Stran 223. Kmetijstvo. Strupena rosa in sredstva proti njej.1) Razven trtne uši (phylloxera vastatrix) pustoši nam vinograde bolezen, katero povzročuje majhna glivica; to glivico so imenovali učenjaki: „perono-spora viticola", a naši vinogradniki jo nazivajo: »strupena rosaa ali »medljika", ker napadena trta mediji. V kmetskih krogih je cesto razširjeno mnenje, da to trsno bolezen provzročajo mrzla rosa, megla, preobilica dežja, ali celo umetna gnojila; ta misel je popolnem napačna! Kakor že omejeno, je vzrok stru- *) Sestavek, ki ga tukaj ponatiskujemo, je po naročilu c. kr. ministrstva za poljedelstvo izdalo c. kr. namestništvo v Gradcu. peni rosi glivica, koje žitje je natančno znano. Kali ali klice ali cimi (trosi) peronospore prezimijo kot tako imenovano »zimsko trosje" (oospore). — Zimsko trosje je okovarjeno z močno, trdno (roženasto) kožico, je zelo vstrajno, ter tako majhno, da ga je opaziti le z močnim povečalnim steklom. Kakor vsako rastlinsko bitje, kali ali klije ali cimi tudi ozimno trsje le v dovoljni toploti in vlagi; dolgotrajna suša, vročina ali huda zima ugonobi ozimno trsje. Odtod prikazen, katero je menda že vsaki vinogradnik opazoval, da se strupena rosa v zelo vlažnotoplih spomladih posebno razširjuje. Ozimno trsje kali ali cimi v spomladi, ter izcimi v kratkem času kaljivo trsje (seme = »poletno trsje" (godinienspore) To zelo majhno, nežno in mehko poletno trsje raznosijo vetrovi na vse kraje; na ta način popada trsje na gornjo stran trsnega listja. V suhem vremenu ohrani poletno trsje kaljivost le 8 do 10 dni, potem pa pogine; iz tega si vsakdo lahko raztolmači, zakaj se bolezen v suhih letinah ne more zelo razširjati. Na listju pa, ki je od rose ali dežja mokro, razdeli se tros v 1/2 do 1 uri na 5 do 8 „ro-ječih trosek" (zoospore), a vsaki teh trosov zarine v notranjost lista sesalko; tako se razvije glivično pod-gobje (mycelium). Kalenje ali klitje peronospornega trsja vrši se le v pričujočnosti vode in toplote, med tem, ko grozdni plesnobi (oidium) k temu že vlažen zrak sam zadostuje. Čez 8 do 10 dnij izstopijo iz listnih rež na spodnji strani lista trosonosi. Vsled tega nastanejo na listu proge, podobne soliterskim marogam na vlažnem zidu (pod povečalnim steklom vidijo se na teh progah cele tratice belkastih glivic). List po-rujavi in se posuši. Če si prej omenjene maroge z drobnogledom (mikroskopom) natančno ogledamo, vidimo mnogo šopkov glivičnih nitic, — »trosonosov" — a na njih hruškicam podobno poletno trsje. To trsje veter na enak način raznaša, kakor se je omenilo glede prvih, — iz ozimnega trsja vzklitih trsov. — in tudi ono pride na tak način zopet na listje. Škodo povzročuje peronospora s tem, da njeno podgobje listno stani-čevino razdere, ter tako kroženje soka, o kojem glivica živi, prepreči ali zabrani. Ako je listje ob času, ko trsje pada, z znano bakreno-apneno zmesjo že poškropljeno, pogine trsje, kadar se imenovana zmes raztopi v dežju ali rosi; če pa list ni bil poškropljen, kali trsje, kakor je bilo gori povedano, v kratkem času, ter predre v notranjost lista. Pozneje škropljenje ne hasni, ako so se sesalke peronospore že zarile v notranjost lista. Če se je vršilo škropljenje še le po zakužbi, ali pa v času, ko so se opazovale na listju le posamezne maroge in se peronospora za tem ni več širila, ni se slednje zgodilo morebiti zaradi tega, da bi se s škropljenjem bilo pokončalo že v listnem staničju nahajajoče se podgobje, marveč Stran 224. vzrok temu prenehanju daljnega razširjanja perono-spore je v takem slučaju iskati v tem, ker se je daljna zakužba s škropljenjem odvrnila. O ogromni razploditvi te glivice dobimo pojem ali zapopadek, ako zvemo, da en sam list more zaploditi do pol milijona trsov! Strupen učinek bakrenih raztoplin na kali pero-nospore je tako velik, da zadostujejo za njih uničevanje zelo majhni deli tega sredstva (2 do 3 deset-milijonski deli). Vender si pa moramo pripravljati primeroma močne raztopine zategadel, ker bakrene spojine, ki se drže listja, redči in izpira dež. Iz navedenega se da tolmačiti, kako pride, da vinograd, ki je bil en dan prej oškropljen, ostane zdrav, medtem, ko je sosednji vinograd, katerega so samo za dan pozneje poškropili, po peronospori