Natisov 14.000. Štajerc stane za celo leto samo 60 krajcarjev. huStvo in upraviteljevo v Ptuju v gledališkem poslopju. izhaja vsaki drugi petek, Ine naslednje nedelje. %/ Dopisi dobrodošli. vračajo in se morajo t do pondeljka pred izdajo do-Učoe Številke vposlali. iv. 13. Stajerc. 1 ■ ~" ■' -.."■■.. .LLJ- ■-■ ■■■■■■■ ' i-' ■ J — T^l_ .. ._._-■■".—■ V Ptuju v nedeljo dne 29, junija 1902. Posamezna Številka velja v Ptuju za celo leto K 1.— s poštnino K 1.20. Za inserate uredništvo in upravnifitvo ni odgovorno. Cena oznanil je za: J stran K 38.—, '/, strani K *6.—. V* strani K 8.—, '/8 strani K 4.-. Vi« strani K 2.—, '/s3 strani K. 1. -Pri večkratnem oznanjlu je cena posebno zni'ana. III. letnik. Oblaki. i. p a alb a ten 1 Ji« v.bu lata o n0| [Ime ca K|| »Odstri zavesa se, - - nekdaj je bilo Tam za goro se je začelo svitati. Nebo je čisto bledi mesec jemlje od nas slovo. Ptice žvrgole svojo terno pesmico. - Naenkrat pa stoji vse v krasnem [tu, zlato solnce, kraljica vsega življenja, se je pri-lo in njeni žarki so objeli bujno cvetočo naravo. premagala temo, napoči! je dan, napočilo je vo življenje. Ali ni ta prizor enak prizoru v duševnem po-'s3 knu. Nad duhom človeštva je vladala tema, a nagajaj Kila je krasna zarja, prikazali so se naši novejši si. Temu se umika, in solnce splošnega razjasnjenja razlilo svoje žarke nad nami. Iznajdbe, vede so ^zdignile človeški duh na višjo stopnjo. A vendar tema tako hitro ne umakne, imamo še je dovolj, r to duševno solnce ni našlo čistega neba, temveč «Iaki mn nasprotujejo. Daj Bog, da bi s sledečimi tirami odrinili vsaj nekaj takih duševnih oblakov. Naši kmetje še verjamejo vedno na „copernice". [stina je, marsikateri od Vas, ljubi kmetje, je *Ujiotovo na tihem prepričan, da je ta ali ona stara a iz vasi ,copernica.\ Dragi, ne, ni eopernica, ne sme KM pon bijo m a. m snd fekaj listov iz zgodovine kmetskega stanu. (Spisal M. Kmetskakri.) (Konec.) IX. Ako dandanes kdo resno trdi, da so že vsi naši prosti, da so se vsi otresli suženjskega jarma, 1 se zelo moti. Le poglejmo malo okoli sebe in ta-|y bodemo videli, da še nosi velik del naših polje-| stare verige, v katere so bili vklenjeni naši ciniki, samo da so te verige od predolge rabe že lahke tale in da ne žulijo več tako hudo kot nekdaj. ili so sicer časi, ko so kmete z bičem v roki pri-jali k brezplačnemu delu in ko so mu lahko je \i, kar se jim je poljubilo, a ostalo je še premno-duševno suženjstvo, kakor da bi bilo našemu [vrednemu stanu že prišlo hlapčevanje in pasja ižnost v meso in kri. Veliko, zelo veliko kmetov sovražite in preganjate je zastonj, ker ona zna ravno toliko coprati, kakor oslek na orgije. Copemic ni bilo nikdar na sveti in jih ne bode. Ako kateri reče, da mn je ta ali ona baba sobrala" otroka, je to neumnost. Otrok je bolan, idi ž njim k zdravniku, ki se je zdravilstva učil, ne pa k kaki bedasti baburi, da ti bi ga „razgovorila" . Ako misliš, da ti je kdo kaj živini ^najnravil'4, si nor! Da, ako ti živina pogine, ti je gotovo kaj napravil, Živino ti je namreč zastrupil! Daj poginjeno živino preiskati, in videl bodeš, da je ali bila zares bolana, ali pa zastrupljena. Gospod kaplan in župnik imata „črneu bukve, zato pa znata „dol zmoliti", celo točo znata delati. Vaški ,,študent" pa se je naučil v črni šoli „lintverta'' (zmaja) jezditi. Oe »gospodje" »vigilije" pojejo, pride mrtvi poslušat in kaplan, ako zelo pobožno molijo in čisto živijo, ga vidijo. Ljubi kmetje, ali to ni tema? Niso to grozni duševni oblaki? Tiste „črne" bukve niso tako nevarne, ker v njih ni druzega kakor molitve! ,,Dol zmoliti" tudi ne zna nihče. V tako zvani „čmi šoli" se uče mladeniči zagovarjati sveto vero, razumeti človeka, in ob-sojevati njegove nagibe k grehu, ter ga greha braniti, ne zna živeti brez jeroba, ne more niti najmanjše zadeve samo urediti, nekateri si še celo kihniti ne upa brez dovoljenja usiljivih varuhov. Ti ljudje živijo v dan kakor nedolžni otroci, še na misel jim ne pride, da bi lahko sami uživali velikanski dobiček, katerega izvabijo iz njih s prilizovanjem njihovi mnogoštevilni voditelji. Kdo pa hoče s vso silo biti kmetev jerob ? Kdo drugi kakor klerikalci, najzvitejše butice na svetu. Oni prav dobro vejo, da se dobri stari časi ne morejo vrniti nikdar več, zato pa skušajo ljudstvo na hinavski način izkoriščati za svoje umazane namene. Prilizujejo se neiskušenim ljudem na vse mogoče načine) a kjer sladka beseda nič ne pomaga, tam morajo spreobračati trdovratneže hujskanje, obrekovanje, laž in sovražtvo. Ako pa tudi ta sredstva ne zadostujejo, tedaj skušajo neubogljivim trgati kruh iz ust, ter jih suvati v siromaštvo, ki, kakor je dobro znano, zelo dobro mehča trda srca in trde glave. S temi grdimi sredstvi ohranjujejo si klerikalci nikdar ae pa ne uči, verjamite nam, v nobeni šoli, nikjer na celem svetn, nišče, kako se toča dela. Največji učenjaki ne vejo celo, kako se v obnebju, v naravi napravi toča. Najboljše je morda to mnenje, ki trdi da lete kapljice dcžapo zraku, kateri je mrzel, in da zmrznejo tudi same. Ako bi kateri znal točo delati, bi pač mnogo zaslužil, dal bi se zavarovati proti njej, in potem bi je napravil kolikor bi hotel, za se in pa tudi drugim za plačilo. Ako bi znal gospod župnik točo delati, no pa bi jo znal gotovo tudi zabraniti. In zares hvala Bogu imamo mnogo, mnogo takih poštenih pravih duhovnikov, kateri ne skrbe samo duševno za svoje farane, kateri jih tudi v telesnem, gmotnem oziru pridno podpirajo. Ali mislite, da nebi taki ljubeznivi, časti vredni gospodje, kateri čutijo s kmetom njegove težnje, gotovo kmetu tudi pomagali in odvrnili toče? Ne smete nas krivo razumeti. Bog ne daj, da bi kdo mislil, da mi hočemo s temi vrsticami nasprotovati duhovščini ali pa veri. Duhovščina in vera nimata s točo itak nič opraviti. Ne, nigdar ne, a vsak nam bode gotovo priznal, da je opisano mnenje o toči razširjeno med našim ljudstvom, in to mnenje so temni duševni oblaki. Ako te oblake hočemo odstraniti bode nam vsak gotovo moral priznati vsaj čisti naš namen! — Tudi naprositi se ne da toča. Gospod Bog je sam rekel, „prosite in dobili bodete", a brezpametno je prositi Boga za nekaj, kaj je nemogoče, kaj se ne strinja z neskončno božjo pravičnostjo. Sploh pa bi se moral zgoditi čudež, ako bi kdo napravil točo, ker bi se potem morala vklanjati narava svojemu bitju, namreč človekn. Čudeže zna samo Bog delati. Gotovo je seveda, da Bog v svoji vsegamogočnosti lahko podeli moč čudeža tudi človeka, a takega čudeža, da bi se ž njim škodovalo, Bog go-gotovo ne privoli, ker on je sodnik, on kaznuje sam hudo in plačuje dobro. Kdor je mrtev ne pride nikdar več na svet nazaj! Ako je v nebesih, kaj bode potem na tužni zemlji ? nezaslužene časti ali si jih pridobivajo na novo. Ljudstvo jih namreč po nekod slepo uboga — pastir pa ima pred svetom zrni raj več veljave nego njegove ovčke. Na ta način dosežejo, da voli nevedno ljudstvo poslance, ki potem skrbijo večinoma za njihovo korist. Marsikatera postava bi bila drugačna, ako bi ljudstvo ne pošiljalo klerikalcev v zbore. In ali ni za klerikalce tudi dobiček, če izvoli narod njihovega pristaša za okrajnega načelnika, za hranilni-čnega ravnatelja itd. Še celo v najbolj ubogi občini ima klerikalni agitator dobiček, ako spravi svojega kimovca na županski stolec, ker »gospod" župan in mati županja potem prav na debelo izkazujeta svojo hvaležnost. Zaradi lastne koristi ustanavljajo klerikalni voditelji in njihovi priganjači razna društva, konzume itd. Kmet, le prav dobro opazuj tvoje prilizovalce in spoznal bodeš, da ne črhnejo besedice, ne napišejo črtice in ne storijo niti jednega koraka zastonj. Povsod morajo imeti hasek, bodisi v obliki časti, poslanca, denarja ali blaga. Premnogo priganjačev ne štedi Ako pa je v peklu, no, potem pa ga gotovo ne stijo na zemljo, da bi se tam ohladil. Tisti pa, teri so v vicah, tisti morajo trpeti, da bodejo pj v nebesa. Tudi tam se jim gotovo ne dovoli, da si trpljenje s tem olajšali, da bi hodili na zenj ker to potem ne bi bilo nikako trpljenje. „VegilijeK tudi niso take, kakor si jih predstd ljudstvo, ker niso druzega nič, kakor molitve, in i krasne molitve, v katerih prosi duhovnik Boga, ; se mrtvega asmili, ker je kot človek v svoji ne polnosti grešil. Morda najlepši umotvor kraljevskega pevci psalm ..miserrere" (usmili se), katerega pojejo dni niki, ko nesejo pogrebiči mrtvega od hrama. V tnžni, prelepi pesmi prosi mrtvec s pomočjo duh nika za usmiljenje. Koj v začetku namreč se g ta pesem: „ Usmili se me o Bog . . . , glej v ne statnosti sem rojen, in grešila je moja mati, ko je sprejela !" (Dalje prihodnjič.) Našim kmetom. (Dalje.) Najboljša tožba ne velja nič! Da bi le veni naši kmetje hoteli sprevideti, kolika bedarija je, kmet kmeta, sosed soseda toži. Oba imata pot mesto, oba, tožitelj in toženi potrosita pri tem de in ako stvar „srečno" izide, dobi d o h t a r 1 suknjo. Dva kmeta sta se pred par leti tožila radi m Sosed je bil namreč sosedu vrezal eno brazdo meji, katera ni bila vredna morda goldinarja. To sta se tako dolgo, da je na zadnje kupil na dn (licitiringi) dohtar obe kmetiji, da sta postala kmeta, njegova viničarja. Več pa ni treba! — Lj kmetje, ne tožite se, videli bodete, da je te lasten vaš prid. ■— Navada je, ako se ljudje kreg da se s klobasami ne delijo. Ako ti je pri tal „ ostrem" pogovoru vsipal sosed kako surovo bes (špara) ne jezika in ne novcev, ker se tako najl prikupijo mogočnim voditeljem, ki jim potem kot čilo pripomorejo do mastnih služb. Kdo pa izp razne koristi, katere imajo klerikalci, pastirji ali hlevne ovčke? Profit ima zmiraj ta, ki striže, n« oni, ki volno daje.