael Stuber, evropski svetovalec, publicist in svetovalec za raznolikost in vkljucevanje, ki je raznolikost opisal kot izziv, ki lahko prinese veliko dobrega, lahko pa je tudi vzrok za napetosti in celo vojne. Dejal je, da si navadno ljudje ob prvem srecanju ustvarimo neko mnenje drug o drugemu na podlagi spola, rase, ocenjene starosti, veroizpovedi, spolne usmerjenosti. Ob tem prezremo stvari, ki jih ne moremo oceniti na pogled, kot so delovne in življenjske razmere, v katerih se ta oseba nahaja. Na podlagi naših ocen se najraje družimo s tistimi, ki so nam podobni, ob tem pa prezremo potencial drugih ljudi. Dr. Saša Poljak Istenic, etnologinja, raziskovalka ustvarjalnosti z družbenimi ucinki in sodelavka ZRC SAZU je govorila o tem, kako spodbujati ustvarjalna mesta. Opisala je prevladujoc koncept ustvarjalnosti, da je koncni produkt stvar nadarjenosti posameznika, ki ga spremlja elitisticno pojmovanje, da je ustvarjalnost povezana z dobro situiranimi ljudmi, ki imajo dobro izobrazbo in dolocene veze. A kritiki opozarjajo, da so najbolj ustvarjali prav revni, saj znajo najbolj iznajdljivo delovati, izdelki pa so posledica sodelovanja vec ljudi. Iz tega sledi, da bi države in mesta morali spodbujati priseljevanje nadarjenih ljudi. Zakljucila je, da UNESCO gradi mrežo kreativnih mest. Gradec si lasti naziv UNESCO mesto oblikovanja, Ljubljana pa UNESCO mesto kulture. Dr Karin Schreinen, medkulturna trenerka in svetovna popotnica, se ukvarja s svetovanjem podjetjem. Pravi, da se avstrijska podjetja zavedajo, da živimo v globalnem svetu in da kulturna raznolikost pozitivno vpliva na njihovo delovanje, ceprav znotraj kolektiva pogosto prihaja do trenj. Kot primer dobre prakse je podala primer avstrijskih železnic, ki so zaposlile vec ljudi iz JV Evrope, saj imajo tam razvejano svojo mrežo prevozov. Musa Okwonga, strokovnjak za raznolikost, novinar in umetnik, je pricel z besedami, da se v letu 2017 pogovori o raznolikosti sploh ne bi smeli dogajati. Sam se je rodil v Veliki Britaniji staršem, ki so tja prišli iz vojne Ugande. Celo svojo mladost se je zaradi svojega porekla pocutil, kot da je na preizkušnji. Dejal je, da med ljudmi obstaja mišljenje, da bodo imigranti novo naseljeno obmocje le izkoristili in da so dobrodošli le, ce prinašajo denar. Prav v Veliki Britaniji pa so dokazali, da imigranti prispevajo vec davkov, kot od države dobijo podpore. Zakljucil je s kritiko medijev, da ti o tej tematiki porocajo le enostransko. Po koncu predavanj je vsak izmed predavateljev izvedel še individualno delavnico. Konferenca je bila zelo dobro obiskana, na hodnikih pa je bilo mogoce slišati številne jezike in naglase, ki so ob sprošcenem vzdušju dokazovali bogastvo raznolikosti. Znanstvena konferenca v Ljubljani, 28. november 2018 V sredo, 28. 11. 2018 je v Atriju ZRC SAZU potekala znanstvena konferenca, ki je pripeljala skupaj strokovnjake, delujoce na podrocju migrantskega podjetništva. Udeležence na konferenci so naslovili predavatelji iz Ljubljane, Gradca in Zagreba. Predstavitve in razprave na konferenci so osvetlile nekatere izzive in priložnosti, s katerimi se srecujeta Ljubljana in Gradec in ki jih projekt Urban Diversity želi uspešno nasloviti. Na zacetku dogodka je vodja projekta dr. Jure Gombac iz ISIM ZRC SAZU spomnil, kdo pravzaprav migrant je, ter predstavil nekaj statisticnih podatkov zaposlovanja migrantov in migrantk v Sloveniji. Na kratko je tudi predstavil projekt in koncept migrantskega podjetništva. Konferenco je nadaljevala zagrebška strokovnjakinja Sara Kekuš iz Centra za Mirovne študije Zagreb. Predstavila je Projekt Migrent, ki podjetništvo predstavlja kot orodje socialne in ekonomske emancipacije migrantov. Sara je kot rezultat projekta izpostavila knjižico receptov, naslovljeno »Okus doma«, v kateri so zbrani recepti, ki migrante, sodelujoce v projektu, spominjajo na dom. Poleg tega je Sara pokazala video, ki je nastal ob koncu projekta, in v katerem sodelujoci migranti pripovedujejo, kakšen vpliv je projekt imel na njihov socialni in ekonomski položaj v družbi. Predstavnica Oddelka za razvoj gospodarstva in turizma mesta Gradec, Andrea Darvishzadeh-Nowruzali, je nadaljevala s predstavitvijo ukrepov, s katerimi Mesto Gradec pomaga migrantskim podjetnikom pri odprtju in zagonu podjetja. Med kljucnima ukrepoma je omenila pomoc pri placevanju najemnin in možnost zagotovitve simultanega tolmacenja v številne svetovne jezike. Sledila ji je Debbie Adams, Novozelandka, ki jo je ljubezen pripeljala v Avstrijo, s pripovedjo svoje izkušnje migrantskega podjetništva v Gradcu. Debbie je danes ponosna na svoj projekt Seddwell Center – Bohemian soul, ki prebivalcem Gradca ponuja sprostitev, ucenje jezikov in kulinaricne užitke v enem. Nato se je konferenca vrnila na domaca tla in prisluhnili smo Maxu Zimani, migrantu iz Zimbabveja in vodji projekta Skuhna, ki je poslušalce popeljal na sam zacetek delovanja Skuhne, restavracije na Trubarjevi ulici. Skuhna je svetovna kuhinja po slovensko in je produkt dela z z migranti. Udeležence je soocil z izzivi, s katerimi se je soocal pri njeni vzpostavitvi in s katerimi se sooca še danes. Iz ponudnika kuharskih tecajev je Skuhna postala gostilna, ki poleg hrana ponuja še številne delavnice in gosti debatna srecanja, kjer pogovori tecejo o izzivih in izkušnjah migrantov v Sloveniji. Max Zimani je izpostavil, da se številni migranti v Ljubljani še vedno pocutijo socialno izkljucene. Sledila je kratka predstavitev projektov, ki podpirajo vkljucevanje migrantov na trg dela in podpirajo tudi migrantsko podjetništvo. Predstavili so se Rdeci križ Slovenije, ZRC SAZU, Mirovni inštitut, Mariborska razvojna agencija in Neodvisni sindikat delavcev Slovenije. Teoreticnem delu konference je sledil prakticni del – spoznavanje migrantskega podjetništva na ljubljanski Trubarjevi ulici. IZOBRAŽEVANJA Cilj izobraževanj o raznolikosti in kreativnosti je bil: okrepiti sposobnost razlicnih javnih institucij, odgovornih za teme, ki jih pokriva projekt, da se lahko odzivajo bolj ucinkovito , da razširijo svoje znanje o razlicnih aspektih raznolikosti in kreativnosti, zbrati nova gradiva in informacije in si med seboj deliti dobre prakse kot pripomocke, ki promovirajo kreativnost in raznolikost kot obetajoce generatorje bodocega regionalnega razvoja in še posebej razvoja na urbanih podrocjih. Po naboru potreb, ki se je vršil med razlicnimi ciljnimi skupinami na obeh lokacijah (Ljubljana in Gradec) so se izoblikovala izobraževanja. Glavne ciljne skupine so bile: migrantski in nemigrantski kreativni podjetniki, zaposleni v ciljnih javnih institucijah, ki skrbijo informacije in usluge za kreativni sektor, mala podjetja, ki delajo v polju javne administracije, zakonodaje, sociale, zaposlovanja, itd., nevladne organizacije, ki delujejo v temah, ki jih pokriva projekt in zainteresirana javnost. Gre za eno do dvodnevna cezmejna izobraževanja, ki se jih lahko po potrebi veckrat ponovi. Osredotocena so bila na lokalne potrebe in specificna urbana podrocja. Predstavitev rezultatov raziskav o migrantskem podjetništvu v Ljubljani V torek, 7. novembra 2017, sta v slikovitem atriju ZRC SAZU potekali predstavitev izsledkov primerjalne raziskave o migrantskem podjetništvu v Ljubljani in Gradcu in razprava o temah, ki so jih naslovila prihajajoca Urban Diversity izobraževanja. Na zacetku dogodka je vodja projekta izr. prof. dr. Jure Gombac iz ZRC SAZU na kratko predstavil projekt in koncept migrantskega podjetništva. Povzel je ugotovitve razlicnih virov, ki navajajo, da nekateri migranti v novi državi gostiteljici postanejo podjetniki zaradi nuje, saj jim to predstavlja edino možnost za zaposlitev, drugi pa s podjetništvom išcejo boljše priložnosti. Na splošno pa velja, da migrantski podjetniki pogosteje vstopajo na negotov in nestabilen trg kot domaci podjetniki. Raziskave, narejene v Evropi in Združenih državah Amerike, so pokazale, da so migranti podjetnejši od domacega prebivalstva, zagotavljajo dolocen delež delovni mest in ustvarjajo trgovinske možnosti med državo gostiteljico in državo izvora z nižanjem s trgovanjem povezanih stroškov. Raziskave tudi ugotavljajo, da ceprav podjetja ustanovi vec migrantskih kot domacih podjetnikov, je življenjska doba prvih povprecno gledano krajša. Rezultate graške raziskave je predstavila dr. Barbara Beznec iz