zelo napaden; — v prvo omenjenem vinogradu pokončali so s škropivom trsje, ki se je nahajalo na listju, v drugem vinogradu je pa medtem (vsled ugodnega upliva rose ali dežja) trsje sklilo! Vinogradarji pa napačno mislijo, da dež in rosa ali megla zakrivijo strupeno roso! — Vlaga je le vzrok klitja glivičnih trsov; vender peronospore ne prinese ne dež, ne megla, temveč ista nahajala se je za časa dežja že na listju! Pripomočki zoper peronosporo obsegajo tedaj pokončevanje glivičnih kali — poletnega trsja — na listju. Zato ne smemo čakati, dokler se bolezen na listju že vidi, temveč s sredstvi ali pripomočki proti peronospori, toraj s škropljenjem, se bolezen le odvrača s tem, da glivične kali, padajoče na listje, tam smrtonosne bakrene spojine že najdejo in po njih konec store. (Konec prih.) Stran 233. Kmetijstvo. Strupena rosa in sredstva proti njej. (Konec.) Najprimernejši čas za prvo škropljenje je navadno tedaj, kadar so poganjki (mladike) do 50 centimetrov visoko zrastli. Po različnosti podnebja dežel in krajev je različen tudi čas prvega nastopanja peronospore. Vinogradniki naj bi se zatoraj ravnali v vsakem vinskem okolišču po dotičnih izkušnjah. Prvo škropljenje naj se vrši tako, da se dobro oškropi listje in grozdni zarod. Med prvim in drugim škropljenjem ne sme preteči preveč časa; drugo škropljenje naj bi se vršilo toraj kake 3 tedne po prvem. Ker je v tem času grozdje navadno že odcvelo, mora se pri drugem škropljenju tudi grozdičje dobro oškropiti. Mnogi čakajo z drugim škropljenjem dokler trta cvete. To jim more povzročiti veliko škodo, posebno v letu, v katerem grozdno cvetenje vsled deževnega vremena dalje časa traja. Skušnje uče, da se sme brez škode škropiti tudi med cvetom, med tem ko prepozno izvršeno drugo škropljenje more imeti resne nasledke. Posebno v deževnem, toplem vremenu naj se drugo škropljenje ne zavlačuje! V tretje naj se škropi kake 4 tedne po drugem škropljenju. Pri škropljenju proti peronospori je glavna reč, da se prvo in drugo škropljenje pravočasno izvrši. Ako je to oboje škropljenje zanemarjeno, poznejša škropljenja zamude več ne popravijo! Nebrižnost ali neskrbnost v tem oziru mora se drago plačati, ker vsled odpadanja neškropljenega listja ne trpi škode samo letošnji vinski pridelek, — temveč tudi trs sam vsled nepopolne zrelosti lesa v prihodnji zimi lahko pozebe. Razvun tega je ne-škropljen trs zelo občutljiv tudi za druge bolezni, posebno pa za koreninsko gnilobo (trtni koreninoses), ter njega rast v prihodnjem letu navadno zaostaja; zanemarjanje škropljenja krati tudi pridelek drugega leta. Prvo troje škropljenje je neobhodno potrebno. Če pa peronospora zelo močno nastopa, zatem v vlažnotoplem poletju z mnogimi nevihtami, ter ako imamo opraviti z trsnimi vrstami, ki so glede peronospore posebno občutljive, kakor na pr. veltlinec, zastavica (rjavina) itd. mora se tudi po štirikrat, ali celo petkrat škropiti. Slaba rast vinogradov in slaba rodovitnost celih vinskih okolišev, katere opazujemo zadnja leta, sta največ nasledka nezadostnega pokončevanja peronospore v prejšnjih letih. Za škropljenje proti peronospori rabimo bakreno-apneno zmes. Izmed vseh sredstev, katera so se v zadnjem času priporočala proti temu škodljivcu, ne stori nobeno boljega učinka, kakor imenovano. — Mnenja glede sestave te zmesi so različna; nekateri jemljejo več, drugi manj bakrenega vitrijola (modre galice). Izkušnje zadnjih let pa dajo sklepati, da množina bakrene soli v zmesi ni tako merodajna kakor to, da se zgodaj, tedaj pravočasno škropi; zadostno je, ako se vzame na 100 litrov vode P/2 do 2 kilograma modre galice (bakrenega vitrijola) in 2 do 2V2 kilograma ugašenega, mehkega apna. Tudi zmesi, ki so napravljene z 1 kilogramom galice na 100 litrov vode in z zadostno množino apna, so se v nekaterih krajih, posebno za drugo in tretje škropljenje, dobro obnesle. Zmesi z večjo množino galice, kakor navedeno, tudi nimajo boljšega učinka, ker se v dežnih in rosnih kapljicah nahajajo vender le male množine bakra, ki pa zadostujejo za pokonča vanje perono-spornih kalij ali cim. Ako se doda bakreni raztoplini preveč apna, postane zmes manj raztopljiva. Nekateri, ki so v prejšnjih letih prepozno začeli škropiti