* Svoje namene dosežejo klerikalci tudi na cli načine. Navesti hočem le jeden primer, za jedi prigodbe ve gotovo skoraj vsak bralec. — Ničesa sovražijo klerikalci bolj kakor dobro šolo, ker I da se pameten človek preveč rad izmuzne iz njih< dolgih krempljev. Klerikalnim voditeljem in agila jem je prav dobro znana ljudskošolska postava jasno ukazuje, da se mora povsod, kjer je v dal jedne ure najmanj 40 za šolo godnih otrok, posti šola in da je treba ustanoviti za vsakih 80 učen po jeden razred. Klerikalci tudi zelo dobro zn da v takih slučajih vse upiranje nič ne pomaga da je pri priložnostih najbolj pametno, vzdigniti činske doklade za par procentov in hitro prositi u-fcopravita se raji doma. Saj nimaš nič od tega, :a«b mora tvoj nasprotnik v »luknjo". Posledice so šlfcadno kletve. še večje sovraŽtvo in pa stroški. ■ ■*? ^ant' ^<0 **' fu a" ona ''e^''Cil ""^ i^eti, jofcti jo. saj se ima druga mati lepo hčerko, ne- pmetno pa je, ako ti radi tega tvojega tekmeca U; i '■}'.;. S tem m- dosežeš ničesar drugega, kakor, da ■et si pripravil velikega sovražnika, kateri ti bode i&kiDe prej ali slej gotovo povrnil. — Najlepša Čednost )ofcgke je pobožnost! Dekle, katero pridno moli, bode Mi prava gospodinja in enkrat izvrstna mati svojim jttokom. Nikakor pa nočem s tem svetovati, da bi >v4j naše mlado ženstvo moralo potikati po farovžu. tefch pametna mati, katera je vzgojila mnogo poštenih uvfcerk, je rekla proti drugi gospodinji: »Moje hčerke asfcorajo vsak dan zjutraj, o poldan in zvečer glasno '"fcoliti. v nedeljo morajo k službi božji, v farof pa m«h ne pustim. Tiste, ki zmiraj v farovžu tičijo, so že ,te fcrave !" - - Ljubi otroci! Pač prečen je vsaki od vas, Sateri še ima mater, še ima svojega očeta. Matei na ljubeče ni nikoli zapustila otroka, in če je človeka zapustilo, ona ga ne zapusti nigdar. Nekega ne-neža so bili obsodili k smrti in so ga peljali k ;im, Nihče se ni zmenil za njega. Z resnimi azi so ga spremljali vsi na zadnjem potu, kakor, bi šli k kakemu drugemu opravku, in radovedna ' »ožica je stala v krogu, in začudena, a vendar z usmiljenja gledala ta prizor. Daleč proč pa se zgrudila neka ženska na tla, solza za solzo se ji i po licu, srce ji je počilo, bila je njegova mati. je nesrečneža obsojevalo, mati pa mu je — ustila! Res, neskončna je materna ljubezen! Vi '•'[a morate to inaterno ljubezen tudi povrniti. Ubo->; i. te, ljubite svojo mater, ona vam ne bode nigdar ibl J>ega želela. Ljubite pa tudi svojega očeta, čeprav i vfiasih resen in čmeren, on pač ima mnogo skrbi, ijl kot mož vam ne kaže svoje ljnbezni tako kakor - vendar pa bije njegovo srce ravno tako pio za vas, kakor materno! Dalje prihodnjič.) zidanje šole odloži, da se nabere v par letih nekaj irja. Take prošnje oblasti rade uslišijo, ker vejo, ;ako težko je plačevati obresti od izposojenega de- ■ Kaj Pa je klerikalcem mar, če ima ubogi kmet »potrebna plačila? Zato ne dajo ljudem pametnega a, temveč kričijo: „Zakaj nam je treba te brez- "irske Sole? Čemu je le treba šolo razširiti? Možje 4e vdajte se! Reknrirajte hitro! »Katoliški" dohtar ' wabez Vam bo napravil imeniten reknrz, le k njemu ''jkjdite!" In nevedne ovčice bleketajo za hudobnim iirjem, za zabel še grozno kolnejo — seveda te- rt«4j brez greha, zapravljajo na potih čas in denar, ter lacujejo drage komisije. Klerikalni advokat si ijajMie (riblje) roke. ker zasluži z rekurzi lep denar. iviblartoije nekaj časa potrpijo, potem pa prisilijo K-bcino na zidanje. Občina pa nima sokla pripravlje- lalga in si mora ves denar na posodo vzeti. Ubogi i Bt pa mora potem od dolga blizu toliko obresti lačati, kolikor je šola veljala. Kmet, da bi ti tedaj » ^H klerikalca, kako se ti iz celega srca smeji, re- Razne stvari. Pridno ga berejo, namreč našega »Štajerca", vse ga bere, najbolj temeljito pa pisači ^Gospodarja" in pa „Fihposa". „ Gospodar" je zadnjič prinesel celi članek o njem, seveda klerikalno zvite laži in pa — surovosti. Surovi „Gospodar", tukaj le odgovor: Kar 6c tiče tvojih poslancev, no pa nam ti dokazi, ako so zares glasovali za koroške od viharja poškodovane kmete. — Od podpore, katera je bila namenjena Haložanom, ni dobil nobeden Ptnjčan niti krajcarja ne. Pač pa je dobilo mesto Ptuj svojo podporo, in ta se je razdelila med meščane, kateri imajo vinograde. — Od posojilnic nismo ničesar druzega pisali, kakor, da zahtevajo obresti, no, o tem je pa pač vsaki kmet, kateri je v kako posojilnico kaj dolžan — prav pošteno prepričan. — Potem pa piše „ Slovenski Gospodar" v svoji umazani zadnji številki: „,ŠtaJ6rc' je proti poštenim veselicam. Pravi, da še ni bilo ne enkrat brati v njegovih predalih o veselicah. Verjamemo, šnopsarji in pijanci, ki so večinoma njegovi čitatelji in naročniki, ne prirejajo poštenih veselic, ampak lumparije." — Več kakor dvanajst tisoč poštenih kmetov, poštenih delavcev, poštenih obrtnikov je naročeno na »Štajerca", več kakor dvesto tisoč Slovencev bere »Štajerca", med temi lepo število celo tam v daljni Ameriki, in vsem tem poštenim kmetom, poštenim delavcem, poštenim obrtnikom in bralcem, upa vreči v obraz slovenski list, »Slovenski Gospodar", nezaslišano surovost in nesramnost, da so večinoma šnopsarji, pijanci in 1 n m p i ? ! !! Ljubi bralci! šnopsarji ste toraj, pijanci in lumpi, in to Vam reče list, kateri se v svoji prilogi v »Našem Domu" »prijazno" ponuja naši mladini, našim kmetom! Kaj šnopsarji, pijanci, katerim ni za drago, kakor za lumparije, so toraj naši napredni kmetje, obrtniki in delavci? Ti stanovi, katerim se žalibog včasih tako hudo godi, da mo- *—■■■■ i i.........i. iiiw'": gega cerkvenega kneza! Iz dna naših src smo prejn*ko^ cani, da se je to zgodilo brez vedenja našega mi;:l,(K stljivega višjega dušnega pastirja, kateremu je ^H strankarstvo, kakor vsi vemo, zoperno! — D;il*jc Stare laži iz konznmnih krajev so presneto grem8'I resnica, in konzumno društvo v Dobrunjah jo I en dokaz. Niti eno konzumno društvo ni z Bohanc si je svoj članek popolnoma zaslužil, dar™0 je neko „č!oveČe" organist, si povedal ti »Gospodafl mi nigdar! Kako so spovedniku »zavezana" \wUir bode ti „Gospodaru , morda župnik Sattler piH pošteno povedal, ako si je to zadnjih deset dni 1; P:I: ličkaj premislil. Gotovo pa tudi ni otročarija. ,n* Stoklasu. bogatemu nadučitelju, predbaciva dobil I željno8t. „Stajerc° daje potuho vsem spodnještaj^H skim nepoštenjakom in nemirnežem .... tako pfl spei »Slovenski Gospodar" v navedeni števil^H ngorje pa onim. ki skrbijo, da se ta strup pou^H leden za tednom našemu ljudstvu/- No postH j a k i. n e m i r n e ž i. so zopet „Štajercevia dopisni^H tvoji kaj ne „Gospodara, pa so angeljsko čisti \^M tenjaki? „Gospodar" tebi gorje, tebi, ti ponu^H strup našemu ljudstvu, katero tlačiš v tvoje tcm^H za naše čase zastarele nazore, ti ponujaš strup ^M sovražtvo, na tvoj i strani je hujskanje brez ko^H in kraja! »Gospodar" in -Nas Dom", vajine :ini^H so zrelo, mi smo jih žareli stepati, hvala Bogu^B lete tako rade celo z vrhočev! Naše mlado dr^H pa sili proti luči, sili na kvišku, njegovega sadja vil ne bodeta dosegla — nigdar! — s!" Našim cenjenim naročnikom; Zopet naznanjai^B da nismo mi krivi, ako vsi »Štajerca" redno ne |^H jemajo. Vsaki naročnik ima pravico oil svoje po^H zahtevati, da se časnik tako redno dostavi ali izr^H kakor vsaka druga poštna pošiljatev, ker mi moral poštnino pošteno plačati, in pošta od nas veliko! . "— . .'! .'.. ..