ZRC SAZU. Gradcu so za potrebe analize izvedli telefonsko raziskavo. Ugotovili so, da ima 2/3 graških migrantskih podjetnikov državljanstvo ene izmed držav Evropske unije, vecina je izobrazbo pridobila v svoji rojstni državi, za podjetništvo pa so se odlocili, ker so želeli biti neodvisni. Skoraj polovica jih zaposluje tako migrantske sodelavce kot Avstrijce, tretjina jih smatra, da migrantsko poreklo dodaja posebno vrednost njihovim storitvam oziroma produktom, skoraj 60% pa se ni soocala s težavami pri odprtju podjetja. Ena cetrtina vprašanih je ocenila jezikovne prepreke kot težavo pri svojem delovanju in ena petina bi pozvala lokalne oblasti k ustanovitvi posebne pisarne za pomoc migrantskim podjetnikom in organizaciji jezikovnih tecajev in izobraževanj. Predstavnica mesta Gradec je kot zanimivost izpostavila dejstvo, da so migrantski podjetniki, katerih eden izmed staršev je Avstrijec oziroma so bolj integrirani v družbo, izkazali vecja pricakovanja do institucij kot tisti, ki v družbo niso dobro integrirani. Izpostavila je tudi zanimivost pri zagotavljanju pomoci v razlicnih jezikih. Mesto Gradec zagotavlja prevajanje v 18 razlicnih jezikov, vendar se migrantski podjetniki te storitve le redko poslužujejo in za pomoc pri prevajanju raje prosijo družinske clane in prijatelje. V Sloveniji so bili za obmocje Mestne obcine Ljubljana (MOL) zbrani statisticni podatki o številu migrantov in migrantskih podjetnikov ter izvedeni številni intervjuji. Izkazalo se je, da je v MOL 320 registriranih malih in srednje velikih podjetij, pri katerih država naslova vsaj enega od ustanoviteljev ni Slovenija in da je odstotek samozaposlenih migrantskih podjetnikov nižji od odstotka samozaposlenih slovenskih podjetnikov. Migrantski podjetniki so v intervjujih navajali številne prepreke, s katerimi se srecujejo. Med te sodijo zahtevna zakonodaja, premalo informacij, premalo podpore s strani obcine in države, nefleksibilne upravne enote, dolgotrajnost postopkov, številne inšpekcije, težko zaposlovanje ljudi, poleg tega pa je slovenski trg zelo zašcitniški. Udeleženci srecanja so kot možnost izboljšav predlagali okrepitev znanja tujih jezikov na upravnih enotah, ustanovitev posebne info tocke za migrantske podjetnike, pomoc pri pridobivanju financnih spodbud in razlicne zacetne olajšave za mlade migrantske podjetnike. Kot primer dobre prakse so izpostavili projekt, ki ga je izvajal Zavod za zaposlovanje in je migrantskim podjetnikom nudil pomoc v številnih tujih jezikih. Dobra novica za migrantske podjetnike je, da so v zadnjem casu razlicni evropski programi zelo naklonjeni razvoju migrantskega podjetništva in lahko na tem podrocju v prihodnosti pricakujemo pomembne spremembe. Predstavitev rezultatov o migrantskem podjetništvu v Gradcu V torek, 21. novembra 2017 je Grad St. Martin gostil dogodek v sklopu projekta Urban Diversity, ki je bil namenjen predstavitvi rezultatov analize migrantskega podjetništva v Ljubljani in Gradcu avstrijskemu obcinstvu ter identifikaciji izzivov, ki jih bodo naslovila Urban Diversity izobraževanja. Srecanja so se udeležili predstavniki Oddelka za enakopravnost Dežele Štajerske, Oddelka za izobraževanje in integracijo Mesta Gradec in nevladnih organizacij. Tako kot v Ljubljani je tudi v Gradcu vodja projekta izr. prof. dr. Jure Gombac na zacetku predstavil projekt in koncept migrantskega podjetništva in rezultate ljubljanske raziskave, nato pa je dr. Barbara Beznec povzela rezultate analize, narejene v Gradcu, ki je zaradi identificiranja migrantskih podjetnikov na podlagi imena ustanovitelja podjetja, izkljucila nemške podjetnike in migrante druge generacije, ki imajo avstrijskega oceta. Izvajalka raziskave iz Oddelka za razvoj gospodarstva in turizma Mesta Gradec je dodala nekaj dobrih praks mesta Gradec na podrocju migrantov in migrantskega podjetništva. Dejala je, da imajo že begunci možnost odpreti podjetje, kar se jim šteje kot prednost pri njihovi prošnji za azil, saj s tem dokažejo, da so se sposobni sami preživljati in se ne bodo zanašali na socialno podporo države. Poudarila je tudi dejstvo, da ima Avstrija od migrantskih podjetnikov vecinoma le korist, saj je kar 43% vprašanih pridobilo svojo izobrazbo v svoji maticni državi in Avstrija ni vlagala v njihovo šolanje. Pohvalila pa je tudi delo Gospodarske zbornice, ki jo je kar 57% vprašanih ocenilo kot dober vir pridobivanja informacij, kot pozitivno presenecenje pa je izpostavila ugotovitvi, da se 57% vprašanih ni srecalo s posebnimi težavami pri ustanavljanju in vodenju podjetja, 54% pa meni, da javne institucije na tem podrocju delujejo dobro. Sledila je razprava o rezultatih analize in izzivih. Sodelujoci v razpravi so strnili, da bi bilo koristno ugotovitve o migrantskem podjetništvu predstaviti zaposlenim v vseh institucijah, ki delajo z migranti in migrantskimi podjetniki, poudarili pa so tudi nujnost znanja nemškega jezika migrantov za uspešno življenje in delo v Avstriji. Strinjali pa so se tudi, da naj izobraževanja seznanijo ljudi z objektivnimi pozitivnimi ucinki migrantskega podjetništva in prikažejo prakticne primere dobrih praks. O migrantskem podjetništvu v Ljubljani, Gradcu in Trstu Dne 24. aprila 2018 je v ljubljanski Mestni hiši potekal dogodek, na katerem sta dobre prakse vkljucevanja in opolnomocenja migrantov predstavili mesti Gradec in Trst. Po uvodnem nagovoru direktorice RRA LUR mag. Lilijane Madjar in predstavitvi projekta dr. Jureta Gombaca je o ustvarjalnosti v Ljubljani spregovoril dr. Jani Kozina iz Geografskega inštituta Antona Melika, ZRC SAZU. Ustvarjalnost je vedno bolj prepoznana in cenjena vešcina na trgu dela. Ustvarjalno okolje pa vedno bolj zaželeno za ustvarjanje dobrih rezultatov. Prav migrante privlaci ustvarjalno okolje, ki ga sami hkrati tudi sooblikujejo. Nato je o vlogi zagotavljanja informacij pri uspešni integraciji migrantov predavala še dr. Martina Bofulin, ki je poudarila pomembnost dobrega dostopa informacij in sodelovanja institucij. Oddelek za razvoj gospodarstva in turizma mesta Gradec že 10 let deluje kot vez med graškimi podjetji in javno upravo. S svojimi ukrepi pomaga predvsem podjetjem, ki delujejo na podrocju kreativnosti, ekologije, turizma, biotehnologije in znanosti o življenju. Podjetjem financno pomagajo prva tri kriticna leta obstoja s subvencioniranjem najemnine prostorov. Letno le okoli 5 odstotkov podjetjem, ki jim financno pomagajo, ne uspe. Ta odstotek je dosti nižji od odstotka neuspešnosti podjetij, ki ne prejemajo financne pomoci. Prav tako eno leto financno pomagajo prostorom sodelovanja ter t. i. crowd-funding projektom. Tujcem omogocijo prevajanje v številne jezike, ko ti poišcejo pomoc na Gospodarski zbornici. Izdali pa so tudi zbornik za pomoc tujcem, ki želijo ustanoviti podjetje. Zbornik trenutno ponuja informacije v hrvaškem, srbskem, bosanskem, ruskem, angleškem in turškem jeziku. Poleg tega pomagajo prosilcem za azil z razlicnimi informacijami, saj ti kot samozaposleni lahko delajo dolocena dela. Brez formalno priznane izobrazbe krojaci sicer ne smejo izdelovati oblek, lahko pa šivajo torbe. V sodelovanju z gospodarsko zbornico tudi organizirajo razlicne izobraževalne dogodke. Organizacija Kallipolis je tržaška organizacija, ki izvaja številne projekte v Italiji in tujini, s katerimi pomaga ljudem v razlicnih situacijah in oblikuje vkljucujoca mesta. S svojimi projekti pomagajo tujcem k lažji integraciji v okolje preko aktivnosti, ki vkljucujejo srecanja, delavnice rocnih in spretnosti, dvigujejo pa tudi ozavešcenost o socialnih temah med lokalnim prebivalstvom in tujci. Cecilia Corsini je v Ljubljani predstavila projekte, ki jih izvajajo v Italiji, Albaniji in Libanonu. Izobraževanje zaposlenih na gradu St. Martin Da, mi želimo spodbujati raznolikost, saj jo smatramo kot nekaj, kar resnicno bogati. In da, prepricani smo, da Biluing (nem. izobraževanje, ki presega formalno izobraževanje) pomembno prispeva k spodbujanju raznolikosti. Ampak, kdo smo to »mi«? Kdo sebe prišteva v to skupino? In kako lahko spodbudimo obcutek pripadnosti v skupino »mi«? Ta vprašanja so pomembna za vsakega projektnega partnerja in vsako skupino, ki jo sestavljajo clani z razlicnimi navadami in pogledom na svet. Zato se je izobraževalna ustanova grad St Martin s skoraj 30 zaposlenimi odlocila organizirati izobraževanje o raznolikosti za svoje zaposlene. Izobraževanje je potekalo dvakrat v januarju 2018. Obe izobraževanji sta vodili Dr. Sabine Schulze-Bauer in Helene Cibinello iz Pisarne komisarja, odgovornega za enako obravnavo v Deželi Štajerski in Agencije za boj proti diskriminaciji Dežele Štajerske. Izobraževanje je obsegalo 4 glavne tocke: 1. Ozavešcanje o raznolikosti med zaposlenimi in poudarek na dejstvu, da se vsak zaposleni vsak dan srecuje z raznolikostjo. 