Štev. 13. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 23. marca 1928. - Leto VI. Leto VI. Iahaja Tsak petek dopoldne. Izdaja konsorcij Malega lista. Naslov : Mali list. Trieste, ca-sella centro 37. — Urad : via Imbriani 9-111. Odgovorni urednik : dr. L. HERCE. POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NAROČNINA za celo leto 10 L., pol leta 6 L., 6etrt lota3 L. - IZVEN ITALIJE celo leto 24 L., pol leta 12 L., četrt leta 5 U. TEDNIK ZA NOVIL CENA OGLASOV IN OBJAV ' v 1 m. višine v 1 stolpcu I L. j. % -nvi r ' pot>u ita, pri 10 k atrj?. - ^ . ibjavi (x I j ta)* celo let ' 60% ka beseda v na- ...........Mink beseda ; z »/»]* V liii" jiji i i^^^iie^eda. Pri stalnem oglašanju prt ir on popust. Mali koledar. Petek, 23. marca: Pelagija; Viktorijan. — Sobota, 24.: Gabrijel, nadangel. — Nedelja 25.: tiha. — Ponedeljek, 20.: Oznanjenje M. D. (preneseno s 25.); Emanuel; Ludger. — Torek, 27.: Janez Damaščan. — Sreda, 28.: Janez Kapi-stran. — četrtek, 29.: Ciril, mučenec; Bertold. — Petek, 30.: Žalostna M. B. — Sobota, 31.: Modest; Benjamin. M.ALK NOVICE. Vpoklio. Mladeniči letnika 1908 bodo vpoklicani v vojaško službo od 23. aprila dalje. Umor v Parizu. V Parizu bivajoči Italijan, 36 letni Angel Savorelli, je bil ustreljen od napadalcev, kateri baje pripadajo protifašistov,r ski zvezi. Umor ima torej političen značaj sovraštva proti fašizmu. Morilec Al-vise Pavan, tudi llalijan, je po uboju bežal v Švico, pa so ga blizu Bazla prijeli švicarski možje postave. Poštnemu ravnateljstvu v Gorici. Že parkrat se je zgodilo, da paketi z Malim listom ne dospo naslovnikom na Col (Zolla di Vipacco), črni vrh (Mon-tenero) in Gore nad Idrijo. V tem okrožju mora biti neki nered. Ravnateljstvo naj blagovoli poiskati krivce in red vzpostaviti. Mafija. Sicilijansko mafijo (rokovnjače) oblast odločno preganja. Pred kratkim so bile sodnijske obravnave zopet proti 80 članom mafije. Obsojenih je bilo . 67; najvišja kazen je 27 let ječe, najnižja 2 leti. Potres. Mesto Messino, ki je bilo 1. 1908. strašno razdejano, je zadel 7. marca močan potresen sunek; tako močnega ni bilo že 20 let. Nekaj starih hiš je prišlo v nevarnost, vendar očitnih nesreč ni bilo. Pomen univerzo. Tako je naslov drobni knjižici velike oblike, izdani od ljubljanskega vseučilišča. Knjižica popisuje zgodovino slovenskih bojev za univerzo ter daje pregled o delovanju in pomenu peterih fa-kuliel. Izdana je (kot spomenica na vso javnost v obrambo celotne slovenske univerze proti namenom nekaterih zaostalih reakcionarjev. Spomenica je podpisana od 38 različnih društev in korporacij, kar znači, da stoji ves narod na braniku za vseučilišče. Kakor javljajo listi zadnje dni, je notranji minister dr. Korošec dosegel, da se črtajo paragrafi, po katerih je biio finančnemu ministru na voljo dano, da razdeva fakultete. Pripravlja se nov stalen zakon 0 vseučiliščih. Slovenski misijonar umrl. po slovenskih deželah je bil močno frančiškanski pater Veselko Kovač. Deloval je dolgo vrslo let v kitajskih misijonih, kjer je užival zaslužen ugled in veljavo. Pred kratkim ga je Bog poklical k večnemu plačilu. Pusta je žgal. Nemci v Poadižju imajo staro šego, da za konec pusta žgo kres. Neki Jože, 23 let star, je v ta namen zažgal tri barake, s katerimi je zgorelo polno lesa in orodja. Rekel je, da ni tega storil iz hudobije, ampak zato, da bo letošnji pust zgorel kakor se spodobi, ali z drugo besedo: Jože sc je hotel postaviti bolj ko drugi fantje. 