-___. ■—-——~^m hočejo odpraviti, strašijo ga s peklom in hudičem. ^H marsikateri volitvi bi klerikalci propadli, ako hi^| kmetje upali voliti po svojem prepričanju. Zatoni le več možatosti! d® Potem si skrbite za boljšo izobrazbo! Večl človek zna. tem ložje si povsod pomaga in tem ^H se reši svojih neprijateljev, a bolj ko je zabit. ^M ložji ga vodijo hudobni ljudje za nos. ter ga na ^M mogočne načine izkoriščajo. Le j-oglejte malo v me^H Tam nimajo klerikalci nobene veljave, ker mescal niso tako neumni, da bi se pustili od njih farbat^B goljufati. Skrbite za dobre šole, in pošiljajte v I prav pridno svoje otroke, sami pa marljivo prebii^B časopise in koristne knjige. *° Združujte se v kmetijskih društvih, kajti v slH je moč! Pri zborovanjih naj vas pametnejši tova^J podučujejo o političnih zadevah, in na shodih se H govarjajte o raznih volitvah in postavljajte povH kandidate iz svojega stanu. Pa pazite dobro, daB v vaša društva ne priplazijo od vseh strani kme^J „hndi duhovi," da vas ne ociganijo. ra služi. Noben poštar nima pravice, da bi časnik takoj ko pride, poslal nazaj, ampak ga mora tako dolgo podržati. da se naročnik sam oglasi, ali pa se mu s poštnim potom dostavi. Vsako sovražno protidelovanje je poštarjem ostro prepovedano, in se tako dejanje lltrogokaznuje. Zato vas prosimo naši cenjeni naročniki. da zahtevate vaše pravice, nam pa naznanite takoj vsako nasprotno delovanje, ker nam drugače ni mogoče takim nepoštenjakom stopiti na rep! — Iz Pilštajna. Dragi „Štajerea! Prosim te, da bi tudi od nas sprejel ta dopis. Kadar te v roke dobimo, je vsaki vesel in te tndi z veseljem prebiramo, ne pa, kakor pravi ,.Fihpos;i, da te od naših fantov ne bere. Prav prisrčno se veselimo, če bodeš postal tednik! — V našem trgu se vsako leto obhaja god Sv. Marka, to je 25. aprila. To se je tudi letos zgodilo. Ker imajo gospod žnpnik god, se je na urija zvečer začelo zbirati mnogo ljudstva pred lin uradom. Od tod se je vlekla procesija v farovž. Svetili so z gorečimi lampijoni, (papirnate sveči pred njimi je mnzika igrala, a v stolpu pa se je zvonilo s vsemi zvonovi, kakor da bi prišla kaka procesija s svetim Rešnjim Telesom. Kaj, so li naši zronovi zatake neumnosti blagoslovljeni? Povej nam to dragi „Štajerc"? — „Pilštanjski pravi fantje" ■ [Opomba uredništva: Dragi fantje! Živeli napredni fantje! To je zloraba zvonov za klerikalno veselico. Da tako, toraj radi tega je bila ta pošta od „Fih-posa" tako toplo zagovarjana, imenovana ,,vzorna!"] Od nekod. Ljubi »Štajerc", dobro si stopil „ Gospodarja" in pa ..Filiposu" na rep! Pošteno sta začela oba cviliti. .Stajerc". le pogledi dobro ,;Fihposa", kako ,p r i j a z n o:- kliče mladeniče in dekleta : ite in podpirajte meu, je pač suša v njegovi kaši. Bog pomagaj, kaj bo. ako ne bodejo drugi po- Da ne bodete odvisni od klerikalnih posojilnic in hranilnic, ustanovljajte si sami posojilnice po Reiffei-senovem načinu. Te so veliko boljše in cenejše kakor klerikalne. Ce si jo kje želite ustanoviti, obrnite se hitro na deželni odbor, ki vam bode z besedo in z denarjem pomagal. Ne gospodarite več po starem kopitu: Časi so se namreč žeto izpreminili. Pred 30 ali 40 leti ljudje niso toliko potrebovali kakor dandanes, in tudi davki niso bili tedaj tako visoki kot v sedanjem času, zato so poprej mogli izdajati pri slabem gospodarstvu. Zdaj pa so naše potrebe veliko večje in davki višji, I česar mom vsak gospodar gledati, da pridela kolikor mogoče veliko in, da izredi kolikor mogoče lepo živino. To pa se da doseči le z razumnim kme-tovalstvom, kakoršno je popisano v gospodarskih knjigah in časopisih. Zato pa le pridno prebirajte gospodarske vsebine, ter se dajte podučevati o novostih v poljedelstvu, vino- in živinoreji! In končno te ljubi kmet še opozarjam na zlata i pregovora: „ V a r u j se sladkih prijateljev, sovražnikov se bodeš že sam ubranil, ter pomagaj si sam. in Bog Ti bode pomagal!" magali — vse bo „fuč" ! Mi mladeniči ne bodemo pomagali, ker smo prepametni. Od naših deklet pa tudi nobena, razven tistih nfarovških". Tiste pa le naj pomagajo, za tiste nam itak ni! Napredni fantje. *-id in „šprican teolog*'. Pa si dvakrat prekvasil in dvakrat javno lagal, „Fihpos" ! Ni ga pripeljal „špricanega teologa Žid v Dornavo, ne! Slučajno je imel žid tam opraviti pri tvojem ljubljencu pri gospodu krčmarju, v kojega krčmi so imeli tvoji poslanci zborovanje. Ni so ga vrgli iz sobe tega „špri-canega teologa" ne, in slišal je vse, da, celo leskovški župnik je prijazno občeval ž njim kot z domačinom po končanem zborovanju. Ponudil mu je pošten gospod, kateri pa za to nič ne more, da je žid, in peljal se je „šprican teolog" ž njim, a glej, ta gospod žid je povedal med potjo, da mnogo občuje z gospodi župniki, in da ti kaj radi njemu prodajo „svoje" pridelke! No in če pa gospodje župniki s tem gospodom zidom občujejo, zakaj se nebi smel pe-jlati ž njim „šprican teolog"? Le sem s pismom! kliče nFihpos", ker smo priobčili pismo s Spodnje Voličine, v katerem nam piše kmet, da so podšuntali misijonerji v spovednici njegovo ženo, naj mu „Štajerca" zabrani. „Fihpos", da se ti tako sline cedijo po tem pismu, tega pa nismo vedeli. Pošlji tvojega urednika k nam iu pokazali mu je bodemo, ker smo si vendar premislili, da bi ti je poslali. Dokazati pa moraš zato. da niso v dotičnem kraju misijonarji v spovednici „ Štajerca" ljudem branili, in zavezati se moraš zato, da ne bodeš po tvoji stari navadi dotičnemu gospodarju radi tega pisma kradel časti in mu nakupičil groznega mnčenja in preganjanja od tvojih apostolov ljubezni. Od Sv. Marka pri Ptuju. Škoda, katero je povzročila v našem okraju Drava, je nam vzela več sto oralov (joh) njiv in travnikov. Zdaj po zadnji povodnji je zopet obrežje na daleč v Zabovcih in v okraju sv. Marka započilo. Kar se je zadnjo jesen to obrežje popravljalo, je vse zanič, ker šote priprave, ki so dva do tri metra proč od vode, večinoma od valovja podjedene in raztrgane. Denar se je potrosil zopet za nič! Zakaj pa se tako ne dela, da bi zares kaj pomagalo? Zakaj se drugod boljše dela, naprimer pri Ptuju in v Mesačeku? Kaj nam pomagajo vse komisije in vsi tisti visoki gospodje, ki so ž njimi, ako potem to, kar se napravi, ni vredno piškavega oreha? Naši deželni poslanci pa zopet nočejo v zbornico, zopet nam nočejo pomagati! Shod za shodom se vrši, a ne stori se nič/ Vi poslanci, mi smo Fas volili, da bi v zbornici, ne pa nam govorili. Zadnjikrat še zahtevamo od Vas to pomoč! Ako bodejo tudi te prošnje zastonj, bodemo prosili nemške poslance, naj nam pomagajo, m ti pa nam bodočo gotovo pomagali. Zakaj, nam je vse eno, od kod pride pomoč, od Slovenca ali Nemca, ker nam je samo za pomoč, ne pa za nacijonalne prepire. Poslanci strinite se zopet v deželnem zbora, ker gotovo ni samo nam treba podpore, temveč, več je takih. Pa kako se nam bode dala podpora, kako pravica, ako nišče ne pove, da se nam hudo, zares hudo godi. — Poškodovani kmetje. (Opomba uredništva: Gospod Jurtela, kaj, to je morda bolj važno, kakor marke za vino? In ti „Fihpos". kaj pa misliš ti? Jeli, to si je „Štajerc" zopet »izmislil"?!) Srebrno svetinjo (medaljo) je dobil g. Jnra Peharda, usnjarski pomočnik pri gospodu Ferd. Go-ričanu, usnjarju v Veliki Nedelji, ker zvesto služi že 26 let nepretrgano pri omenjenem gospodarju. Ta pomočnik je dobil že pred 7 leti eno svetinjo iz bronca za svoje tedaj 19 letno zvesto službovanje. Da bi ga pač posnemali v pridnosti vsi pomočniki! Kazaze na Koroškem. »Ljubi „Štajerc", „Mir" je z veseljem objavil, da je g. župnik Trunk v Kazazah pri novi, v tem kraju otvorjeni poštni nabiralnici dobil službo, in da je kot c. kr. poštar nastavljen. Celovški listi pa trdijo, da gospod župnik nima pravice biti c. kr. poštar, ampak, da je on samo oskrbnik poštne nabiralnice. Kdo ima prav? (Op. ur.: gotovo listi!). Sicer pa je nam Kazazanom vseeno. Naj bi le on nepristransko to službo opravljal, in kmetski list „Stajerca" ravno tako prijazno naročilcem oddajal, kakor „Mir", naročilcem tega tudi nam tako ponujenega in vsiljenega lista. Povemo pa ti, da bodemo pazili na župnika, poštarja, in ljubi „Štajerc" vse boš zvedal gotovo, hitro in resnično!" — (Opomba uredništva: Dobro, le pazite! A tak, glej. glej, radi tega je prišel zadnjič iz Kazaza poštenemu naročniku, pošteno poslan, pošten naš list kar topel nazaj! Med nebom in zemljo so zares reči, ki se včasih ne dajo same od sebe »pogruntati"!) Iz ptujskega Okraja. Dragi in spoštovani napredni list „Štajerca! Držim se gesla „več boš bral, več boš znal". Badi tega pa prebiram, ako imam čas tndi malone vsak Časnik, kateri mi pride v roke. Tako se je »godilo, da sem dobil tudi v roke list, kateri se kaj pridno v našem farovžu ljudstvu ponuja, in kateri ima ime „Naš Dom". Odprem ga in začnem citati. Ko ga tako kratek čas prebiram, stopi moj sosed v hišo. Ko me zagleda, se je tako