2. Razprava o projektu Urban Diversity, njegovih nacrtih in ciljih. 3. Izmenjava pozitivnih in negativnih izkušenj, s katerimi se srecujejo ljudje razlicnih jezikov, vere ali porekla. 4. Predstavitev delovanje Pisarne komisarja, odgovornega za enako obravnavo v Deželi Štajerski, pravice in dolžnosti, ki se nanašajo na enako obravnavo in nediskriminacijo na delovnem mestu. Razumevanja in spoštovanja raznolikosti ni mogoce doseci v enem dnevu. Je pa tovrstno izobraževanje prvi korak k dosegu tega cilja. Med izobraževanji se je pokazala potreba po stalni interakciji med zaposlenimi. Poleg tega se je izkazalo, da so z raznolikostjo povezani tudi strahovi, skrbi in težnje po omejevanju. Na koncu pa so izobraževanja pokazala tudi, da obstaja med zaposlenimi gradu St Martin mocna pripadnost projektu Urban Diversity in da z veseljem sprejemajo raznolikost na gradu. Izobraževanje predavateljev na gradu St. Martin Na SSM so imeli tri enodnevna izobraževanje za predavatelje na projektu. Prvo predavanje se je izvedlo v marcu 2018, drugo v aprilu 2019 in zadnje v februarju 2020. Šlo je za izobraževanja predavateljev na projektu in v partnerskih ustanovah v Gradcu v organizaciji Sv. Martina predvsem za krepitev njihovih kompetenc in za medsebojni transfer znanja. Trening raznolikosti za sodelavce na AWTSG Na AWTSG so 28. marca 2018 izpeljali lokalno izobraževanje za zaposlene na projektu in uslužbence mesta na temo raznolikosti v Gradcu. Predaval je Joachim Hainzl iz združenja Xenos. Na izobraževanju je sodelovalo 16 ljudi, med njimi tudi dva tolmaca znakov, saj je eden od delovnih kolegov oddelka gluh. Drugi del izobraževanja o raznolikosti je potekal 12. in 24. septembra 2018. Bil je razdeljen na dva dela, da bi lahko udeleženci kar cim vec odnesli: - 12. septembra se je v ucilnici govorilo o izkušnjah, ki so jih posamezni zaposleni imeli z migranti. Naslavljalo se je tudi vprašanja o možnih negotovostih pri stikih in ravnanju z ljudmi iz drugih/drugacnih kultur. - 24. septembra pa se je Oddelek odpravil skozi dele mesta, kot sta recimo Gries in Lend, kjer je visoka koncentracija migrantov ter se seznanila z migrantsko zgodovino teh okrožij. Razpravljali so tudi o vplivu migracije na ta okrožja. Izobraževanje za koordinatorje na gradu St. Martin V juniju 2018, septembru 2019 in marcu 2020 so na SSM organizirali prvega od treh treningov za koordinatorje izobraževanj, ki naj bi v prihodnosti delovali kot multiplikatorji za podporo migrantskim skupnostim na podrocju podjetništva, kreativnosti in raznolikosti. Študijska pot Amsterdam – Bruselj Sredi septembra smo se v okviru projekta Urban Diversity odpravili na študijsko pot na Nizozemsko in v Belgijo, ki sta znani po svoji multikulturnosti in posledicno podpori dobrimi praksami migrantskih podjetnikov. Zanimalo nas je, kaj nam lahko pokažeta Amsterdam in Bruselj in s kakšnimi zanimivimi idejami se lahko vrnemo domov. Pot nas je najprej vodila v nizozemsko prestolnico. Naš prvi cilj v Amsterdamu je bil Rederij Lampedusa – kolektiv, ki združuje clane iz Egipta, Eritreje, Sirije, Sudana in Nizozemske in povezuje nizozemsko strast do plovbe z migrantskimi izkušnjami. Kolektiv organizira plovbo po amsterdamskih kanalih z dvema libijskima ribiškima colnoma, s katerima so migranti leta 2015 prispeli na Lampeduso. Med ogledom mesta vodic predstavi svojo migrantsko izkušnjo ter prikaže Amsterdam, kot so ga izoblikovali priseljenci. Rederij Lampedusa pomaga priseljencem pri integraciji v okolje in razvoju poslovnih idej ter prispeva k sprejemanju in razumevanju drugacnosti. Drugi dan smo si ogledali dve zanimivi dobri praksi. Najprej smo obiskali nevladno organizacijo Lola Luid. Loli je obcina dala v uporabo prostore prazne stare šole, kjer so delovne prostore našli migrantski podjetniki – slikarji, pisatelji, izvajalci otroških delavnic in ucne pomoci, organizatorji filmskih festivalov, obdelovalci lesa, izdelovalci torb, frizerji, mešalci parfumov in drugi. Preden je Lola pricela z delovanjem, so njeni zaposleni prebivalce soseske, v kateri stavba stoji, povprašali, kaj potrebujejo in cesa si želijo. S sosesko, v kateri živijo predvsem prebivalci iz Turcije in Maroka, je Lola vzpostavila dobre odnose in zaupanje, zanje izvaja številne delavnice, jih povezuje, vkljucuje, izravnava socialne razlike, kavarna v stavbi pa jim ponuja najboljšo kavo dalec naokoli. Naš drugi cilj tistega dne je bila nevladna organizacija Centre de Meevaart. Ideja za organizacijo se je porodila v casu ekonomske krize, ko so prebivalci soseske razmišljali, kako lahko sami nekaj naredijo za svojo sosesko brez veliko denarja. Ljudi iz soseske, kjer skupno živi 183 razlicnih narodnosti, so spraševali, kaj potrebujejo za boljše življenje. Tri leta kasneje jim je bila v uporabo dana stavba, za katero želijo, da ljudem predstavlja instrument za spodbujanje k participaciji. Stavbo tedensko uporablja vec kot 15.000 uporabnikov za raznovrstne dejavnosti, vecina jih dela na prostovoljni osnovi. Center izvaja tudi izobraževanje na podrocju upravljanja stavb in nege za starejše, tako pomaga starejšim od 30 let brez diplome, da si najdejo zaposlitev. Njihova diploma je priznana s strani pristojnih institucij. Podpirajo podjetništvo, saj so prepricani, da vsi ljudje niso primerni za delo od 9-17h, so pa zelo nadarjeni za drugacne poklice – na primer Eritrejci izdelujejo super obleke. Center ima pozitiven vpliv v svoji soseski, pomaga ljudem pri integraciji in spodbuja podjetniške ideje njenih uporabnikov. Tretji dan nas je pot vodila v Bruselj. Naš prvi obisk je bil namenjen Evropskemu parlamentu, kjer nam je avstrijski asistent predstavil delovanje parlamenta in nacin sprejemanja odlocitev, tudi na podrocju migrantske tematike. Naslednja postaja je bilo Regionalno predstavništvo dežele Štajerske v Bruslju, kjer so nas sprejeli predstavniki omenjenega predstavništva in Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Evropski Uniji. Razložili so nam, da je tema migranstva predvsem tema, ki se obravnava na nacionalni ravni, pri cemer imajo pomemben pomen lokalni in regionalni projekti, kakršen je naš. Dan smo zakljucili z obiskom organizacije We exists. Ustanovil jo je 24-letni Sirijec Obada, ki je v Bruselj prišel v casu ti. i. “Migrantske krize” 2015-2016. Iz Sirije je preko Turcije in grških otokov prišel v Atene, iz tam pa preko Madžarske, Avstrije in Nemcije v Bruselj. Štiri mesece je v Bruslju cakal na ureditev statusa, še štiri mesece na majhno razpadajoce stanovanje. Iskal je službo, vendar je kot begunec ni našel. Nakljucno se je znašel na konferenci, kjer so predstavniki evropskih institucij in nevladnih organizacij govorili o integraciji beguncev na trg dela. Zacel je povezovati ljudi in ustanovil organizacijo »We Exist«. Zagotavljali so catering na raznih dogodkih, izvajali kuharske tecaje, nekatere restavracije so jim dovolile uporabo prostorov na dneve, ko so bile zaprte. Ceprav opaža, da jih ljudje sprejemajo in se razlike mi/oni manj pojavljajo, je na koncu dneva še vedno begunec. Ljudje od beguncev še vedno pricakujejo cenejše storitve. Na vprašanje, zakaj je s svojo idejo uspel, mnogi pa ne, je odgovoril: »Ker sem hotel uspeti, ker sem delala dan in nic in vsak korak neštetokrat premislil. Ker mi ni težko delati in ker verjamem v to, kar delam.