1 ako je prišlo, da je njegovo ime v bukve zapisano, v listih natisnjeno — on pa sedi v čajbi v Bocnu. Pozna zima. Po vseh predpisih bi morala že biti pomlad, a sušeč je gluh za predpise. Prinesel je snega po hribih, da je kaj, zatem pa burjo, ki tudi ob morju povzroča sredozimski mraz. V sredo je snežilo tudi v Trstu; v mestu se ni prijelo, po hribih okoli pa je ostal bel venec. Politika v Sloveniji. Po vojni sta bili v Sloveniji ustahov- Italija na morju. Državni podtajnik za mornarico Si-riani je izjavil v parlamentu, da se izvršujejo za mornarico naročila v vrednosti poldruge milijarde lir. Tekoči program, ki ladjedelnice zaposluje v največji meri, bo izvršen koncem leta 1931. in da i bo Italija takrat razpolagala s čisto mo-S derno opremljenimi 4 oklopnimi križar-! kami po 10.000 ton. k a mi 4 lahkimi križar- Ijcni dve novi stranki: Samostojni kmetje P° 50% ‘°"> 12 Poizvedovalnimi Narodni socialisti. Prva leta sta imeli! enotami po 2000 ton, 20 torpednimi rušilci po 1200 do 1400 ton in 20 podmor- m pristašev in poslancev, potem sta jeli hirati. Vse kar je po svojem osnovnem mišljenju nasprotno krščanstvu, se je zopet zlilo v staro liberalno stranko, ki jo pod imenom Samostojne demokracije vodi dr. žerjav. Oni dve stranki sta pre-; nehali, prenehal tudi »Narodni dnevnik«, j Zopet sta v Sloveniji dva sama velika tabra: na eni strani Ljudska stranka, ki; priznava krščanstvu veljavo za ves obseg človeškega delovanja, na drugi strani Samostojna demokracija, ki zgstopa načelo, da je treba življenje osvoboditi krščanskih vplivov. Gundullč. V dalmatinskem Dubrovniku (Ragusa) je cvetela hrvaška beseda že v davnini. Dubrovničan Gundulič je štet med najboljše hrvaške pesnike. Letos je 300 let, ■ odkar je izdal pastirsko igro ((Dubravko«. Najbolj znana pa je Gunduličevu pripovedna pesnitev »Osman«. Dragoceno pismo. nicami po 800 do 850 ton. K temu je prišteti še neposredno po vojni zgrajene lahke poizvedovalne ladje in torpedne rušilce, ki so še popolnoma delazmožni. O dvojezičnih napisih. V Goriški Straži je poslanec Besednjak objavil sledeče: «Z različnih strani prihajajo tožbe, da hočejo nekateri gospodje deželi prisilno odpraviti dvojezične pise na zasebnih podjetjih, kakor trgovine, gostilne in posojilnice teč nadomestiti sem radi te prefektu in se skliceval pri tem predvsem na postopanje županov na Bovškem. Gospod prefekt mi je odgovoril, da ima izključno prefektura pravico izdajati ukaze v tem predmetu, nikdar pa župani. Če želi kdo odstraniti slovenski napis prostovoljno, je prav, toda sile in pritiska ne sme izvajati nihče, ker je pri- po našo jih z enojezičnimi. Posredoval mučne zadeve pri goriškem MIHEC : Dva tedna sva molčala, z jezikom post držala. JAKEC: Tako sva dala dober zgled. Naj ga posnema ženski svet. temu prefektura odločno nasprotna. Ta-Znani kamnoseški mojster Alojzij, ko mi je rpkel gospod prt,fekt in v Ljubljani je podaril za Akadc-j n?|j sc nngj ljudje držijo. Ur. Besednjak. Vodnik mijo znanosti in umetnosti 100.000 di-: narjev. S tem velikodušnim činom je hotel proslaviti svojo 60 letnico. Z delom in redom si je premoženje pridobil in čeprav je le kamnosek, pravilno umeva pomen znanosti in umetnosti. V. pismu, ki ga je pisal upravi zaklada za tega Nedavno Akademijo, piše med drugim: «Treba je, da Slovenci iz lastne moči in edino s svojimi sredstvi postavimo tudi vrhova svoji kulturi, kakor so naši očetje zidali sami, brez tuje pomoči, temelje in stene 1 Magnasco. Ta mož je znal 75 jezikov go-kulturni stavbi. Nihče nam ne bo po-j voriti in pisati, magal in se za nas brigal, če si ne bomo pomagali sami in se iz svojih lastnih državni poslanec.