prestrašil, da si je moral vsesti. Jaz ga začuden gledim, kaj je temu, vendar drugače pametnemu človeku naenkrat prišlo, ta pa vzdihne: ,,Jezus sosed, sosed — „Fifa-posa" bereš? Ali si znorel? Ti si vendar bil dozdaj pametna duša!" Jaz mu odgovorim, da bi ga pomiril, da nisem vedel, kaj da ta list piše, in da sem ga od gospoda kaplana dobil danes prvikrat, in so mi ga ta gospod v spovednici toplo priporočili. Sosed pa vstane, vzama klobuk in reče: ^Kdor bore liste, katerih namen je potikati kmeta v temo, kdor bere liste, kateri sejejo samo prepir in šovražtvo, ta ni več moj prijatelj, še kot soseda ga več ne spoštujem, zato z Bogom!" In odišel je! — Tri sto suhih klobas pa domača mačka, kaj je to bilo? Moj sosed je vendar poštena pametna duša, s katerim sva si že več kakor 30 lel dobra, kaj ga je vendar tako razsrdilo ! Tako si mislim in pogledam na okno za sosedom, potem pa nehote zopet na list in njegovo debelo tiskano ime »Naš Dom." Kaj je neki v njem? Berem in berem, berem celega a glej, od našega doma zares ne najdem ne ene besede. O ti zijalo ti | neumno, kako krevsa po „Štajercu"! To je tttbi 1 tisti „Fihpo8H? Zares ti si butel vseh butelnov H I štajerske dežele, dragi nFihpos"! Zdaj še sem koirnisi sprevidel, kam pes taco moli. Glej ga no tega tejyljuV> prvikrat sem ga prinesel k hrami, že je jezen moji sed na mene, pa sva si bila tako dobra. Torajfl vstanem, zanesem to pokveko v slovenskem jezita ust; v peč, in ker sem se do dobra prepričal. kako navsko se oklepa ta „Fihpos" naše mladine, grem v I potrkam na gori omenjenega soseda vrata. Yster'dolj in rečem: „Dragi prijatelj, odpusti mi. da sem pok žalil, zdaj sprevidim, da si se s polno pravico i.druj menoj razsrdil. Povem ti pa da ga nigdar vin iwpo berem tega „Na.šega Doma", ker mi jo pravi rdnu dom preveč k srcu prirastel!" Sosed mi je ofhuisstoj in jaz sem šel vesel domov! Ljubi „8taje.rc". pra nam povej zopet, kaj novega. Pa povej mi tudi ;tak kaj te naš gospod kaplan in pa župnik tako povj&up žita, še mlada farovžka kuharica je čisto besna, slo k te zagleda. Je pač gotovo tako, kakor si zadnjič ;H vedal, tema sovraži luč! Kdor pa »Štajerca" sov: «lni sovraži kmeta, kdor pa kmeta sovraži med kav: laž živi in katerega bi moral učiti, ni vreden da - ubc svetlo božje solnce po njem! Le neustrašeno naj-plo ljubi „Štajerc", zakaj jaz ti povem naša mladina J ljubi, pa če imaš zopet kako pesem, pa jo le princ'Jat da se bodemo smejali. Bog te živi ..Št.ajeiv"! ■ Ko sovražnik teme.^H V gnojnici utonil jo v Cirkovcih pri Ptuju drfbili letni sinček posestnika Fr. Medveda. in Pri Sv. Vidu niže Ptuja, je vlovil nek ribic vis šero soma, ki je tehtal 35 kil. Iz Makol. Dragi 0Štajerc"! Naznanim ti ifl jaz, kako se še kaj v naši poprej tako mirni : kal godi. Hujskanja vlada sedaj in nič kakor hujskar Ne med nami, od kar se je pritepel k nam tisti pfl siljenec, ki ga s pravico nazivljemo nFihpos". V? gla kaj ljubi „Štajerc8, to je zares prisiljenec! N;iš . sk; spod župnik je namreč za vsakega, kateri bere „Si jer jerca" naročil „Fihposa". Ti preljubi naš župnik, a tel ne bi bil ti tistih 140 kron raji med uboge razdeli Te ali pa pri posojilnici ubogim ljudem obresti r.mh te Bi imel vsaj pri Bogu enkrat zato lepo plačilo! I ka se tudi zahvalimo gospodom misijonarjem, katere H Vi gospod župnik iz Celja k nam povabili in kar dal so pridigovali. da so vsi tisti, kateri »Štajerca" ben I — hudičevi! Sami sebe pa so se tako povikševali, da žuj celo rekli, da je mašnik več kakor vsi angelji v neba I To pa je vendar grozovitna reč! Mašnik, kateri pti podvržen ravno tako vsakej slabosti, kakor vsi še drug človek, naj bi bil več kakor angelji? Ali angeB morda tudi zapirajo v kajhe, kakor se je to z^od H pred kratkim na Štajerskem z duhovnikom-Ti prelji Ta naš Mihec, od koder vendar omaguje vera? Jaz ti nar, zai nost povem, ravno od tega, da včasih mašnik. za teri je znabiti v soboto zvečer do polnoči, ali pal I delj Časa popival, če ne v krčmi pa gotovo v faroviB nastopi javno na prižnici kot pridigar. Taka 1 I pridiga traja včasih po celo uro in je brez uspehi | zakaj, kaj je tak gospodek tam gori kvasil, povewje — 7 :o ce m s B n hi 11 i pi i i ne na! isti P* za \ i-a-ak< no l ■a sije |H'C obe osi, I vej č v udi fari rija pri- i CŠ go-itaJ ali ■lil. ial! >pq ste ori ejo so =ili. n ;ak sije [i Jo 11 bi a vj k aj žu > ri- Kl. h bi lahko neizšolani človek vse v enem stavku. Toraj pa pusti ljubi naš Mihec politiko in pa volitve, ker nisi za njo, znabiti se povrne k nam zopet tisti ljubi mir, kakor smo ga imeli poprej. Tvoji neustrašenci. Duhovniško obrambno društvo. V Ljubljani se je ustanovilo pred kratkim to društvo, in namen tega društva je, braniti duhovnike, ako se kaj o njih -opisih piše, Kranjski izvrstni napredni list „Ro-(loljul)" piše o tem društvu, da se je pred kratkim pokazalo kot »kovačnico laži". »Rodoljub" piše med dragim." »Ta slučaj" (namreč neki popravek v »Soči") »potrjuje prejšnje trditve, da duhovniško, „obrambno društvo" ne gleda na to, ali je resnično ali ne, kar stoji v listih, marveč gre le za tem, da se mora popraviti vse, kar je nevšečnega pisano, pa če je še tako resnično." — Tri sto medvedov! nGospod" župnik v CreŠnjevcu! Radi tega smo dobili Vaš popravek, o katerem smo že zadnjič trdili, ko smo ga priobčili, daje predrzna laž, tudi z Ljubljane?!! Duhovniško društvo laže, župnik je lagal, klerikalni „Fihpos" pa laž zagovarja — in to vse javno v Časopisih — ubogi kmet, oh sveta vera kaj delajo s teboj? Kam plovcmo ? V studencu se je vtopil. V Borovci je napajal Janez Ploh dne 21. t, m. zvečer ob 11 uri konje. Ko je vlekel vedro iz studenca se je preveč nagnil in je padel na glavo v studenec, kojega ograja je bila prenizka, in se je vtopil. Ploh je zapustil ženo in tri otroke. Pazite pri vaših studencih in napravite višje ograje. Strela je Ubila ob priliki velike nevihte dne 21. t. m. v Sobetincih pri Sv. Marku blizu Ptuja deklico, katera je stopila pod drevo, da nebi postala mokra. Ne hodite ob nevihti vedrit pod drevje! Odgovor kmetov »Gospodarju:" »Ti nesramni pa- ec pišeš v .tvoji 25 št. na strani 5, pod »hujskanje brez konca in kraja", da so naročniki »Štajerca" večinoma šnopsarji, pijanci, ki ne prirejajo poštenih veselic, ampak lnmparije. »Slovenski Gospodar"! Tebi manjka vsake poštenosti. Mi napredni kmetje te zaničujemo, ker stojiš pod nami! Kdor ima ljudi, katerih ne pozna^za šnopsarje in pijance, ta je podel nesramnež, in ni vreden, da bi se na njegove napade dalje zagovarjali. Napredni kmetje. Pa je vendar zopet nekaj dosegel, namreč gospod žnpan Ornig, katerega toliko ogovarja ta „Gospodar" in .Fihpos". Kakor je znano je spravil ta gospod za ptujski okraj dva jako potrebna težka žrebca. Nista Še bila niti mesec dni tukaj in sprevidelo se je, da Žeje eden potreben. Gospod Ornig je toraj vložil za njega prošnjo pri ministerstvu, a prošnja se je odbila, Ta gospod pa se ni dal kar tako hitro odpraviti, in zato je telegrafiral in vložil novo prošnjo na ministerstvo za žrebca. In glej. pred par dnevi je poslalo ministerstvo krasnega težkega žrebca, črne barve v Ptuj! Jeli ,Fihpos" to zopet ni zasluga? Ali sta znabiti Ploj in Jurtela v tem oziru kaj storila? — Zaprti župnik. Ob priliki velikonočne spovedi psoval ali šinfal gospod župnik Sattler na Ptujski Gori sodelovalca našega naprednega »Štajerca" v spovednici tako glasno, da so slišali tudi drugi zunaj spovednice to psovanje. Ta naprednjak je bil seveda primoran radi tega gospoda župnika tožiti, in sodnija v Ptuji je obsodila gospoda župnika na deset dni zapora. Ta sklep je potrdila na rekurz Sattlerjev tudi sodnija v Mariboru. Ker na različna pisma gospod župnik ni hotel priti „sedat", dobili so žandarji povelje, da ga pripeljejo v Ptuj. Župnik pa jim je popihal in se je peljal z nekim kmetom v mesto, kjer so ga deset dni zaprli. Mi obžalujemo gospoda župnika, obžalujemo ga kot človeka, bolj še pa ga obžalujemo kot duhovnika, da se mu je to moralo zgoditi. V nedeljo dne 15. t. m. je prišlo mnogo ljudstva v cerkev, a ni bilo nobednega duhovnika, fara namreč nima kaplana, da bi bil maševal. Ljudstvo je toraj žalostno odišlo v sosedne cerkve k maši. Zares tužno razmerje, in to na Gori, katera slovi po celem Slovenskem kot božja pot. Pokazala pa je sodnija s tem, da imajo tudi „Stajerčcvi" svojo pravico, in kaj se takemu zgodi, ki zaslepljeno preganja kak napreduj i list. Zahvala „Štajercu". Vedno bolj se mi »Štajerc" od vseh naših listov dopadaš. Zares sem bral razne klerikalne Časopise, pa veČina je polna hvale in hinavščine. V »Štajercu" pa je sama resnica in odkritosrčnost. Ker upam, da bode „Stajercw tudi za naprej tak korenjak boljše bodočnosti, zato pa ga priporočim vsakemu. Prepričan sem kot star mož prav dobro kaj je prav ali kaj ni prav, ker ljubim resnico in zavednost. — Sovražnik hinavščine. — (Opomba uredništva: „Fihpos", hočeš H to pismo tudi?) Porotno sodišče V Mariboru. Pred porotniki se je dne lOt.m. med drugimi moral zagovarjati tudi Jože Hernec s Pobrež radi posilstva, povzročenega nadeklici, katera še ni stara 10 let. Ker taji svoj čin, in se še mora stvar dalje preiskovati, da se bode dokazalo zločinstvo. se je obravnava odložila. — Dne 11. junija je bil obsojen Janez Uršic, uradni sluga v Marenbergu na 5 mescev težke ječe, ker je zlorabljal svoj uradni stan s tem, da sije napravljal po golufiji postranske „zaslužke." — Dne 12. junija je bil obsojen na dve leti težke ječe Jožef Plohi iz Vodolj pri Ptuju, ker je hotel posiliti 62 let staro Uršo Novak. Plohi je bil komaj pred par mesci izpuščen iz ječe, v kateri je bil zadnjih 7 let. — Dne 13. in 14. junija se je zagovarjalo več obdolžencev radi tatvine. Zaslišano je bilo 40 prič. Ta obravnava je trpela dva dni. Obsojeni so bili Fr. Mere iz Strmca na on mesec, njegova žena na tri tedne, 141etni sin Andrej teh dveh na 14 dni, in Anton Vidovič iz Velike Varnice na eden teden strogega zapora. — Urednik in vpokojeni župnik Segala se je 9. junija poravnal s svojimi tožitelji, plačati pa mora vse stroške, ki znesejo 900 kron. Pri sv. Andrašiv Slov. gor. je nesel nek 15letni fant »Štajerca" s pošte. V tem pride proti njemu J. St., vzame mu „Štajerca" in ga raztrga, potem pa prav hado preklinja vse tiste, kateri ga izdaj rjo. Prosim sfavno uredništvo, razjasnvfe temu cfove^u, da je bil „Štajerc" plačan, toraj ljudska stvar, in da ga lahko dotičnik toži. S spoštovanjem —" (Opomba uredništva: Pustite ga, najboljša tožba ne velja nič! Zaslepljena klerikalna duša se ne da s tožbo tudi ne prepričati. Povejte pa mu, naj „Štajerca" bere, potem ga, ako ima količkaj pameti, ne bode nikdar več drugim proč jemal in trgal, temveč sam si ga bode naročil!) Zunanje novice. Saksonski kralj Albert je v visoki starosti pred par dnevi umrl. Bil je zadnji knez in vojskovodja, ki se je vdeležil francosko-nemške vojske. Bil je vedno prijatelj našega cesarja, in to celo v burnem letu 1866. Angležki kralj Eduard VII. umira. Dva dni pred slavnim kronanjem, katero se bi bilo moralo vršiti te dni v Londonu so morali ljudstvu vendar le že delj časa prikrito bolezen kralja naznaniti. Bolan je na črevah in so ga morali operirati. Našli so gnojno bulo v njem. Neki veliki trgovec v Pragu je dobil z Londona sledeči Telegram: ,,Pošljite vse črne roko-vice, katere imate, ker je nastopila kriza!** — Ali to ni prst božji ? Kralj ki je pustil preliti toliko nedolžne krvi, bode najbrž prej umrl, kakor bode ma-ziljen. Bog je neskončno pravičen! Ženskal jubezen. Pred pol letom se je zaljubil inžener v lepo, mlado gospodično, ki je imela službo v modnem salonu. A inžener se je modistki izneveril, ker jenašellepo pevko. Nekega dne je kar izginil s svojo novo ljubico. Odpeljal se je domov. Modistka pa je vzela svoj imetek 6000 frankov, ter šla nezvestega inženerja iskat. Iskala ga je 2 meseca. Končno ga je našla. Inžener in pevka sta sedela v svoji sobici, ter se izvrstno zabavala. Modistka pa je odprla vrata ter ustrelila dvakrat na parček. Zadela ni nikogar. Pevka je mahoma pobegnila, inženerju pa je nastop modistke tako dopadel, da se je »zgrevano* vrnil v njeno naročje, ter se ž njo te dni — oženil. „Znat' se mora". Židovski pregovori, katere prinaša „Warsch. Dnevn." po „lzraelitaa, omenjamo le nekatere: „ Revščina ni pregreha, a tudi ne čednost. — Lažje je postaviti pijanca na noge, kot reveža. — Ako revež je pišče, tedaj je bolan on ali pa pišče- — Tri stvari rasto brez dežja: obresti, stanarina in dekleta. — Uho posodi vsakemu, roko prijatelju, ustnice samo ženi. — Hudič vzame vse, samo hude ženske ne. — Mož in žena sta jedno telo, a različna žepa. — Zaupaj ženi kako skrivnost, a odreži ji jezik. — Ženske lažejo celo, kadar molče. — Žena ima tisoč duš. — Žena zapeljuje k dobremu ali k slabemu, zapeljuje pa vedno. —Ljubezen je sladka, toda samo s kruhom. Samomor 13 in pol let starega „Bura". Na Dunaju se je ustrelil učenec I. razr. meščanske šole, 13 in pol letni Leopold W. Lani je zbral četo tovarišev šolarjev ter šel na pomoč Burom. Leopoldek je bil poveljnik ter je mislil, da postane vsaj drugi Dewet. Toda junaška četica je prikoračila le do Schwechata, tam pa se je spuntala ter se je vJ vzlic slovesnim protestom Dewetka. Te staršnel maže Leopold ni mogel pozabiti. Dolgo je gm srcu obupne nakane, ker pa se je sklenil mir vi Afriki, se je ustrelil. Pustil je pismo, v katerem! da so ga tovariši zapustili in izdali. Ločitev zakona brez prepira. Kamnosek Edl S. in njegova žena Roža na Dunaju sta živela 1 Časa v najlepši slogi. Zadnji čas pa sta postala* na druzega ljubosumna, in baje sta imela oba dl povoda za to. Končno sta oba poprosila pri sofl za ločitev zakona. In te dni se je vršila tozadl obravnava pred dunajskim deželnim sodiščem. NoJ razprava pa se še ni izvršila tako mirno, kajti I je mntast, žena Roža pa tudi. Žrtva inozemske loterije. Posestnik Jurij Lani v Št. Hipolitu je zadel pri hamburški loteriji gi dobitek 70.000 mark. Finančna oblast je srečko! plenila ter moža še kaznovala zaradi nakopa vi Siriji prepovedane srečke. LanderI je bil vsled I tako žalosten, da se je obesil. Slonova osveta. V Forepanghovem cirkus« slon usmrtil 301etnega I. Blunta, ker je njegovi J progi" dal namesto trave „čik". To je slonovo I dašico tako razjezilo, da ga je z rilcem vrgla ob] in nato ga je še slon z zobmi obdeloval, da m« vse kosti polomil. Čuden slučaj. Neka bogata vdova v Berolini je hotela iznova poročiti; iskala je s pomočjo kov moža. DoŠlo jej je mnogo ponudb, a vdovi je odločila za nekega snubca z dežele. Dogovorili je ž njim pismeno, da se snideta v Berolinu, ona bi nosila šmarnice, on pa naj ima v zaponi suknje ru<| rožo. Vznemirjeno je čakala vdova na kolodvoru hoda svojega ženina. Vlak je prišel, in potnik, k| imel v zaponi rudečo rožo je bil njen — sin. Pobegel župnik. D. Krmpotič v Zagrebu jej pred 2 mesecema radi ponarejanja cerkvenih pol nic obsojen v zapor, a župnik ni čakal zapora, ti več jo je popihal raji v Ameriko. Žena in denar. V nekem newyorskem gledali) v Ameriki je bila tedni malo pred začetkom predi va odpovedana. Ravnatelj je naznanil občinstva, da je žena ušla s prvim Ijubincem, ter odnesla ves nar. Nato pa je ravnatelj sedel v voz in hajdi za gnncema. Ujel ju je, zgrabil ljubimca za vrat zakričal: „Nazaj mi daj, kar si mi vzel!" — „21 — tu, vzemite si jo!" je zajedjal trepetajoči Ijul mec. — „Ne — denar mi vrni, ženo pa si le obdrži — In igralec ljubimec je dal denar, žena pa mu — ostala. Pravijo, da bo ljubimec poslej igral le lostne vloge! Ker je napačno pel, je tožil župnik Migaal Rybne v Galiciji 181etnega fanta Pleckega radi -| motenja vere. Plecki je bil cerkven pevec, a je kega dne tako napačno pel, da je moral orglja^ nrenehati, in da je nastala v cerkvi velika zadrej Župnik je fanta tožil, češ da je motil vernike in delj božji službi nečast. Fant pa je dejal, da ne pozi - 9 - Kaj naj kobili polagam, da dobi več mleka. Pred vsem je kobilo treba krmiti s tečno hrano, ter ji polagati krmila, ki posvpešujejo tvorjenje mleka. Taka Wm'ria so na primer ječmenova moka, pomešana v vodo za piti, kuhano leneno seme, otrobi, tudi korenje. Če pa vzlic temu kobila ne dobi mleka, krmite žrebe posebej, in sicer najboljše z ječmeno kašo, dobro kuhano na vodi, ter dodajte tej mešanici nekoliko kravjega mleka. Ta zmes so poklada mlačna. Taka kašnata juha ima glede okusa in učinka tako veliko sličnost s kobiljim mlekom, da jo žrebeta ne le rada jedo, ampak ob nji tako dobro uspevajo, kakor pri najboljših kobilah. Tako krmljenje ima celo pri dobro molznih kobilah velike prednosti, ker ob nji žrebe lahko čaka na svojo mater, kadar je ta pri delu, in ker se pozneje ložje in hitreje odstavi. Veseli ,,Stajerc". Mažar je stal na Dunajskem trgu in gledal na cerkev svetega Štefana. K njemu pristopi neki postopač in ga vpraša: „Kaj pa delate tukaj?" Mažar mu odgovori: ,,Golobe štejem!" „Kaj, ali ne veste, daje to prepovedano? Plačati morate za vsakega goloba katerega ste prešteli eno krono kazni! Koliko ste jih našteli?" Mažar se prestraši in reče: „Samo petnajst"! „No potem morate plačati 15 kron!" Mažar kronco našteje in postopač odide. Mažar pa gledi za njim in reče: „0 ti neumna dunajska buča, pa se vendar daš hitro in lahko prekaniti! Naštel sem 56 golobov, plačal pa samo 15 kron!" Reče in vesel odide. — Tone: No Jaka, kako ste obhajali včeraj pri gospodu župniku god? Jaka: Prav lušno je bilo. Pili smo ga tako, da je moja žena, katera ni bila zraven, danes čisto — hripava! (Ta pa je morala biti huda!) Pisma uredništva. Iz Rajhenburške župnije ob Savi: Obečali ste, da nam bodete prihodnjič vse bolj na tanko razložili, toraj pa prosimo razložite, ker žalibog tega dopisa ne moremo rabiti. Z Bogom! „1234." Dragi gospod! Vaše pismo nas je zares razveselilo! Celega Vašega Članka nismo mogli rabiti, ker smo se bali, da ga nebi vsi bralci prav razumeli. Tudi mi Vas prav srčno pozdravljamo! Slovenski kmet in občinski predstojnik: Nekaj smo porabili, drugo pride prihodnjič, ker je prišlo prepozno. Odgovorili smo na >šnopsarje«, > pijance« in »lumpe« sami. Dobili smo pa tudi o >šnopsariji«, kakor vidite iz drugih krajev enake dopise, in sicer nič manj kakor 11. — Srčen pozdrav! Našim dopisnikom. Nekaterih dopisov ni bilo mogoče porabiti, ker so bili premalo stvarni. Nekatere bodemo porabili prihodnjič. Vse pa zahvalujemo srčno za tako obilo in iskreno zanimanje! k ter da poje brezplačno Bogu na čast, kakor mu leva srce in kakor pač zna. Fant je bil oproščen, opnik pa je odnesel dolg nos. QWM\Ml '$& — i\\Y\ Yft ptA WB.