« Naslednji dan smo se podali v del mesta, ki je znan po visokem deležu migrantske populacije. V tem delu mesta deluje podjetje Microstart, ki daje mikro kredite podjetnikom, ki kredita zaradi razlicnih razlogov ne morejo dobiti na banki ali pri drugih podobnih institucijah. Microcredit ugotavlja, da je vedno vec ljudi izkljucenih iz financnih in socialnih podpor. Najtežje je migrantom, ki jim Belgija ne prizna doma pridobljenih diplom ali pa še ne govorijo tekoce francoskega oziroma nizozemskega jezika. Zaveza podjetja pa je, da pomagajo razviti poslovno idejo vsakomur, ne glede na njegovo izobrazbo in ozadje. Ponujajo krediti v višini 500 – 15.000 EUR s sicer malce višjo obrestno mero, saj navadno kreditirajo bolj tvegane projekte. Potencialnim podjetnikom pomagajo tudi pri pridobitvi managerskega izpita, ki je v Belgiji predpogoj za ustanovitev lastnega podjetja. V proces pa so vkljuceni tudi zunanji strokovnjaki, vecinoma upokojeni strokovnjaki z razlicnih podrocij, ki delujejo kot prostovoljci. Mocno so prisotni na terenu, saj so v stalnem stiku s prejemniki kreditov, da jim lahko pomagajo pri morebitnih zagatah, poleg tega pa le na terenu lahko resnicno zaznajo potrebe in želje ljudi, ki tam živijo. Po uradni predstavitvi nas je vodja projekta peljala na ogled soseske in nam pokazala prejemnike kreditov: nigerijski frizer, pakistanska trgovina s telefoni, bolgarska pekarna, nigerijska trgovina z živili in afriška restavracija. Prav v slednji smo lahko tudi okusili Afriko v osrcju Evrope. Naslednji obisk je bil namenjen Odboru Regij, ki predstavlja glas evropskih regij v Bruslju. Predstavnik odbora nam je predstavil njegovo delovanje in prikazal možnosti vplivanja regij, tudi na podrocju migrantske tematike. Za konec študijske poti smo se podali v eno najbolj znanih bruseljskih cetrti Anderlecht. Tam deluje društvo Arnibel, ki združuje ljudi, ki izhajajo iz afriške države Niger. Kot številna diasporicna društva tudi oni podpirajo sonarodnjake, ki se priselijo v Belgijo. Njihovo delo posega na številna podrocja, kot recimo nastanitev, ucenje jezika, vkljucevanje na trg dela, spodbujanje podjetništva, kulturnih dejavnosti in emotivne podpore. Vecina clanov ima svoje podjetje ali pa so tam zaposleni. Predsednik društva je predstavil delovanje društva in njihov prostor, ki služi kot osrednje mesto druženja, aktivnosti in organiziranja njegovim clanom cel dan. 37 38 Fotografija 1: uvodni nagovor, Kick-off konferenca, Gradec, oktober 2017 39 Fotografija 2: dr. Saša Poljak Istenic, Kick-off konferenca, Gradec, oktober 2017 40 Fotografija 3: Musa Okwonga, Kick-off konferenca, Gradec, oktober 2017 41 Fotografija 4: Kick-off konferenca, Gradec, oktober 2017 42 Fotografija 5: Debbie Adams, Znanstvena konferenca, Ljubljana, november 2018 43 Fotografija 6: Znanstvena konferenca, Ljubljana, november 2018 44 Fotografija 7: Martina Bofulin, Znanstvena konferenca, Ljubljana, november 2018 45 46 Fotografija 8: uvodni nagovor, Predstavitev rezultatov raziskav o migrantskem podjetništvu, Ljubljana, november 2017 47 Fotografija 9: diskusija, Predstavitev rezultatov raziskav o migrantskem podjetništvu, Ljubljana, november 2017 48 Fotografija 10: Predstavitev rezultatov raziskav o migrantskem podjetništvu, Gradec, november 2017 49 Fotografija 11: Predstavitev rezultatov raziskav o migrantskem podjetništvu, Gradec, november 2017 50 51 52 Fotografija 12: uvodni nagovor, Izobraževanje predavateljev na gradu St. Martin, Gradec, marec 2018 53 54 Fotografija 13: Študijska pot Urban Diversity, Amsterdam, september 2018 55 Fotografija 14: Študijska pot Urban Diversity, Amsterdam, september 2018 56 Fotografija 15: Študijska pot Urban Diversity, Amsterdam, september 2018 57 Fotografija 16: Študijska pot Urban Diversity, Bruselj, september 2018 58 Fotografija 17: Študijska pot Urban Diversity, Bruselj, september 2018 59 60 3. REALIZACIJA NOVIH PRISTOPOV V mestih rastejo prostori sodelovanja in združevanja, najveckrat v obliki co-working prostorov, oz. sodobnih produkcijskih prostorov, ki spodbujajo sodelovanje med raznolikimi ustvarjalci, lokalci in mednarodnimi kreativci, podjetniki. Ti prostori so sinonim za koncept raznolikosti. V Ljubljani še ni sistemskega razvoja te oblike dela, Gradec pa je znan po svoji podpori takšnim prostorom. Prva pilotna študija je to znanje izkoristila in ga vpeljala tudi v Ljubljani. V mestih obstajajo urbana podrocja, ki postanejo prostori raznolikosti. Ta proces se zacne od spodaj navzgor in ti prostori postanejo najbolj živahni in kreativni deli mesta prav zaradi kreativnih raznolikih skupin. Druga pilotna študija v Ljubljani in Gradcu je skušala razumeti vzroke za ta fenomen ter ga še bolje implementirati v obeh mestih. Obe mesti želita preko tretjega pilota bolje vzpostaviti tudi sodelovanje v casu Meseca oblikovanja. Tam so se lahko zbrali in povezovali raznoliki ustvarjalni podjetniki tudi s ciljem utrjevanja družbene kohezije. POVEZOVANJE V KREATIVNIH PROSTORIH V mestih širše regije se vzpostavljalo novi prostori sodelovanja in skupnega, vecinoma v obliki prostorov so-dela (‘coworking places’), ki spodbujajo izmenjavo, kulturo odprte kode in kreativnega skupnega. Ti prostori so postali sinonim za koncept razlicnosti v izrazih interdisciplinarnega in mednarodnega sodelovanja ter novih ekonomij in kreativnih industrij. Hkrati pa je s stališca projekta pomembno, da tovrstni prostori omogocajo in spodbujajo sodelovanje med lokalnimi in mednarodnimi kreativci, podjetniki, umetniki ipd. Gradec je po eni strani že uveljavil sistemsko podporo tovrstnim prostorom so-dela, Ljubljana pa pri razvoju sistemskega pristopa k spodbujanju in razvoju tovrstnih prostorov mocno zaostaja. Tako je bil eden izmed ciljev te aktivnosti tudi prenos vednosti, praks in izkušenj mesta Gradec v ljubljansko regijo. Kreativni vaucerji Urban Diversity za mlade (migrantske) podjetnike v co-working prostorih v Ljubljani in vavcerji za pitching možnosti v Gradcu in Ljubljani za podjetnike, start-upe in manjša ter srednja podjetja so v okviru projekta Urban Diversity in pilota »Povezovanje v kreativnih prostorih« združile številne podjetnike, co-working prostore, mala in srednja podjetja ter potencialne investitorje iz obeh regij. Številni so bili migranti, nekateri celo begunci, ki so iskali priložnost za razvijanje svojih projektov in ideje. Njihov poskus v podjetniških vodah je bil pomemben prispevek k vkljucevanju v družbo, vplivalo pa je tudi na njihovo samozavest in kompetence. Spletno orodje za ponujanje prostora za povezovanje in izobraževanje na Gradu St. Martin pa predstavlja pomemben premik k razumevanju potreb potencialno ali zacasno ranljivih skupin, ki potrebujejo prostor za razlicne aktivnosti, a si ga zaradi razlicnih razlogov (še) ne morejo privošciti. Mesta takšne prostore sicer imajo, a informacije o njih pogosto ne pridejo do uporabnikov. Zato je prestavitev takšnih prostorov na spletu preko spletnih orodij pomembno, ker veca možnost uporabe prostora in s tem pomembno vpliva na vkljucevanje takšnih skupin v družbo na bolj enakopravnih temeljih. Pilotni projekt Ljubljana Implementacija nove podporne sheme za spodbujanje razlicnosti v prostorih so-dela s posebnimi vavcerji. Od februarja do julija 2019 je Regionalna razvojna agencija ljubljanske urbane regije vodila prvi del nove podporne sheme za spodbujanje raznolikosti v co-working prostorih. Namen Ustvarjalnega vavcerja Urban Diversity je bil spodbujati raznolikost v prostorih za sodelovanje s povezovanjem lokalnih ustvarjalcev z ustvarjalci iz drugih držav, ki trenutno živijo v Sloveniji. Ustvarjalni vavcer je bil zasnovan tako, da je spodbudil razvoj ustvarjalceve podjetniške ideje (tako domacih kot tujih ustvarjalcev), hkrati pa je omogocal co-working prostorom, da razvijajo in podpirajo svoje dejavnosti. V petih prostorih za so-delo, ki so bili del »kreativnega vavcerja Urban Diversity, je bil izveden šestmesecni program za osem izbranih mladih podjetnikov. Pod okriljem mentorjev so razvili svojo podjetniško idejo in obenem imeli placan najem brezplacne pisalne mize. Tujim podjetnikom je bila tako omogocena lažja vkljucitev v slovensko (poslovno) okolje, povezali so se tudi s podjetniki in se seznanili s slovenskim trgom, prostori za s-delo pa so postali bogatejši za dogodke / seminarje / delavnice / okrogle mize in za številne povezave do mednarodno okolje. V programu so sodelovali naslednji co-working prostori: ABC Accelerator, GIG Coworking, KIKstarter Center z.b.o., Inštitut za mlade podjetnike so.p. in ustvarjalni center Poligon. Drugi del »Ustvarjalnega bona za urbano raznolikost« se je zacel 1. septembra 2019 v dveh co-working prostorih, ki sta pripravila šestmesecni program za mlade tuje podjetnike: Kreativni center Poligon in Socialna akademija. Eden od kreativnih vavcerjev je tako dobila Angela Dimita, ki je s pomocjo Socialne akademije oblikovala Senza - Escape room Ljubljana, ki nagovarja problem depresije. V njenem eksperimentu je 86 ljudi v 26 ekipah testiralo sobo pobega v povezavi z depresijo. Pilotni projekt Gradec Nadgraditev iniciative s strani projektnih partnerjev, ki povezuje kreativne migrantske podjetnike obeh regij preko t. i. Pitchev Pitching dogodek v Gradcu kot sodelovanje med Slovenijo in Avstriji V cetrtek, 25. aprila 2019, je v graškem co-working prostoru Spacelend potekal pitching dogodek, na katerem so se predstavili slovenski in avstrijski podjetniki oziroma podjetja v start-up fazi. Dogodek se je pricel s predstavitvijo slovenske zgodbe o uspehu ljubljanskega podjetja Innovat pro d.o.o., projektom Sleepy Bottle. Ta je svojo zgodbo o uspehu pricel pisati v kamniškem sodelavnem prostoru Kikštarter. Neprespane pocitniške noci so pripeljale do ideje za otroško steklenicko, ki hitro pripravi mlecno formulo in staršem, katerih otroci niso dojeni, olajšajo predvsem noci. Danes steklenicka osvaja nove trge, je mednarodno poznana, mlado podjetje pa jo je oblikovalo tudi z mislijo na okolje – vse njene dele je mogoce reciklirati. Sledila so podjetja, ki so še na zacetku svoje pravljice o uspehu. Najprej avstrijsko podjetje Carbomed Medical Solutions GmbH s svojim produktom Breathe ILO, ki na podlagi koncentracije izdihanega CO2 pomaga dolociti plodne dneve parom, ki želijo zanositi. Sledil je g. Mohamad, ki je predstavil svojo idejo, naslovljeno Add a value. Ideja vkljucuje razbremenitev delov telesa, ki so pri raznih poškodbah še posebej obremenjeni in tako bolj zdravo in ucinkovito rehabilitacijo. Sledili sta predstavitvi slovenskih podjetij. Najprej podjetje Rivertum d.o.o. z izdelkom Rivertum, ki je predstavilo podvodno turbino za proizvodnjo elektrike, nato pa še ekipa Jurija Drea z idejo Braintrip za zgodnje zaznavanje demence. Za konec je predstavnik graškega Tehnološkega parka predstavil delovanje parka in k sodelovanju povabil vse zainteresirane. Predstavitvam idej je sledilo mreženje, kjer so imeli obiskovalci možnosti boljše spoznati predstavljene ideje in deliti svoje znanje in izkušnje s sosedi. Predstavitev poslovne ideje v ljubljanskem ABC Accelerator-ju Dne 8. oktobra 2019 je v ljubljanskem ABC Acceleratorju potekal mednarodni pitching dogodek, kjer so start-upi in podjetja, ki delujejo v Gradcu in Ljubljani, svoje poslovne ideje predstavili publiki. Sledilo je mreženje, izmenjava izkušenj in stikov za nadaljnje sodelovanje. Predstavili so naslednje ideje: Morfogram je enostavna aplikacija, s pomocjo katere lahko spremljamo svoje zdravje in se informiramo o svojem življenjskem slogu, telesni sestavi in dejavnikih tveganja z analizo treh telesnih parametrov: premeri pasu, trebuha in kolka. Z omenjenimi tremi telesnimi parametri lahko namrec spremljamo spremembe v telesni mašcobi ki so povezane s srcno-žilnimi boleznimi in sladkorno boleznijo. Easy Tax Assistant je eno od vodilnih italijanskih »all-in-one« aplikacij, ki davkoplacevalcem omogoca sprotno spremljanje davkov v realnem casu. Aplikacija pa ne poenostavlja samo zapletenega davcnega sistema za vec kot 50.000 zavezancev, ampak deluje tudi kot most med davkoplacevalci in posredniki, kot so davcni svetovalci in centri za davcno pomoc." Big Wave je aplikacija, ki pomaga pri razvoju, proizvodnji in trženju inovativnega tehnološkega sistema, specializiranega za oglaševanje, angažiranje in analitiko maloprodajnega trženja. Le-ta lastniku trgovine omogoca, da prepozna vedenje svojih kupcev, tako znotraj kot zunaj trgovine. Ponuja tudi temeljne tržne podatke za razumevanje, kaj potrošniki išcejo, kar je zelo pomembno za lastnike trgovin. Po drugi strani je aplikacija privlacna tudi za stranke, saj jim omogoca, da se v trgovinah seznanijo z ponudbami in priložnostmi, ki jih išcejo. »Projekt Ariadne« temelji na oblikovanju digitalne platforme, ki lahko obdeluje podatke o kolicinah razlicnih kemicnih elementov, ki so prisotni v elektronskih napravah. Te informacije se uporabljajo za izboljšanje razstavljanja naprav in izbire sestavnih delov odpadkov. Ariadne naj bi "nacrtovala pogreb ob rojstvu katere koli elektronske naprave z zbiranjem podatkov o materialih, ki jih vsebuje. Premosti vrzel med proizvodnjo elektronskih naprav na eni strani in napravami za predelavo odpadkov na drugi strani. Postavlja temelje za razvoj krožnega gospodarstva v elektronski industriji. Gostje iz Gradca so prestavljali SKILLTREE; programsko opremo za cloveške vire za podjetja. Le-ta zbira podatke o vešcinah zaposlenih, ki jih je mogoce uporabiti za sestavljanje ekip, nacrtovanje nadaljnjega izobraževanja in širjenje znanja. MARRY ICE TEA pa je veganska, naravna osvežilna pijaca, narejena iz regionalno izbranih jagod in je prežeta z mešanico caja maté in rooibosa. Izdelek nastopa pod geslom »Pijte Global, delujte lokalno«. Podjetje poskuša združiti mednarodni šarm z regionalnimi komponentami kot najboljše iz dveh svetov. Caj mate je iz Argentine, caj rooibos pa iz Južne Afrike. Jagode dobivajo od kmetov s Štajerske. Pilotni projekt St. Martin Grad St. Martin je razvil novo spletno orodje, ki povezuje ustvarjalne ponudbe treningov z zainteresiranimi posamezniki (vkljucno z orodjem mobility sharing). Gre za prostor povezovanja in izobraževanja, ki je na voljo zainteresiranim posameznikom, društvom, poslovnim organizacijam in kreativcem. V tem prostoru lahko brezplacno sestankujejo, vodijo delavnice, razvijajo poslovne ideje, izvajajo kulturne dejavnosti in se družijo. Za migrante je to izredno pomembna priložnost, saj ni stroškov najema in uporabe, ki so najveckrat za njih (pre)visoki. Spletno orodje je na voljo na spletnih straneh ponudnika – Gradu St. Martin. KREATIVNO POVEZOVANJE MEŠCANOV Mesta so od nekdaj prizorišca srecevanja in združevanja razlicnih družbenih skupin. Še vec, celotno pojmovanje urbanosti temelji na družbeni, kulturni in ekonomski heterogenosti, ki ima tudi svojo transnacionalno dimenzijo. V mestih se obicajno razvijajo tudi posamezna specificna podrocja diverzitete. Do neke mere nastajajo avtonomno in od spodaj, spodbujajo pa jih dosegljive cene nepremicnin in najemnin ter kriticna koncentracija razlicnih, tudi etnicnih, kulturnih in profesionalnih družbenih skupin. Ta podrocja so vecinoma v najživahnejših in ustvarjalnih delih mesta, ki jih tudi dolocajo in soustvarjajo. Pilotne aktivnosti v sklopu »Kreativnega povezovanja mešcanov« so bile namenjene temu, da bi lahko mesta nadalje spodbujala in razvijala tovrstna podrocja, na primer z manjšimi participativnimi politikami prostorske ter spletne intervencije. Izvedba pilotnega projekta v Ljubljani je bila povezana z izvedbo pilotnih projektov v Gradcu, ki ima nekoliko daljšo zgodovino aktivnega spodbujanja razvoja tovrstnih podrocij. Implementacija v Ljubljani Nosilec pilota: Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU Pilotni projekt »Implementacija v Ljubljani« povezuje razlicne podjetnike, prebivalce in obiskovalce Trubarjeve ulice in jo promovira širši javnosti. V ta namen organizira skupne dogodke ter uporablja razlicna spletna orodja, ki predstavljajo dogajanje na ulici ter razlicne vsebine in ponudbe ulicnih podjetnikov, kreativcev, prebivalcev in mestnih intervencij. S pilotnim projektom smo želeli preveriti ucinkovitost tovrstnih spletnih orodij v dejanskem okolju, na lokalni ravni, ter ovrednotiti njihov potencial kontinuirane rabe v drugih urbanih kontekstih. Trubarjeva ulica je eden najbolj prepoznavnih kreativnih prostorov mesta Ljubljane, kjer nastajajo družbene inovacije, ki temeljijo na vložku mnogoterih ustvarjalnih poklicev in obiskovalcev. Nahaja se na robu starega mestnega središca, ki ga tudi pomembno doloca in soustvarja. Z izvedbo pilotnega projekta skušamo spodbujati družbeno in ekonomsko sodelovanje ter podpreti migrantsko podjetništvo, s tem pa tudi celotno družbeno okolje Trubarjeve ulice in neposredne okolice. Ciljne skupine pilotnih aktivnosti (lokalne, regionalne in nacionalne oblasti, mala in srednja podjetja, kreativci, nevladne organizacije, kreativni prostori, raziskovalne in izobraževalne ustanove, splošna javnost) in še posebej prebivalci ter obiskovalci Trubarjeve ulice aktivno sodelujejo pri razvoju konceptov in idej, kreativnih orodij/aplikacij ter pri njihovi realizaciji in evalvaciji. Pilotni projekt izvajamo pod skupno celostno