ter so svoje vinograde s tem zelo oškodili, menijo to zamudo popraviti na tak način, da rabijo sedaj za škropljenje močneje zmesi, kar pa nič ne hasne. Cene bakrenega vitrijola postajajo vedno višje; priporoča se torej iz tega vzroka, da naj se za škropljenje ne jemlje več galice, kakor je za uspešno po-končevanje peronospore neobhodno potrebno. Več te snovi, kakor povedano, ni treba jemati. Opazovalo se je tudi, da se škropivo od močnejših zmesi listja slabeje drži. Da se zagotovimo, da tekočina ni premočna, da bi listje oškodila — ožgala — rabimo rudeč lakmusov papir, katerega je dobiti za malo vinarjev ali helarjev v vsaki lekarni ali apoteki. Majhen, ozek košček tega papirja za to poskušnjo zadostuje; ko je škropivo (raztopnina bakrene galice in apna) zmešano, potopi se tak košček v tekočino: ako je škropivo dobro napravljeno, postane rudeč lakmusov papir moder; če pa papir ostane rudeč, moramo škropivu dodati še apna, ker je v tem slučaju tekočina še kisla in bi kot taka listje oškodila. To sredstvo ali pripomoček je tako ceno, priprosto in zanesljivo, da se ga gotovo vsakdo lahko poslužuje. Priporočuje se, naj društva, občine, okraji itd., ki modro galico v svrho razdelitve svojim udom v večji meri kupujejo, vsebino bakra v galici pri prodajalcih zajamčijo ali zagotovijo. Kupovalci naj bi tudi trgovce napotili, da dajo modro galico v tem oziru preiskati; s tem bi se malo vredni, z železnim Stran 234. (zelenim) vitrijolom onečiščeni galici, ki se večkrat v trgovini nahaja, izognilo. Modra galica mora imeti 98 do 99 odstotkov bakra. Čisti materijal daje lepo, modro tekočino; z železom pomešana galica je zelenkaste barve. Preiskovanje galice v kakem kemičnem laboratoriju stane 4 krone. Tekočina se napravlja tako-le: Modra galica raztopi se v vodi; v to svrho dene se galica zvečer pred škropljenjem v vrečico, vrečica se obesi v kad, oziroma v sod, kjer si hočemo pripraviti škropivo, tako, da je vrečica pod vodo. Ako bi vrgli galico na dno posode, potrebovala bi dolgo, predno bi se raztopila. Prihodnje jutro zarana doda se apno, raztopljeno in precejeno, tekočina se dobro premeša, napravi se poskus z lakmusovim papirjem, ter, ako se poskus ujema, more se s škropljenjem pričeti. Pred vsakokratnim nalivanjem škropilnice naj se škropivo dobro premeša. Raztopina naj ne bode starejša, kakor k večemu dva dni; tekočine, katere se po teden dni hranijo, niso za rabo! Škropljenje naj se vrši tako, da se poškropijo vsi deli listja in grozdičev jednakomerno s fino delujočim pršilcem; za to je potreba seveda pripravna, fino delujoča škropilnica. Nemarno delo trto oškodi! Naj se ne gleda samo na to, da se delo brže, hitro odpravi, marveč skrbi naj se, da se dobro poškropi. Zatorej še enkrat! Listje in grozdje se mora popolno in na drobno oprašiti, da škropivo ostaja na listju, ne da bi kapljalo od njega, kar se zgodi, če škropilnica, oziroma pršilec, meče debele kaplje. V vinogradih, ki so zasajeni na vrste, vrši se delo seveda hitreje in popolneje, kakor v nerednih nasadih. Pri škropljenju med cvetom in ob cvetu mora se oprašiti grozdni zarod, a po cvetu tudi jagodje, ker napada bolezen tudi grozdje, kjer povzroča tako-imenovane »usnjate jagode". To se zgodi posebno rado takrat, ako se je prvi dve krati škropljenje slabo in prepozno izvršilo. Škropilnic imamo dandanašnji mnogo različnih sestav ali sistemov, izmed katerih je več prav dobrih. V obče dobro obnesle so se prenaredbe Vermorelovega sistema, na pr. škropilnica „Avstrija", katero izdeluje tvrdka Franc Nechvile na Dunaju, V. Griesgasse 14, in koji je cena 36 kron. C. kr. kmetijska družba na Dunaju pošilja te škropilnice kot podporo kmetijskim in bralnim društvom in občinam za 16 kron komad; oddaje jih tudi za znižano ceno po 24 kron. Mnogokrat najdejo se v porabi hidronete (pri-proste vrtne škropilnice), ki se pa morajo glede vino-gradnega škropljenja zavreči, ker je njih delo malo vredno, nepopolno. Neizmerna škoda, katero je peronospora že povzročila vsled tega, ker so vinogradniki zamudili o pravem času škropiti, bodi vinorejcem v svarilo, ter jih dovesti vendar k prepričanju, da se mora smatrati škropljenje proti peronospori med vsemi vinograd-skimi odpravki kot najvažnejše delo!