^aYtariaju je nedavno obsojen prodajalec kosti, Ivan HejI na smrt, ker je umoril svojo ženo. HejI je bil namreč ijanec in kot tak je bil grozno surov in nagel. Nc- joč se je spri s soprogo in jo je umoril s sekiro. otem je hotel skočiti v Dunav, a je bil preboječ, ' ly>\ %& je sam sodišču. Bil je na smrt obsojen, a m pomiloščen na dosmrtno ječo, v kateri je bil le 41:, ure, nato je umrl, bi! jo namreč jetičen. Gospodarske stvari. Pri kobili ki ne pusti žrebetu sesati, ni druge oči, kakor dati ji okoli spodnjih čeljusti zadaj za brni močno vrv, ki se skupaj zveze in potem s ' im staknjenim klincem zasuče (porajklja), da ko- ilo boli, in ji odvzame vso moč. Ta klinee se "ora pri sesanju držati in pri potrebi bolj i manj priviti. Vrhutega je kobili sprednjo nogo ti vzdignjeno, da ne more brcati. Tako premagana obila mora pustiti sesati in s časom se morda pri- adi dojenju, ne da bi bilo treba takega sredstva. ( Kurje UŠi. To, kar se pri perutnini običajno 'imenuje usi ali kiirjenei, so pravzaprav ptičje pršice. >dene kokoši je treba mazati, zlasti ob grebenu n po nogah, koder se delajo grinje, s trpentinovim nem, s petrolejem, z močno tobakovo vodo ali s 'm drugim enakim. Istotako se mora skrbno osna- ti kurnjak, in sicer z vročim lugom; če pa kurnjak 'i dosti vreden, je pa najbolje sežgati ga in narediti bvega. Pokončavanje bramorjev (medvedcev). Največ kode povzročijo bramorji na vrtnih gredah, kjer se 'ji zelenjava. Ta žival uniči vse do česar pride, er pregrize vse koreninice. Kolikor je dosedaj zna- "h priprostih sredstev za pokončavanje tega mrčesa, jo to-ie: Med grede, to je po jamicah med gredami vkopljejo majhni priprosti lončeki ali tegelci, kakor se bijozarože. Dobivajo se za en ali dva novčiča. Tise !,fop!jejotako v zemljo, da so zakopani vštric zemlje, i pa še malo globeje. Na tegelcah se luknjice, ki nahajajo spodaj, zamašijo, da bramor ne more ti. Dobro je, ako se vlije tudi nekoliko vode v nje. egelci ali piskerčki, kteri se dajo pozneje zopet za aj drnzega porabiti, naj se na to pokrijejo z deskami 'olge 20—40 centimetrov, široke pa toliko ali olj kakor je tegelc ali pisker. Deščice se naj nstijo tudi čez dan na svojem mestu. Vsako jutro berejo se naj potem bramorji iz teh posodic in se aj pobijejo. Zobata kolesa na mlatilnici in na drugih strojih, e ne smejo mazati z mokro ali mastno rečjo. Zola kolesa se morajo snažna ohraniti, in če je stroj jj časa stal, je mesta kjer se zobje stiskajo osnažiti Za zobata kolesa je k večjemu kaka suha stvar porabiti, na pr. grafitov prah ali pa ..fedenveiss," dar pa ne olje ali kaka druga maša. Loterijske številke. Trst, dne 14. junija: 58, 62, 52, 69, 1 5 Gradec, dne 21. junija: 80, 8, 82, 38, 17 w Vsaki naj vzame s seboj, a ko kam potuje A. Thierry-jev balzam da i>ode imel za vse slučaje priprosto, a vendar zanesljivo sredstvo, ki zunajno in tudi notrajno najboljše upliva. — Pristno samo z zeleno nunsko varstveno znamko). Klobučkov zatvor mora imeti vlisjeno firmo „Allein echt*'. — Dobiva se v lekarnah. — S poŠto, poštnine prosto 12 malih ali 6 velikih steklenic 4 krone. Le karnar Thierry (Adolf) LIMITED, lekarna pri „Angclju varhu'1 v Pregradi pri Rogački Slatini. — Svari se pred ponarejanjem in pazi naj se na v vseh kulturnih državah registrirano zeleno nunsko znamko. 536 [iSJSJ OSVEŽUJOČA PIJAČA. NgfiTg SVETOVNOZNAHA iva zdravilna vode oAnraks mim S^ G »ar, Slal z prav velikim, lepim sadnim vrtom in s fabrikc SOllo, je po ceni za prodati. Ta hiša je najbolj ^H merna za kakega penzijonista. Blagovoljne poni^F naj se pošljejo pod naslovom: „HiŠa in fabrikaP SOdo(< na gosp. JohaiHl GaiSSer, anonični Mariboru. V občini Brezovec davčnega okraja Ptuj se njiv .... hektarov 6.6599 travnikov „ 3.2053 vrta .... „ —.1176 vinograda . ,. 7.0972 pašnika . . „ 4.9072 gozda ... 11.6507 stavbišča „ —.3215 skupaj hektarov 33.9594 ali 59 oralov (joh) pet viničarij, ena nova hiša za gospode, povsem opravljena, vinska preša,hlev, magacin, kolarnica. Na tem posestvu je hipoiekarnih dolgov K 7499.—. Pošta pride v ta kraj vsak dan. Geste na posestvo so dobre. — Vprašati je pri upravništvu „Štajerca". in Najizvrstnejši in priznano najboljši p I u g i i z j e k I a na '4.reVala,3 bt«alfi* za travnike in mah. razdeljene in Tat IC diagonalne, poljski valarji, obročasfi in iz gladke plehovine, stroji za sejanje „Agricoia", stroji za košnjo in žetev, zamZ%^° f/vabite za seno in žetev, za obračanje mrve, patentovani sušilni aparati za sadje, prikuho i. t. d. Preše za vino in sadje, kakor tudi za vsako porabo, mlini za sadje in grozdje, stroji za obiranje grozdja, stroje za rezauico, na valjčkih in z mazljivimi tečaji, jako lahko za goniti pri čimur se prihrani 40% moči. Mlino za debelo moko, reznice za repo, Ustanovljene 1872. V.\yC\\\ 7fl mlltli"!5 Pa*en*ovanim' valjčnimi, okrog« ^ll v*JI Ad. I11IC41IH jn mazljivimi tečaji na roko, navili Tritoli (kupje) »D8prlngo2Vdacp6ark-,„«t Najnovejši mlini za čiščenje žita tri)cr ji ?.a rosfcanje iuršic( Samolvorne patentovane brizgalnice za pokonča- vanje grenkulje in trtne uši .,$yphonia", prenesljive štedilne peči, parnild za krmo, preše za seno in slamo na roko, pritrdljive in za prepeljati, kakor tudi vse druge poljedelske stroje izdeljuje garantovano najnovejši in pripoznano najboljši napravi Mayfarth *fe €?< tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in fužine na par. Mirni Dunaj, lil Taborstrasse št. 71. **° <™«>™™- Odlikovana s čroz 490 zlatimi, srebernimi In bronastimi Svetinami na vsoh vedjlh razstavah. llustrovani katalogi in mnoga priznanska pisma brezplačno — Zastopniki in prodajalci se radi sprcjm6. DopiSUJC 8e tudi V Slovenskem jeziku, Gumi za trsje cepiti m najfinejše in najboljše vrste, cetfi (šlauhe) iz gumija za škropilnice proti peronospoii in take za pr | takanje vina in piva, kakor tudi vsakovrstne drnge izdelke iz gnmija priporočata ^^^^= Brata Sla -w" 11 s c Ja. tt HPt-uj-u. ^^^^ trgovina z nlirimberškim in galanterijskim blagom. Imata v zalogi tndi vsakovrstne igrače, sploh drobno blago, trake, perilo, pletenine tudi bicikelne Šivalne Stroje. Prodaje se na debelo in na drobno. G 11 Lekarnar Thierry (Adoif) LIMITED zzzzz pristno Centifolien vlečilno mazilo _ je najkrcpkejSe vlečilno mazilo, deluje skoz temeljito c"istenje bolečine olajšujoče učinke pri še tako zastarelih ranah, odstrani skoz omehčanje v rani se nahajajoča luja telesca Kake vrste- Dobiva se v lekarnah. S poŠto 2 lončka 3 krone 50 vinarjev. Lekarnar Thierry Adolf) Limited v Pregradi pri Rogački Slatini. Ogiblje naj se ponarejanja in pazi na gornjo na vsakem lonceku vžgano varstveno znamko in firmo. 535 If I ( : 1 I I I I I I I I i .'■'•. Samo domači pridelek. Žlš v» prodaja Franc Haiser veleposestnik v Ptuji v svoji žganjarni od 56 litrov višje, liter pO 7 krajcarjev. Manje kot 56 litrov pa en liter po 10 krajcarjev. Kdor bode kupil enkrat, prišel bo po ta iz-561 vrsten jabolčnik rad še večkrat. 111 J_J_L tlHllJM I ^■Bif?******;**** * ^^^K-HfS-s-KJa-S^-lr-KSJStWWiKJK*« Drogerija ali prodaja t dišavami max as Herrengasse Št. 33, priporoča Pokojno apno za krave, da se pridela več in boljša mleka in povzdigne jalovina. Occtooa aii jesi-bopa esenca t V« litra te kisline da 10 litrov [močnega, Čisto okusnega namiznega jesiha. Vsake vrste zelišča, katera priporoča žup-nik Kneipp so frišna vedno v zalogi. Snovi za mošt za napravo zdrave domaČe pijače. En Iiternarejene take pijače velja 3 krajcarje. i ' v -. m:, I J.,., ■-.,-;- rn« - 'rt;aai!; iiii •_i;.