« Slomškov birmanec. V Vitanju na Štajersken še živi 90 leten mož, ki je prejel birmo od škofa Slomška. Starček se še dobro spominja na Slomiška in ve pripovedovati, kako so ga ljudje že takrat za svetnika imeli. Dobre glave. je umrl v Genovi Fomlajevanje-sleparija. Na Dunaju je neki zdravnik predaval o pomlajevanju starih ljudi, kakor to dela n. pr. profesor Voronov in drugi. Dunajski zdravnik trdi, da so vse pomlajevalne operacije samo — denarne operacije, varanje lahkovernega sveta. Murska Sobota je kulturno središče prekmurskih Slovencev (Slovenske Krajine). Mesto ima 3000 prebivalcev. Ima pa kar dve tiskarni, kateri tiskata slovenske (v prekmurski govorici) in mažarske liste. V deželi je tudi mažarska • narodna manjšina. Ženska bodi oblečena dostojno. Nemški poštni minister je izdal odlok, da mora segati službena obleka poštnih uradnic najmanj 20 cm čez kolena. Izgubljeno letalo. Znan letalec Hincliffe je hote! preleteti atlantiški ocean v enem samem poletu iz Londona do Njujorka. Z njim se je peljala gospodična Mac Kay. Letalo ni prišlo čez ocean. Kje se je zgubilo, se ne ve. profesor Skesan morilec. Bornitzu v Prusiji sta dva ljudi je, da si morajo vse, kar si borijo, ustvariti s delom lastnih ,. . V Bornitzu v Prusiji sta dva moška moči ohranili in razvijali. Usoda naših j kpi:;;; letno , . , . , ro *n! no pa je kdo zločin odkril, se je javil z lastno glavo iz skromnih razmer.... Po: . . , . ..... ,, ... n ..... i neki Roebcr pri policiji v Meuselvvitzu mnenju je kulturno ! . i , j • •• . •« I J in povedal, da je s svojim tovarišem Si« dni tekočega meseca umorila 58 delavčevo ženo Fischerjevo. Pred- mojem skromnem mnenju je kulturno I delo podlaga tudi za gospodarski razmah. Kulturna zavest je vzpodbuda tudi za veliko gospodarsko podjetnost....« Tako je pisal mož dela. S svojim darom je postal narodni dobrotnik in njegovo ime bo vklesano v palači Akademije. Ustava Jugoslavije. Jugoslavija ima centralistično liberalno ustavo. Država je razsekana na ((oblasti« in »sreze«, ki pa imajo le malo samostojnosti. Vsa leta, odkar je ta ustava v veljavi, so se oglašale zahteve po reviziji, popravi. Tudi sedanja opozicija, katero vodita Radič in Pribičevič, zahteva revizijo ustave. Zdi se pa, da važni politični momenti ne dopuščajo sedaj podrobnejše razprave o ti zadevi, katera bo pa gotovo ob svojem času prišla na vrsto. Drzen^plezaleo. ' V Kolinu na Nemškem je 20 leten fant splezal na zvonik ondotne svetovnoznane cerkve. Zvonik je 160 m visok. Fant je na vrhu zvornika naredil par telovadnih vaj in zlezel nazaj dol. Dobil je stavo. Kemal Je bolan. Po listih se bere, da je turški paša Kemal bolan. Jetiko ima. ronyjem umoril Fischerjevo. Zvedela sta bila, da je Fischerjevim poslal neki sorodnik iz Amerike večjo vsoto denarja. Morilca tega denarja nista našla. Prismode. V Budimpešti sta imela dva študenta rada eno in isto dekle. Sprla sta se in se dvobojevala po amerikansko. Vlekla sta belo in črno kroglo. Tisti, ki je črno potegnil, se je sam ustrelil. Vendar ni umrl. Upajo, da bo ozdravel. Potem naj ga pa namažejo z leskovim oljem... Drugod je bilo nekoliko drugače. Dva podobna tiča sta silila za istim dekletom. Odločila sta, naj ona v črni kavi da strupa tistemu, ki ne mera zanj. Lisica je dela strupa — obema. V hudih krčih sta spoznala, da sta bila prismojena. Otrok puščavnlk. Dvanajstletni osiroteli finski deček Eino Ivunsela