graficno podobo, pod geslom Trubarjeva na dlani ter s pomocjo organizacije skupnih dogodkov. Izmenjava idej, izkušenj in rezultatov s podobno pilotno aktivnostjo v Gradcu prispeva k cezmejni sinergiji ter mednarodni prepoznavnosti projekta, mesta in regije. Pripravljalne aktivnosti na pilotni projekt so potekale v casu med majem in oktobrom 2018. Zajemale so identifikacijo podjetnikov, ki želijo sodelovati pri izvedbi pilotne aktivnosti, njihovo mreženje, oblikovanje iniciative, vsebinsko zasnovo in tehnološko infrastrukturo. V zacetku leta 2019 je Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije, v sodelovanju z aktivnimi podjetniki s Trubarjeve ulice, odprl Facebook stran in Instagram profil pod sloganom Trubarjeva na dlani. Spletna stran Trubarjeva na dlani je zaživela maja 2019. Ceprav je bil casovni okvir trajanja pilotnega projekta sprva omejen na tri mesece, se bo verjetno obdržal tudi po koncu projekta Urban Diversity. Ta dosežek razumemo kot dokaz uspešnosti pilota, ki je presegel pricakovanja vseh udeleženih. Nosilec pilotnega projekta je skupaj s skupino podjetnikov/prebivalcev ulice koordiniral odlocitve skupine z zunanjimi izvajalci (oblikovalci in programerji), skrbel za redno komunikacijo skupine, organiziral finance, idejno zasnovo za skupne dogodke, povezovanje z mestom Gradec ter kampanjo ozavešcanja, ki predstavlja migrantske podjetnike s Trubarjeve ulice, kot tudi so-upravljal spletna orodja. Skupina je prav tako ustvarila delovne podskupine, ki pokrivajo razlicna podrocja (fotografija, objave dogodkov na spletnih platformah, organizacija dogodkov, komunikacija z mestom in drugimi deležniki, širjenje iniciative na celotno ulico, trženje, oblikovanje). Kljucni rezultati tega pilotnega projekta so razlicna spletna orodja, s katerimi je nosilec uspel uresniciti zastavljene zamisli in poglavitne cilje: povezovanje razlicnih realnosti na ulici, izgradnja skupne identitete (Trubarjeva na dlani) ter promocija ulice izven njenega okrožja (Ljubljancanom, turistom, mednarodni javnosti). Spletna stran: www.trubarjevanadlani.eu Facebook profil: https://www.facebook.com/trubarjeva/ Instagram profil: https://www.instagram.com/trubarjeva_na_dlani/ Implementacija v St. Martinu Nosilec pilota: Izobraževalna ustanova Grad St. Martin Pilotni projekt »Implementacija v St. Martinu« je bil namenjen povezovanju družin in prebivalcev urbane regije Gradec-Zahod. Izobraževalna ustanova St. Martin je za izvedbo aktivnosti uporabila inventivni švedski model integracije, ki je vkljuceval organizacijo integriranega programa treninga za razlicne lokalne mlade družine, kot tudi motivacijskega programa za mlade družine razlicnih migracijskih in kulturnih ozadij. Cilj je bilo razviti in izvesti brezplacen družinski trening za izboljšanje fizicnega in mentalnega zdravja, ki bi v treh letih vseboval okoli 30 razlicnih dogodkov in storitev (predavanj, seminarjev, delavnic ipd.) Aktivnosti v okviru projekta so se pricele septembra leta 2017 in koncale spomladi 2020, tik pred zakljuckom projekta Urban Diversity. Vecino aktivnosti v okviru pilota so izvajali zunanji izvajalci, pretežno iz vrst nevladnih organizacij, ki jih je ustanova St. Martin povabila k sodelovanju. Vsi dogodki in usposabljanja so potekali v prostorih gradu St. Martin, na vsakem dogodku pa je bilo prisotnih med 10 in 40 udeleženk/udeležencev. Nosilec pilotne aktivnosti je za promocijo projekta razvil t. i. »Družinski kreativni potni list«, brezplacno vstopnico na razlicne prireditve. Prva prireditev je bila Mednarodni družinski festival s kreativnimi delavnicami, ki so promovirale raznolikost ter medkulturni dialog. Prireditev se je odvila pozno spomladi l. 2017, obiskalo pa jo je preko 550 ljudi. Ostali dogodki in aktivnosti v okviru pilotnega projekta: 25. november 2017: Dve umetniški delavnici za otroke s celega sveta – risanje. 3. marec 2018: Dve umetniški delavnici za otroke s celega sveta: Fuhlen, Formen, Gestalten. 17. marec 2018: Umetniške delavnice za otroke s celega sveta: delo s keramiko. 29. september 2018: Izdelovanje zmajev in spušcanje zmajev (Afganistan). 10. november 2018: Izdelava kamnov srece za majhne in velike. 24. november 2018: Božicno kuhanje po kuharski knjigi St. Martin. 9. februar 2019: Risanje s heno. 23. marec 2019: Perujska kuharija (Kama). 4. maj 2019: Filipinska kuharija (Kama). 30. marec 2019: St. Martin: Grad za vse. 27. april 2019: St. Martin: Grad za vse. 29. junij 2019: St. Martin: Grad za vse. 20.-23. junij 2019: Družinski dnevi v Gradu St. Martin. Implementacija v Gradcu Nosilec pilota: Oddelek za razvoj gospodarstva in turizma Mesta Gradec Pilotni projekt »Implementacija v Gradcu« je predvsem stremel k povezovanju med razlicnimi podjetji, prebivalci, kreativci in nevladnimi organizacijami, ki delujejo v mestu Gradec. Nosilec si je v casu pilota prizadeval k sodelovanju med omenjenimi akterji in umetniškimi izobraževalnimi ustanovi, z namenom izboljšanja podob trgovin (poslovnih prostorov, izložb ali prodajaln) v Gradcu. Kreativne ideje so prispevali študenti in mentorji izobraževalne ustanove FH Joanneum. Pilotne aktivnosti so promovirali razlicni dogodki, ki jih je nosilec izpeljal v sodelovanju z nevladnimi organizacijami in podjetji, ki delujejo v mestni cetrti Griesplatz. Cilj teh dogodkov je bilo povezovanje med ljubljanskimi in graškimi podjetniki, zato so številne obiskali tudi slovenski projektni partnerji, kot tudi migrantski podjetniki, nevladne organizacije in kreativci, ki so vpleteni v dogajanje na ljubljanski Trubarjevi ulici. Podjetniki, kreativci in organizacije iz obeh mest so tako dobili priložnost, da se spoznajo in si delijo medsebojne izkušnje. Pilotni projekt se je odvil novembra 2019. V tem obdobju so se v mestni cetrti Griesplatz v Gradcu odvili trije dogodki. Nosilec pilotnega projekta je v sodelovanjem s podjetjem Freiraum izvedel vec srecanj z nevladnimi organizacijami in podjetji v cetrti Griesplatz, ki so želela sodelovati v pilotnih aktivnostih preoblikovanja poslovnih prostorov in izložb. Dalje se je v nacrtovanje aktivnosti prikljucil še oblikovalski oddelek FH Joanneum. Mladi študenti, kreativci in mentorji FH Joanneum so jeseni 2019 priceli z realizacijo kreativne nadgradnje obstojece podobe vkljucenih organizacij in podjetij, z namenom povecanja njihove privlacnosti ter povecanja obiska strank. Sodelovanje med podjetji cetrti Griesplatz ter mladimi kreativci FH Joanneum iz Gradca je bilo predstavljeno na treh dogodkih, ki so se ga udeležili slovenski partnerji, kot tudi nevladne organizacije in podjetja iz mesta Ljubljana. Dogodki so bili realizirani v novembru 2019: 14. november 2019: Zajtrk in božicno okraševanje vitrin v Annenstraße 20 18. november 2019: Zajtrk in božicno okraševanje vitrin v Annenstraße 36-38 26. november 2019: Zajtrk in božicno okraševanje vitrin v Centru Seddwell POVEZOVANJE RAZNOLIKIH KREATIVCEV Mesti Ljubljana in Gradec imata mocno oblikovalsko tradicijo, institucionalno, kot tudi v smislu ur­banih skupnosti in posameznikov, ki v mestih živijo in delujejo. Prav tako se v obeh mestih enkrat na leto odvija uveljavljen dogodek Mesec oblikovanja, vendar loceno drug od drugega. Dejavnosti sklopa »Povezovanje raznolikih kreativcev« so bile usmerjene v razširitev in poglabljanje sodelovanja med obema mestoma na tem podrocju, hkrati pa so stremele k razširitvi nabora njunih skupnih aktivnosti. Razvijanje sodelovanja V okviru prve aktivnosti sklopa je projektni partner RRA LUR v prostorih Mesta oblikovanja v Ljubljani, organiziral posvet z naslovom »Urban Diversity in Mesec oblikovanja«, na katerem sta sodelovala organizatorja Meseca oblikovanja Ljubljana (Zavod Big) in Meseca oblikovanja Gradec (Creative Industries Styria). Posvet je bil namenjen razvijanju shem in kreativnih orodij za povezovanje in sodelovanje mladih kreativcev razlicnih kulturnih in migracijskih ozadij. Slednji so predstavljali konceptualno ozadje za delavnice, ki so se odvijale vzporedno z Mesecema oblikovanja v Ljubljani in Gradcu. Enkratni dogodek, posvet, se je odvil 8. novembra 2017. V uvodu je sodelavec ZRC SAZU na projektu, dr. Jani Kozina, spregovoril o pomenu kreativnosti in njeni promociji v mestih. Sledila je diskusija o potencialih kreativnega podjetništva v urbanih okoljih ter možnosti sodelovanja med organizatorji Mescev oblikovanja Ljubljana in Gradec. Tema posveta je bilo skupno sodelovanje v letu 2018 ter nacrtovanj aktivnosti za leto 2019. Posvet je kapitaliziral znanje in izkušnje dogodkov v okviru Meseca oblikovanja Ljubljana in Gradec. Z uporabo ekspertize je nagovoril izzive povezovanja in sodelovanja mladih kreativcev razlicnih kulturnih in migracijskih ozadij. Rezultat aktivnosti je razvoj koncepta delavnic za kreativce, ki so se odvijale v okviru Meseca oblikovanja Ljubljana in Gradec, v letih 2018 in 2019. Implementacija Pilotni projekt »Implementacija« je povezoval raznolike kreativce med mestoma Ljubljana in Gradec ter izvedel šestih delavnic, ki so potekale vzporedno z aktivnostmi Mesecev oblikovanja v Ljubljani in Gradcu, med letoma 2017 in 2019. Delavnice v obeh mestih sta organizirala Oddelek za razvoj gospodarstva in turizma Mesta Gradec (AWTSG) ter Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), izpeljane pa so bile z namenom razvoja novih skupnih konceptov, projektov in aktivnosti migrantskih podjetnikov, kreativcev razlicnih kulturnih in migracijskih ozadij. 