-L.*uj- ^:k_■•! a, ,;:*-;. .,*,T l.H^*±iW** Dobre cenene ure s 31elnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANN tovarne za ure in eksportna hiša zlatnin Most (Bribe) Češko. Dobra nikelnasta remontoarka . . . . gld 3-75 Frava srebrna remontoarka.....„ 5'80 Prava srebrna verižica......„ 1*20 Nikelnasti budilec.........., l'9o Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ler tiroc in tisoC pri- znalnih pisem. Ilustrirun i katalog zastoi'JJ-n postu!ur jn-osto. 5l0 ■ Wi mt ? jači in šivilje! Popravila becikelnov, šivalnih strojev in poljedelskih strojev se najbolje in najceneje izvršijo. \l zalogi imam vedno nove vsakovrstne dele (Be-standteile) za stroje. Prodajam poljedelske, gospodarske stroje na obroke iz najboljših tovarn. Sem temeljito izvežban mehaniker, ker služboval sem že v Ameriki in na Angleškem. Tudi imam v zalogi vedno že rabljene in dobro ohranjene becikle od 30 gold, dalje. S spoštovanjem Anton Fink &30 mehaniker v Pttljll, Postgasse Štev. 14. Heinrich BSauretter trgovina z špecerijo, z vinom in z delikatesami v Ptuju, florijanski trg, v hiši gospoda Fiist-a. priporoča cenjenim vinogradnikom najfinejšo patent-gumo za cepiti, fino rafijo. assigerjevo galico, najfinejšo žuep- leno moko, cepšlne nožiče, kakor tudi vsakovrstno špecerijsko blago po najnižjih cenah. 183 icikelne in i\nm stroje najnovejše in najfinejše fabrikate po najnižnjih cenah priporoča nov Styria becikelni 220 K. (Slrassenrad). Styria becikelni 240 K bolj fini. Styria becikelni 280 K najfinejši. Styria becikelni 300 K (Sfrassenrad). Styria becikelni 320 K (Luxu s modeli). 12 — Pozornost!!! ■ Že rabljeni, a še prav dobro ohranjeni becikelni od 80 do 120 kron. Vsakovrstni deli (Bestandteilc) vedno v zalogi. Cene na obroke (rate) po pogodbi. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. 483 Fabriška zaloga: Brata Slawitsch v Ptuju florijanski trg. Trgovina s špecerijo, moko (melo) in barvami. V. Schulfink s Ptuj priporoča po najnižjih cenah nafinejšo ogersko moko, rozine, vamperle, sladkor, kavo, riž, žajfo, različne cikorije, olje i. t. d. vse najboljše vrste. Čudež iz Švice. Podpisana firma pošlje vsaki osebi, kateregakoli stanu proti poštnemu povzetju za ceno, kakor je še ni bilo v trgovskem svetu, to je za samo 2 kroni 60 vin. carine prosto, izvrstno, 24 ur točno idočo ■T aro -3BB s triletnim jamstvom. Vrhu tega dobi vsak naročitelj elegantno, fino faconirano verižico brezplačno priloženo. Ako bi ura ne ugajala, se jo premeni ali pa se vrne denar. Pošilja te ure jedino le zastopstvo za švicarske ure v Krakovu J/l poštno predalo št. 29. 307 Zenitva: Rokodelec, star 27 let. samec, se želi, ker hoče prevzeti posestvo v mariborski okolici, oženiti. Prednost ima ženska, katera ima okoli 2000 kron premoŽenja in veselje do gospodinjstva. Naslov pove pod številko 581 upravniStvo „Šlajerca. 581 XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Golnine prosto!!! Pozor 2P Prekosi vsako konkuren Mi pošljemo vsakomur „Colnine prosto" 3 m štofa do močne kvalitete, za kompletno jesensko moško obleko ali temno, gladko, progasto ali karirano za pod sramotno] od gl. 2.30, kakor 8 m črn. kamgarna kompl. elg. salonsko obleko gl. 3.70. Dalje en kompl. jesenski ali moški površnik, dober, kodričasti stol za ceno od vse eolnine prosto. Naše oznanilo se opira na strogi basis, od kojega b< naj se vsakdo prepriča in je risika popolnoma izključeni se neprikladno radovoljno zamenja ali denar nazaj pošlje] bavlja se proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej vj samo in edino skoz Junywirtlvs Expeditionshaus Kf Postfach Nr. 29. si Brata Slawit v Ptuju priporočata izvrstne šivalne s (Niihmaschinen) po sledeči Singer A . . . 70 K Singer Medium 90 „ Singer Titania 120 „ Ringschifchen . 140 ,. Ringschifchen za krojače . . 180 „ Minerva A............100 ,. Minerva C za krojače in čevljarje . . . 160 „ Howe C za krojače in črevljarje ... 90 „ Cylinder Elastik za čevljarje.....180 „ Deli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje, d pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačni al na rhi -ele ;a 'os eč aj< Red Star Line, Antwerp! v Ameriko. 12! Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez pr danja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hr Izborna oprava na iadiji. — Nizke vozne c Pojasnila dajejo: « Red Star Line, 20, Wiedener Giirtel, na D ali 1 Anti Rebek, konc. agent v v Ljubljani. Kolodvorske ulice štev. 34. I *±±*±*±£±±**±±±±± Osle brusne kamne za srpe in kose priznano najbol 100 kosov 8 K, en poštni zavoj z 15 kosi franko • razpošilja po povzetju J. Razboršek, Šmartno na Kranjskem. V**************:***: — 13 — stanovi j eno 1876. Ustanovljeno 1876. Dajem nazsiarije isam zmiraj po najnižji ceni najboljše blago kakor :a semena vrtna, rožna in poljska, jt jesti (Tafel- in Speiseol), amerikanski petrolej, repično fin leneno olje, JšUrivoglato in za živino, kislo vodo (Rogačka in Radeiner). idni in vinski jesih, tudi spirit za jesih delati, jzaživino, grenko sol (Bittersalz), žvepljeno cvetje, (Glauber-sol. prah za konje, govedo in svinje, fc (Weingeist) za žganje delati, spiritus za polituro; 'alogoveč vrst kave, sladkorja,riža, proseno in jeomenokašo, j(melo) pšenično, rženo in koruzno, špeh, celega in za-jsekanega, paprika- Špeh, svinjsko mast, maslo, sir ie. kakor vse Špecerijsko blago v največji izbiri, [galicijo, žvepleno melo, gumi za trsje cepiti. d- in roman-cement, vsake vrste barv, lirnajza, pinzelne kelje olinej, smolo, za barke, ladje, kovače in črevljarje, kakor vse reči za barvarje in mizarje, mazalo za vozove, in tudi vse tukaj ne posebej navedene reči po nizki ceni; »bno opozarjam, da ni potrebno od agentov iz Trsla re kupovati, ampak jaz oddajem kavo, posebno fino, z dobrim okusom, franko na vsako železnično postajo od gld. 1.10 do gld. 1.00, ako se naroči vsaj pet kil. Iga pivovarne Bratov Reininghaus v Steinfeldu. kupujem vse deželne pridelke kakor: jajca, puter, maslo, pšenico, žito, koruzo, ječmen, oves, vsakovrstno vo. sadje, črešnje, maline, jabolke, hruške, slive, kutine i. t. d. po najvišji ceni. opsivo c. Kr. splošne tržaške zavarovalnice in i dunajske zavarovalne družbe za nezgode. si dovoljujem uljndno naznaniti, da moja trgovina ni „ VCgli zrdvCtt Kavarne, kjer sem imel 26 let štačuno v "emu. ampak imam mojo šlacuno vUSini bili, zraven ,.Stain gospoda Sadnika, kjer je bila poprej tabak-tratika. Jos. Kasimir v Ptuju. Trgovina z barvami in ščetinarstvom. J. Sorlto irtorgasse 4 slikar in barvar Herrengasse 10 BMikekasarne, v Ptuja. zraven Osterberger-ja. Sja vsakovrstnih oljnatih barv (farb), firneža, terpentina, % sikat ila, brunolina, laka za polituro, laka za usnje železo, papirja za tiadrati. Prodaja šablon, /Jate, srebrne ibakrenc bronce, kakor tudi vsakovrstne suhe barve. V so vsakovrstne barve, s katerimi lahko vsak sam barva štofe, rute i. t. d. «= Ščentinarsko blago. -•« !am vsakovrstne pinzelne in pripravo za laznro, ,^za obleko, krtače za glavo, za čevlje snažili; konjske iz čiste konjske žinje, krtače za govedo snažiti, gobe rozove saažiti, gobe za šolarje, pasje biče, gajželnike, vso pleteničarsko blago i. t. d. ISrjeni, mizarjem, sedlarjem i. t. <1. dovolim posebno znižane cene. !Prevzamem tudi vsakovrstna slikarska in barvarska dela. S spoštovanjem J# Sq^O. Adolf Sellinschegg špecerijska trgovina „k zelenemu vencu' v Ptuju kupuje vedno vsakovrstno frešno sadje jagode, maline, črešnje, višnje, jabolke, hruške, .slive, breskve, marelice, ringle, špindlinge, kutine, kostanje, orehe, grozdje, jajce, krompir, luk, česen, vsakovrstni fižol, maslo, frišno surovo maslo (puter), med, če-belni vosek, posušene gobe, hren, salato, murke, zelje, leneno in repno seme, živo in pitano perutnino, suhe hruške, suhe črešnje, suhe slive in jabločne krhlje i. t. d. vse to po visokih cenah. m m m Najboljše škropilnice za peronosporo so škropilnice patent Camleo. S tremi duleci, s ključem in s .cevjo (s Slauhoin) vred velja ena samo 13 kron loco Trst. (Brenla posebej.) Naročijo se naj pri Rad. Schoffmarin Trst riva Pescatori. 577 Vozičke za otroke v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata Brata Slawitsch 579 v Ptuju. Cena: 12,16, 20, 30, 36 do 40 kron. Resnična ženitbena ponudba 351elni mož, trgovec s špecerijsko in mešano trgovino, na Hrvatskem pri Reki. želi vzeti v zakon gospodično, katera ima voljo bili dobra gospodinja. Znati mora dobro brati in pisati. Prednost ima dobro vzgojena Slovenka, ki premore nekaj gotovine. (Za sigurnost se jamči.) Pismene ponudbe s fotografijo blagovolijo se naj poslati pod naslovom: „Sreča"' poste restante Vrbosko pri Reki, Hrvatsko. 