je bil v oskrbi pri nekem farmerju v Ontario. Nekega dne se je deček zbal kazni in ušel v gozdove, kjer je mnogo zverjadi, posebno volkov in medvedov. Tam si je deček napravil duplino in si nanosil repe. Ob repi in jagodah je potem živel v najhujšem mrazu celih 76 dni. Ko so ga našli, je bil popolnoma zdrav. ZANIMIVOSTI. V sreči se mož spozna ! V občini Hitzendorf na Štajerskem stoji mala, napol razpadla koča, v kateri živi njen lastnik — star možiček — s svojo ženo. V hlevu stojita kravica in koza, a stari gospodar veže metle in plete košare, da prisluži za sol. Pred nedolgim časom je prišel h kočarju mestni agent in 11111 ponudil državne gradbene srečke v nakup. Starec je najprej odklonil, končno sta se pa le tako pogodila, da bo plačal agent zanj prvi obrok, zato mu je pa dal kočar tri mlada drevesca. Kmalu nato se je pripeljal pred revno kočo avtomobil z več gospodi. Le-ti so kočarju povedali, da je zadela njegova srečka dve miljardi avstrijskih kron. Možu je bila novica močno všeč, toda — znorel ni in tudi od kapi se ni dal zadeti, kakor bi storil marsikdo drug ali druga na njegovem mestu. Sedel je marveč takoj v avtomobil in se odpeljal na Dunaj po denar. Povsodi si je dal postreči, povsodi je dal obilo napitnino — toda vse po pameti. Večji del denarja je naložil v neki dunajski banki, 2000 šilingov je pa vzel s seboj in jih naložil v domači rajfajznovki. Svoji ženi je prinesel z Dunaja v nahrbtniku — 8 kg jabolk. Nato pa je zopet sedel na svoj trinožnik na podu in se z nezmanjšanim veseljem lotil svojih metla in košar. — To se pravi srečo junaško nositi! Orel je hud na letala. V Ameriki je neko letalo frčalo čez hribe. Naenkrat se je velikanski orel srdito zagnal proti njemu ter jel kavsati letalca, ki sta sedela notri. V borbi z orlom sta izgubila oblast nad strojem ter padla in se ubila. Slovo odlič (Dopis i* V soboto je gospod David Doktorič zapustil Gorico in se preselil v Jugoslavijo. Njegov odhod pomeni za škofijo veliko izgubo, velika vrzel je nastala tudi v gospodarskih in kulturnih organizacijah, zato tudi ni mogoče, da bi njegov odhod ostal brez odmeva v jasnosti, tembolj ker je bil gospod David Doktorič prav izrazita osebnost. Doktoričev življenjepis. David Doktorič se je rodil v Našicah v Slavoniji 24. oktobra 1887. Njegov pokojni oče Ivan je bil prej orožniški rešpicient, a se je kasneje preselil v Na-šice, kjer je bil dodeljen upravi veleposestva grofa Pejačeviča. Ko je bil David eno leto star, so mu očeta umorili. Hišni gospodar je sumil, da ima stari Doktorič nekaj denarja pri sebi in ga je čakal na poti proti Podgorici, kjer ga je ubil in mu vzel 20 goldinarjev. Morilec, neki Borovič, je bil radi umora obešen. Tedaj je mati vzela Davida in šla v červinjan na dom stare matere. Mati se je borno preživljala in zato je Davida vzela k sebi njegova teta na Dwnaj, kjer je deček pohajal ljudske šole in jih tudi dovršil. Leta 1897. se je teta z nečakom preselila v Červinjan, ker ji je umrl mož Franc Schvvarz, pismonoša iz češkega Brna. Ko je deček bil v Čcrvinjanu in jc znal dobro nemško, se je zanj jela zanimati baronica Marija Peteani, ki je vse storila, da bi dali dečka študirat. Ker je bil David po očetovem pokolenju Kranjec, so ga po posredovanju deželnega odbornika Schafferja kranjskega sprejeli v ljubljansko Marijanišče, kjer je bil rajni dr. Lampe za ravnatelja. V tretji, latinski je bil sprejet v goriško Malo semenišče. Leta 1907. je z odliko dovršil gimnazijo, kjer je imel za sošolca drja Josipa Aviana, sedanjega kabinetnega šefa tržaškega prefekta, ter Venceslava Beleta, kanalskega dekana in slovenskega literata. Leta 1911. je Doktorič dovršil bogoslovje, nakar je po novi maši bil imenovan za kaplana na Placuti, obenem mu je odbor Alojzijevišča poveril vodstvo tega važnega vzgojevališča, kar pomeni za mladega duhovnika pač veliko odlikovanje. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je šel jeseni 1914. za kurata v Ga-berje pri Štanjelu, kjer je ostal do oktobra 1918., ko ga je goriški nadškof poklical v Gorico, kjer je postal kancllsl nadškofijske pisarne, obenem pa ie upravljal župnijo na Travniku in pod Turnom, dokler se nista vrnila župnika. Obenem je hodil po zapuščeni Furlaniji, kjer je maševal, italijansko in furlansko pridigoval. Pripominjamo namreč, da ?e gospod Doktorič popoln poznavalec slovenskega, italijanskega, nemškega in furlanskega jezika v govoru in pisavi. Ker ni bilo takrat, to je ob prevratu še nobenega slovenskega duhovnika v goriški PODLTSTBIK.__________ Goslačeva 11 (Spisal 'A'.) «Torej sc vsa vas laže», preseka ji Jurij besedo. Posvetilo se mu je v glavi, in skoro trdno je bil uverjen, da mu je jasna vsa stvar, jasne Jerine spletke, jasna nedolžnost goslačeve hčere. Srce mu je od radosti poskočilo. Jera je bila popolnoma poražena. Bledica na njenem velem obrazu je kazala očitno, kaj se godi v njeni duši. Videč, kako lepo ,io je speljal na led, oglasi se Jurij po dolgem molku z rezkim glasom: «Da bi jaz vedel, kdo si drzne tako \ nesramno obrekovati to ubogo Manico, izderem mu pri tej priči strupeni jezik!« Tn jezno zavihti roko, da žena plaho skoči v stran. Vedela je, zakaj se Ko-relnov sin tako poteguje za čast dekletovo, in sram je je bilo. Da vsaj nekoliko odvrne od sebe sumr.jo, zajeclja pohlev- nega moža. Gorice). okolici, je nujne dušnopastirske posle opravljal po vsej okolici. Ko se je leta 1920. na ruševinah go-riške dežele jela spostavljati Zadružna zveza, je bil David Doktorič poklican za tajnika, ostal pa je obenem kaplan na Travniku; to obojno službo je vršil do zadnjega, ko je zapustil naše kraje, ker mu ni bila priznana prošnja za italijansko državljanstvo. Doktoričeve zasluge. Kdor bo popisoval Doktoričeve zasluge, ta bo imel veliko nalogo, ker je bil Doktorič mož vsestranskega delovanja. V prvi vrsti je bil Doktorič zgleden dušni pastir, ki je z živim zgledom dajal moč naukom, ki jih je nedeljo za nedeljo oznanjal. Povsod, kamor ga je božja previdnost postavila za dušnega pastirja, povsod j c neumorno in nesebično žrtvoval vse svoje najboljše moči za dušni blagor vernikov. Tudi v Gorici, kjer je imel kot tajnik Zadružne zveze že itak veliko dela, je kot kaplan zgledno vršil svojo nalogo. Vsako nedeljo in praznik je zjutraj od šestih maševal, imel pridigo in popoldne krščanski nauk. Vse leto pa je nedeljo za nedeljo in tudi v delavnik, zlasti še v postnem času, dolge ure presedal v mrzli spovednici in vernikom delil nadnaravne utehe. David Doktorič je imel toliko dušno-pastirskega dela, da bi se marsikateri drugi njegov sobrat s tem delom zadovolji) in bi drugo delo odklanjal. Toda Doktorič je bil mož po božji volji in je kot socialno čuteč človek imel za nedopustno, da bi šyoje talente zakopal, in je smatral za grešno, da ne bi ubogemu ljudstvu pomagal in mu stavil na razpolago vseh svojih moči. Držal se je Zveli-čarjeve besede «Misereor super turbani». Samo iz tega vidika bomo zapopadli vsestransko Doktoričevo delo. On je smatral svoje karitativno, gospodarsko, prosvetno