1. delavnica: Ljubljana, 8. november 2017, Urban Diversity in Mesec oblikovanja (Mesto oblikovanja Ljubljana) 2. delavnica: Gradec, 19. april 2018, World Café: Zaposlovanje v visoki konjukturi v Gradcu (predpriprava na Mesec oblikovanja Gradec 2018) 3. delavnica: Gradec, 17. maj 2018, Cezmejno sodelovanje: predstavitev poslovnih idej v Gradcu (Spacelend) 4. delavnica: Ljubljana, 28. november 2018, Migrantska kuhinja in kreativnost (Skuhna – Mesec oblikovanja v Ljubljani) 5. delavnica: Gradec, 15. maj 2019, World Café: Raznoliki potenciali (Mesec oblikovanja Gradec 2019 – vzporedni dogodek) 6. delavnica: Ljubljana, 7. november 2019, Na glas – Prosilci za azil in begunci o svetu (Vodnikova domacija – Mesec oblikovanja v Ljubljani) Delavnice v Ljubljani so potekale jeseni 2017, 2018 in 2019. Prva delavnica je potekala v prostorih Mesta oblikovanja Ljubljana in je bila namenjena izmenjavi življenjskih in delovnih izkušenj mladih kreativnih priseljencev v Sloveniji, kot tudi iskanju možnosti tesnejšega sodelovanja med organizatorji Meseca oblikovanja Ljubljana in Gradec. Na drugi delavnici, leta 2018, so udeleženci lahko spoznali migrantsko podjetništvo ter kulinariko v restavraciji Skuhna, udeležili pa so se je tudi podjetniki iz Gradca. Tretja delavnica, ki je potekala jeseni 2019, je s pomocjo zgodb in pripovedovanja povezala razlicne aspekte migrantskega podjetništva, kreativnosti ter sodelovanja med obema mestoma. V Gradcu so delavnice potekale med letoma 2018 in 2019, njihov namen pa je bil poiskati cezmejne in skupne projekte/aktivnosti za migrantska podjetja in kreativce. Prva in tretja delavnica sta potekali v obliki t. i. Svetovne kavarne. V okviru teh delavnic so udeleženci in strokovnjaki oblikovali delovne skupine ter skušali oblikovati predloge za lažje zaposlovanje ranljivih skupin, predvsem žensk, starejših in migrantov, kot tudi preucevali možnosti zaposlitve priseljencev, preko izboljšanja njihovih kompetenc ter delovnega in jezikovnega usposabljanja. Druga delavnica, ki je potekala spomladi 2018, se je odvila vzporedno s pitching dogodkom, na katerem so bili udeleženi tudi slovenski podjetniki in kreativci. Delavnice v okviru pilotnega projekta »Implementacija« so prispevale k dvigu ozavešcenosti o življenjskih in delovnih izkušnjah priseljencev v obeh mestih, o možnostih integracije razlicnih družbenih skupin na trg dela, o pomembnosti razvoja njihovih kvalifikacij ter vešcin, nenazadnje pa so tudi pripomogle k povezovanju med migrantskimi podjetniki in kreativci. S pomocjo delavnic smo tako uspeli odpreti možnosti za njihovo spoznavanje, izmenjavo mnenj in izkušenj ter snovanja skupnih projektov. Dodatni dogodki na St. Martinu Grad St. Martin je, socasno z Mesecem oblikovanja v Gradcu 2018 in 2019, organiziral razlicne aktivnosti kreativnega kuhanja in oblikovanja hrane. Udeleženke in udeleženci so tako lahko razvijali vešcine priprave hrane, kuhanja, garniranja, postrežbe, dokumentacije in objave kuharskih izdelkov. Z izvedbo teh delavnic je Izobraževalna ustanova Grad St. Martin skušala izraziti tradicionalne kompetence svoje kuharske šole ter izkazati dodano vrednost, ki jo raznolikost prinaša v kreativnost, kot tudi v razvijajoco se kuharsko umetnost. 21. april 2018: »Kuhanje z Girgisom« (nadomestni dogodek za Mesec oblikovanja Gradec – priprava) 28. april 2018: »Kuhanje s Saro« (nadomestni dogodek za Mesec oblikovanja Gradec – priprava) 25. maj 2018: »Kuhanje s Sonjo Rohrbach« (dogodek v casu Mesca oblikovanja Gradec 2018) 2. junij 2018: »Kreativno kuhanje s Cooks of Grind« (dogodek v casu Mesca oblikovanja Gradec 2018) 18. maj 2019: »Food design Urban Diversity« 1. junij 2019: »Food design Urban Diversity – Prekmurska gibanica« Delavnice so potekale v prostorih Izobraževalne ustanove Grad St. Martin, kjer so v letu 2018 izvedli številne razpise, preko katerih so iskali kvalificirane kuharje ter priseljence z visoko razvitimi kuharskimi vešcinami, kot tudi nevladne organizacije, ki sodelujejo z njimi (npr. društvo KAMA iz Gradca). Izbrani izvajalci so v kuharskih prostorih St. Martin izvedli šest pol-dnevnih kuharskih tecajev, s poudarkom na kreativni pripravi raznolikih kuhinj. Z brezplacnimi delavnicami je Izobraževalna ustanova Grad St. Martin uspela razširiti nov in ne-tradicionalen nacin povezovanja med posamezniki lokalne skupnosti, preko kuhanja in oblikovanja hrane. Okusni rezultati teh aktivnosti bodo zbrani v kuharski knjižici. 61 62 63 64 Slika 1: vabilo na aktivnost Senza - Escape room Ljubljana, Kreativni vavcerji Urban Diversity, Ljubljana, december 2019 65 66 Fotografija 18: predstavitev poslovne ideje, Kreativni vavcerji Urban Diversity, ABC Accelerator, Ljubljana, oktober 2019 67 68 69 70 Slika 2: logotip Trubarjeva na dlani, Implementacija v Ljubljani, INadvertising d.o.o., Ljubljana, marec 2019 71 Fotografija 19: druženje na grajskem dvorišcu, Dan družin - Implementacija v St. Martinu, Grad St. Martin, Gradec, september 2017 72 Fotografija 20: Izdelava kamnov srece za velike in majhne - Implementacija v St. Martinu, Grad St. Martin, Gradec, november 2018 73 Fotografija 21: Risanje s heno - Implementacija v St. Martinu, Grad St. Martin, Gradec, februar 2019 74 Fotografija 22: postavitev izložbene konstrukcije, Implementacija v Gradcu, Gradec, november 2019 75 Fotografija 23: prenovljena izložba na Annenstraße, Implementacija v Gradcu, Gradec, november 2019 76 77 Slika 3: vabilo na dogodek Cross-border-cooperation, Povezovanje raznolikih kreativcev - Implementacija, Gradec, maj 2018 78 Slika 4: vabilo na dogodek Na glas - Prosilci za azil in begunci v svetu, Povezovanje raznolikih kreativcev - Implementacija, Ljubljana, november 2019 79 80 Fotografija 24: Kuhanje z Girgisom, Dodatni dogodki na St. Martinu, Gradec, april 2018 Fotografija 25: Kreativno kuhanje s Cooks of Grind, Dodatni dogodki na St. Martinu, Gradec, junij 2018 81 Fotografija 26: Food design Urban Diversity, Dodatni dogodki na St. Martinu, Gradec, junij 2019 82 4. KAMPANJA OZAVEŠCANJA 83 MIGRANTSKA KREATIVNOST V LJUBLJANI Podjetja kreativnih migrantskih podjetnikov prispevajo k ekonomiji družbe, v kateri migranti živijo in delajo, ustvarjajo dodatno vrednost prostorom, v katerih se nahajajo in zaposlujejo domaco in migrantsko populacijo. To pocno na inovativne in kreativne nacine, pri cemer se opirajo na raznolike kulturne prakse, znanja in izkušnje. Da uspejo v novi družbi morajo biti migrantski podjetniki tudi drzni in nekonvencionalni, kar se najveckrat odraža tako v njihovih podjetjih kot med njihovimi zaposlenimi. V okviru kampanje ozavešcanja smo izpeljali intervjuje in fotografiranja migrantskih podjetnic in podjetnikov v njihovih podjetjih v delu mest, kjer se nahajajo. Zanimale so nas njihove izkušnje, prakse in poslovni modeli. Povprašali smo jih tudi o njihovih zaposlenih in kar nam niso povedli z besedami, so povedale fotografije. Na ta nacin smo dobili kolaž iz življenja migrantskih podjetnic in podjetnikov v Ljubljani in v Gradcu, ki ima svoje izzive ter vcasih lepe, vcasih pa tudi težke trenutke SKUHNA Za idejo o Skuhni stojita Teja Kuk in Max Shonhiwa Zimani, ki je prišel v Slovenijo v zacetku 80-ih. Max se je rodil v državi Zimbabwe, kjer je koncal srednjo šolo, nato