573 XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX — 14 — o £eljl. 1. Celjska mestna hranilnica nahaja se v lastnem zavodnem poslopju, Ringstrtu&e šlev. 18. 2. Hranilni vložki obrestujejo se s 4% nimi obrestmi; realni davek trpi hranilnica. Stanje vložkov znašalo je koncem leta K 8.893.660*42. 3. Posojila na hipoteke se s 5% nimi, menična posojila s S1/«0/© n'm* m zastavna posojila proti 5% nimi obrestmi oddajajo. 4. Hranilnica daja v najem železne blagajnične predale pod zaklepom najemnika in pod sozaporom hranilnice v varno shranjenje vrednostnih papirjev; prevzame tudi odprte depote. 5. Vplačila v Celjsko mestno hranilnico zamo-rejo se tudi potom vložnega lista ali čeka postne hranilnice na račun Štev. 807-870 zvrsiti. Vložnice se oddajajo na zahtevanje- 6. Podružni zavod in Giro-Conto avstr. oger-ske banke. 7. Kreditno in posojilno drufltvo »Celjske mestne hranilnice« daja menična posojila proti 5Vi% l"01' obrestmi. 8. Uradne ure za stranke so ob delavnikih o«i 9—12 ure dopoldne dokrtene do preklica. Ravnateljstvo. o Doktorja pi. Trnktfczyja že mnogo 1st Izvrstno preskulona zdravil*, redllna In dletutlčna sredstva, prlponH čera v stotinah zahvalnle, priporoča in razpošilja lekarna Trakocsy v Ljubljani, Kranjsko. Najconojo se dobivajo, Če se naroča po pošti v tej lekarni, odkoder ac ta zdri vsak dan takoj poiiljajo na vse strani sveta s povratno poŠto 8 poStnim povzorjan, J tudi eelO samo en komad z natančnim rabilnlm navodilom. Za NteJilnc gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoči slabotne že, maloJ krvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brczmociie, rat] draitijoCe kave in ruskega Čaja DOktor pi. TrnkDCiyJev Katran al o rl TI i ^91 priporoča kot tečno, krcpilno, zdravo in najceneje tt-agao siaam caj ^a.lno srcdm,o ^ "kot sladna kavx Zav0iiR (i;4 kilo vsebine) «0 h, 14 zavojčkov samo 5 K. palje se priporoča: Doktorja pl. Trnkdczyjfl ŽelOdeČne kapljice. Ieborno sredstvo za ielodec. Deluje pomirjujoče, kr* ° jiilnn. bolest uiežujoče. tek vzbujajoče, čisti želodec in pospelu« pMrtMVtt steklenici 40 h, pol lucata 2 K. KtOsTIIOH Odvajalne, lelodflo Čistilne. Odvajajo blato brez vseh bolečin, kaj y T ^rtf *e lo Čestokiat pripeti pri drugih kroglicah._Ubranjujc.ce je td sredstvo zoper bolezni, ki morejo nastati vsled zapehe, napenjanja itd. Skati bolestnim knrjB očesom, bradavicam, rotenici, iuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba si priloženim čopičem bol nO mesto zgolj nami'. ud. Steklenica 80 h, Seit steklenic 3 K SO h.. Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, peljodet-oev, živinorejcev Itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave In krepke živine, opozarjarrio isto possbno na doktorja pl. Trnk6czyj» redil« pripravke »a živino. Doktorja pl. Trnk<5czja ŽlTTlTlskl vodilni prašek za notranjo rabo pri /.ivmsKi kpauoh voI|h h konj.h ^ b]iiu 50 let z najboljšim uspehom uporabi je van, kadar krave nočejo lr*-ti, in da s« zboljSuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pel zavojčkov samo- 4 K. jPraŠlčii rBdil"l 'n krmilni prflSek. Varstve ^.»^i-J^^io in dietetičuo srcd"tvo za pniftl cc. &« MV tol! notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in Zavojček 50 li, pet zavojčkov samo 2 K. Varstvena znamka.tj Pozor I Ta praUcjl prašek in Kakao sladni Čaj dobite tudi v vseh prodajaliiicah, Če pa ne, potem po poŠti. Kari Pentekerl urar, srebrar in zlatar 598 glavni trg št. i Ptuj glavni trg št. I tik mesarja gospoda Luttenberger-ja priporoča svoje ure, prstane, veri-žice za ure m uhane, Vse po najnižji ceni. Za vse ure se jamči. Švicarske žeptte ure \t MiRCUia za1 tri goldinarje in dražje. Srebrne Žepu« Ur« od 4 gold. 50 kr naprej. Budiliticc za 1 gold. 50 kr. in više. Vsa popravila se točno in hitro izvršijo in se za nje jamOi. Opozarjam še mojo bogato zalogo UhaitOP in pfStaitOP iz srebra* zlata in drugih kovin. $r«bmi prstani Z* ZarOČCIt« od iO kr. rjaprej( kateri je zmožen nemškega in venskega jezika, se sprejme tak< v trgovino pri Heinrich Mauratter-jl trgovina z špecerijo vinom in defl katesami v Ptuju. L 599 Sedlar, ki hoče prevzeti urejeno delavnico, vsem orodjem, pohištvom in blagom nizki ceni, v večjem kraju, na dobrem prostoru in biia cerkve, naj vpraša za naslov pri uprav. „ Štajerca" --- 15 — Dietrich Dickstein & Wilhelm Higersperger H--------"--------- arhitekta in mestna stavbinska mojstra, Celje, Ringstrassc 10 P O O J © % J ©= priporočata se za prevzetje in izvršitev vseh v njijn stroko spadajočih del. Pojasnila -----------------------— na željo radovoljno. Načrte (plane) in tehnične nasvete po najkulanlnejših pogojih. Vsakemu poljedelcu se priporoča Jr. P. Schuppli-ja navodilo za živinorejske tečaje na Oberhofu". V tej knjigi se nahajajo poučljivi predpisi in nauki o živinoreji in žMnovzgoji, mlekarstva in sirarstvu. Dobiva se v vsaki knjigotržnici po nizki ceni Fraoc ScMtz pri Sv. Trojici v Slov. gor. zastopnik najboljše fabrike za stroje Ph. Mayfarth-a iz Dunaja prodaja mlatita, stroje za slamo rezati, za jabolke mleti ter sploh vsake vrste. Stroji so ^aMvO UicVi pri njem osebno ogledajo in se lahko plačujejo na 56i obroke (rate). Blago je vso zanesljivo. Pogoji so ugodni. — 16 — Ptujsko kopališče Gorna dravska ulica v Ptuju. Vsaki dan kopele v banjah, prsne in mrzle kopele. Vsaki torek, četrtek in v soboto soparne kopele in sicer ob pol eni uri popoldan. — Soparne kopele imajo lake vspehekakor krapinske toplice. Daljša pojasnila dajegosp. i samem. G. kr. prlv, tovarna za cement Trboveljske prcmogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-CCment v vedno jcdnakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise gledfe tlakovnc in odporne trdote daleč nadkriliaioei dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in spričevala raznih uradov in najslovitejših tvrdk so ua razpolago. Centralni urad: Dunaj, III 3 Rennweg 5. 364 st< ^&&&&&£ii&&S9iQiim Redka prilika. Čudovito po cf 400 komadov za I gld. 80 1 dražeslno pozlačena ura z verižico, s 3Jefnim jamstvom. 6 kom. g žepnih rut, 1 svetovno patentovani žepni tintnik od nikla, 1 mičenu za slike, obsezajoč 36 najlepših slik sveta, 1 maSina za račun iti „Patj katera issračuni samo najtežejSe cksemble. k leniu eno navodilo, fl^ sovnik za pisma, poraben za vsakogar, 5 kom. najlepših razfhfl 5 kom. čudovitih prerokovanj egiptovskih prerokovalcev, ki vzfafl veliko smeha, 1 garnitura manžetnih in srajčnih gumb iz dotible-zlatal tenlovana zapona H°/o zlata, 1 prijetno dišeče toiletno milo, 1 fino im zrcalo, 1 prakt. žepni nožič. 1 ft* nastavek za smotke z jantarom, 1 modi moški prstan s imit. žlahtnim kamnom, 20 komadov pisarniških pl metov in še 300 raznih v gospodinjstvu neizogibno potrebnih predme! Vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja proti postu« povzetju ali če se denar naprej pošlje, samo 1 gld. 80 kr, skoz raJ Šiljavnico Ch. Jungwirth, Krakav, A. Risiko izključen. Za neugajajl se vrne denar. ■ 'liltlO ill*ilVni;iti iz preskušenih lastnih drevesa ftl.| clUlId Ui C V Cod sicej.: Jabolk_e po K L- do KlH hruške po K 1.20 do 1.60 boren jaholčnik iz lastnih kletij od 14 do 18 vinarjev za liter pol OsHTbnUtvO marenbSTg (Gutsverwaltuug Mahrenberg). Tam dobi« tudi jorkširski plemenski prašiči. ■ ■ Meščanska parna žaga.L Na novem lentnem trgu (Lendpiatz) v Ptufl zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je no-*"— parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj rfl žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in sp^H hali i. t. d. :'b4: stavba turbin, jezov in zatvornic iz lesa, kamna in cementa, kakor reguliranje potokov in rek, varstvena naprava obrežij, priprave za osuševanje, sploh vsa vodna dela v vsakem obsegu. Stavita cest in poiOv. kakor tudi traciranje taistih. Podzemska dda: (Tiefbauten) kanaliziranje, polagam cevij, vodovodne stavbe. Stavfie na površju (Hocbbaulen) in sicer: vile, hiše 1 gospodarska poslopja, fabrike in javna poslopja adaptacije vsake vrste. Kazen leh del prevzemlje ta firma tudi brezhibno postavljanje mašin in druga fundamenlna dela iz petona, troloaije i^ petona, petonska Ua, tlakanje z ali brez da bi se plošče priskrbele, kakor tudi vse v to stroko spadajoča dela. — Pojasnil in proračune podeljuje firma na željo radovoljno in po najkulaninejših pogojih. Stavbinsko podjetje Ladislaus Joh. Roth 523 inžener in oblastv. aul. mestni stavbinski mojster. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pauko. Tisk: VV. Blanke v Ptuju.