pa je prejel štipendijo Jugoslavije za študij v Sloveniji. V Sloveniji je študiral racunalništvo, postal pa je tudi predsednik Zveze afriških študentov. Po uspešno zakljucenem študiju se je zaposlil pri racunalniškemu podjetju, vendar ga je srce vedno vleklo v nevladni sektor, kjer je koncno razvil svojo idejo o Skuhni, prostoru na Trubarjevi ulici, ki ponuja veliko vec kot le hrano iz Afrike, Azije in Južne Amerike. Skuhna je socialno podjetje, ki izobražuje in zaposluje migrante na podrocju gostinstva. Hkrati pa je tudi prostor povezovanja kultur preko raznovrstnih dogodkov, kjer lahko migranti in lokalno prebivalstvo sodelujejo pri razlicnih aktivnostih. Max je že kmalu po prihodu v Slovenijo ugotovil slabo poznavanje Afrike in afriške kulture Slovencev, kar je bilo razvidno iz zanimivih vprašanj, ki jih je bil deležen. Ta so spodbudila njegovo zanimanje za medkulturno izobraževanje, ki bi pomagalo lokalnemu prebivalstvu razumeti realnost preostalega sveta. Leta 2010 je ustanovil Institut za globalno ucenje in razvoj projektov, kot eden njegovih projektov pa je bila leta 2012 odprta Skuhna. Skuhno sta sofinancirala tudi Ministrstvo za delo in Evropska Unija. V Skuhni se je najprej izobrazilo šest migrantov, ki so se na koncu tam tudi zaposlili. Okoli 40 prostovoljcev z razlicnimi znanji je pomagalo renovirati prostor in mu vdahniti današnji car in avtenticnost. Danes je prostor odprt vsakomur, je pa tudi prostor, ki ima poseben pomen. Ideja za Skuhno se je pojavila spontano, ugotovil je, da se za razlicne dogodke prosi tujce, naj predstavijo svojo kulinariko. Ugotovili so, da imajo Slovenci zelo radi njihovo hrano, zanimati pa so se priceli tudi za zgodbe ljudi, ki so hrano pripravili. Max pravi, da se je Skuhna rodila iz potrebe po pripovedovalcih zgodb afriške, azijske in južnoameriške kulture. Prav na tak nacin se tudi odpravljajo napacna prepricanja o teh delih sveta. Na zacetku so se ukvarjali predvsem s cateringom in kuharskimi tecaji, leta 2014 pa so odprli tudi restavracijo. Max je preprican, da je eden glavnih ciljev Skuhne povecati kredibilnost migrantov v Sloveniji in to ji tudi uspeva. Kljub nespodbudnem napredku migracijske situacije na svetu, se Max zaveda makro pomena Skuhne v družbi. Ta igra direktno vlogo pri emancipaciji in vkljucitvi migrantov v družbo, ki morda ni popolnoma pripravljena na razlicnost. To dosega s svojimi dogodki, kot so ucenje jezika v tandemu, kuharske delavnice, glasbene in plesne delavnice, okrogle mize, razprave o socialnih, politicnih in verskih tematikah, vlogi žensk v razlicnih družbah in druge. Skuhna tudi izpodbija percepcijo, da imajo migracije za posledico zmanjšanje varnosti. Poleg raznolikega menija Skuhna vsak petek zvecer ponuja svojim gostom tudi medkulturno izkušnjo. Od 19. ure dalje nudi razlicno hrano in spremljevalni glasbeni program glasbenikov razlicnih regij sveta. Vsak drugi torek v Skuhni potekajo lekcije Djembe bobnov. Obcasno gostijo dogodke za otroke, vsak drugi ponedeljek pa se lahko udeležite ucenja jezikov v tandemu. Srede so rezervirane za pogovore v Skuhni. Medkulturno ucenje je zelo pomembno za Maxa, saj pripelje ljudi skupaj. Organizirani pogovori in delavnice v Skuhni pomagajo odpravljati prikriti rasizem in pripomorejo k vecji odprtosti do drugih kultur. Rasizem je obstajal v preteklosti on obstaja tudi še danes, je preprican Max, a hkrati meni, da se vrata odpirajo, ce se res potrudiš uresniciti svoje vizije. Noce, da njega in njegovo kulturo povezujejo le s plesom in glasbo, saj so Africani in njihova kultura mnogo vec kot to. Vseeno pa je ponosen na svoj glasbeni talent in ga uporablja za zbliževanje ljudi. Tako kot druga podjetja, se tudi Skuhna srecuje z birokratskimi preprekami, a nadaljuje s širjenjem sporocila o enotnosti in enakosti. V casu, ko je brezup realnost mnogih ljudi, posebej migrantov, Skuhna daje glas, ki je slišan. Glavni Maxov cilj je prenesti dobre prakse v resnicnost. Pravi, da ni enostavno meriti ucinke pogovorov Skuhne, priceti je treba s konkretnimi idejami in nacrti, v sodelovanju z drugimi nevladnimi organizacijami. To je nov izziv Skuhne. Nadaljevali pa bodo z delom na podrocju vkljucevanja migrantov v Slovensko družbo. Max je optimisticen in meni, da ima v Skuhni trenutno zmagovalno ekipo. LIBANONSKE MEZE Alja Hafner Taha je ženska, ki stoji za restavracijo, ki se na Trubarjevi ulici ponaša z najdaljšim imenom – Libanonske meze in drugi užitki. Na kratko pa je restavracija poznana enostavno kot “Meze”. Meze, avtenticna izbira manjših jedi razlicnih vrst, je tudi odlicna metafora ne le za Aljino vizijo restavracije, ampak tudi njeno življenje. Rada je konkretna in po njenem mora biti tako tudi ime restavracije, konkretno, ne le okrasno. Alja se je rodila slovenski materi iz Trsta in palestinskemu ocetu. Oba sta prihajala iz obmocij, ki so izkusili nasilje in okupacijo, zgodbami, ki so navdahnile Aljin uporniški duh. Starša sta se spoznala v takratni Jugoslaviji, kjer sta se tudi porocila, vendar sta se naslednjih dvanajst let veckrat selila zaradi ocetove službe. Posledicno se je Alja že kot majhna naucila govoriti francosko, italijansko in angleško, življenje v tujini pa je v njej zbudilo tudi strast do kuhinja, ko je pomagala mami pri pripravi hrane za raznovrstne vrtne zabave in vecerje. Ta obcutek še vedno nosi s sabo, obcuten je tudi v ambientu restavracije, kar je vidno na detajlih plošcic, notranjih in zunanjih okraskih, oblikah svetil ter medli svetlobi, ki prihaja skozi kovinske rezbarije arabskih visecih svetil, ki mecejo luc na celoten prostor in obiskovalcu dajejo obcutek, da se nahaja nekje drugje, na primer na neki drugi celini. Opremljenost, poleg hrane, prica o Aljini neizmerni kreativnosti. Alja zaslug ne pripisuje le sebi, ampak celotni svoji ekipi. Preden je Alja pricela uresnicevati svojo vizijo restavracije, je študirala marketing in komunikologijo in opravljala delo, ki pa je ni veselilo dovolj, da bi na tem podrocju nadaljevala. Vedno je lahko racunala na razumevanje svojega moža, ki je podprl njen pogum tudi pri tem projektu. Zacetki so bili težki, vendar ji je bilo lažje, ker je vedela, da se lahko vedno opre na svojo družino in prijatelje. Prav njim je prvim dala za poizkusit svojo hrano. Meni za restavracijo je sestavila skupaj z ocetom, manjkal pa ji je glavni kuhar. Sama zna kuhati, vendar ni mogla hkrati kuhati in voditi podjetja. S pomocjo prijatelja pa je spoznala kuharja, Slovenca, ki zelo rad potuje. Z njim se je ujela v trenutku. Takoj je razumel njen pristop do ljudi in hrane, hrano je pripravljal cisto tako, kot si je zamislila. Globoko ga spoštuje, v njem pa je našla tudi pravega prijatelja. Njeni recepti niso tipicni za nobeno nacionalno kuhinjo, pravi Alja. Inspiracija za hrano izhaja iz arabskega sveta, vendar je koncni rezultat improvizacija in mešanje. Uporablja le sveže sestavine, zaveda se, da mora biti hrana pripravljena s skrbjo in ljubeznijo. Zelenjavo in meso dobi na manjši lokalni kmetiji in pri mesarju, zacimbe pa pridejo iz razlicnih delov sveta, vcasih pa tudi iz manjše trgovinice na Trubarjevi ulici, ki se imenuje “Hiša zacimb”. Stres je vsakodnevni spremljevalec vodenja restavracije. Alja pa ga uspe usmerit v nekaj produktivnega in kreativnega. Najtežji del je konsistentnost, prav Alja. Obdržati raven predanosti na visoki ravni dan za dnem, ni enostavno, clovek mora res imeti rad trdo delo in njegove rezultate. Meni, da je lokacija restavracije pripomogla k njeni prepoznavnosti, a glavno vlogo imajo na koncu trdo delo in potrpežljivost. Te se je naucila med svojim odrašcanjem in v letih dela z razlicnimi ljudmi. Prepricana je, da to ljudje obcutijo, postanejo bolj sprošceni in prijazni drug do drugega in tako atmosfero sama ustvarja v svoji restavraciji. Njena glavna motivacija za delo pa je, da se trudi ne škodovati svetu, ki je že tako poškodovan. Ne želi zveneti pateticno, vendar meni, da potrebujemo vec prostorov, ki prinašajo dobro ljudem in želi si, da bi bil njen prostor prav eden takih. 84 Fotografija 27: Max Zimani, Zavod Global in Skuhna, marec 2019 85 Fotografija 28: Skuhna - ambient, marec 2019 86 Fotografija 29: Skuhna - ekipa. Vir: spletna stran www.skuhna.si 87 88 Fotografija 30: Libanonske meze - ambient, marec 2019 89 Fotografija 31: Libanonske meze - ambient, marec 2019 90 91