delo le kot dopolnilo dušnopastir-skega poklica. Mladinsko vzgojno delo. Kot nov kaplan in vodja Alojzijevišča se je z vso silo lotil reforme Alojzijevišča, ki se je pod njegovim vodstvom prelevilo iz bornega dijaškega bivališča v moderno vzgojevališče. število dijakov se je povišalo od 45 na 80. Vpeljal je pravi vzgojni sistem domačnosti in hi-gijena se je v zavodu šele pod njim udomačila. Prej je veljal sistem: Spreje- majmo najbolj uboge. Doktorič je vpeljal sistem: Ne najbolj uboge, ampak najboljše. Cerkveno pelje. Na Travniku je prevzel vodstvo pevskega zbora in v kratken smo imeli v cerkvi prelep mešan zbor, ki ga je ob slovesnostih spremljal orkester, katerega jc tudi Doktorič vodil. V Gorici je bil načelnik pevskega oddelka Presvetne no: «Moj šimen pa je uni dan pravil, da jo je našel na Lukanovi snožeti vso objokano. Torej nekaj mora vendarle biti, bodisi to ali to.». «Ako je jokala, jokala je zaradi bolnega očeta«, brani jo mladenič in poskuša zatajiti svoj notranji nemir. «Mar bi ti ne jokala, ko bi trpela toliko, kolikor trpi ona — po nedolžnem?« «Mogoče!« odgovori Jera, uvidevši, da se je znova vjela v drugo zanjko, ko je to izkramljala; prepričana je namreč bila, da Mana tedaj ni jokala po očetu, nego po Juriju. Med tem sta dospela do domače vasi. Jurij jc krenil po bližnjici proti domu, Jera pa jc capljala po glavni cesti dalje; skoro pozabila sta se pri razhodu posloviti. Globoko se je oddahnila starka, ko se jc videla samo. Jezila se je sama nase, da temu mladeniču ni mogla biti kos. Nevoljno je stresala glavo in mrmrala sa- zveze, ki je štel najmanj 80 zborov po deželi. Ta pevski oddelek je leta 1925. priredil prvi glasbeni tečaj, na katerem so poučevali glasbeniki Adamič, Srečko Kumar, Ivan Grbec, Orel, Sever, Šček, Bortolotti. Doktorič je bil v stalnih stikih z Vinkotom Vodopivcem, Stankotom Premrlom, drjem Kimovcem, našimi prvaki na glasbenem polju. Pevski oddelek je imel prilogo v čolniču. Sam je zložil sedem Marijinih pesmi, dve evharistični, svetogorski kraljici, razne svetne pesmi. Cerkveni glasbenik ima v njem stalnega sotrudnika. Delo na gospodarskem polju. Ivo je postal tajnik Zadružne zveze, je bila zveza v ruševinah. On je bil tako-rekoč duša vsega obnovitvenega dela. Uredil je nanovo arhiv, kakršnega iščete drugod zaman, tako da ga vladni komisar Zadružne zveze ni mogel dovolj pohvaliti. Vodil je vso zadružno propagando zveze, ki je takrat obsegala 80, a šteje danes že 170 članic. Doktorič je bil eden glavnih činiteljev v akciji za izmenjavo bankovcev. Samo enkrat jih je iz Ljubljane prenesel za 1.800.000 lir. Na Doktoriču je slonelo ogromno delo obnovitve knjig, ki so bile po večini izgubljene. jPo Doktoričevein podnetu je zveza odlično skrbela za vzgojo mladih zadrugarjev in je v ta namen priredila j/et tečajev. Zadružna zveza je organizirala uvoz semenskega krompirja, kar je bilo spričo znanih ovir jako težavno delo, pravtako je zveza organizirala izvoz zgodnjega krompirja. Njegovo delo je bila velikopotezna akcija v prid idrijskim čipkam, kar pa se žal ni posrečilo, pri čemer pa nima zveza ni-kake krivde. Vsem je znano, da je bil Doktorič marljiv sotrudnik Gospodarskega lista. Obnova dežele po vojni. Goriška je bila po vojni en sam kup razvalin. Treba je bilo sploh vse spostavi-ti. Takrat se je osnoval odbor za obnovo Goriške. V tem odboru, v katerem so sedeli poleg poslanca Ščeka zastopniki obeh narodnosti in vseh strank (razen komunistov), kakor na primer gg. Ignac Križman, Franc Gorkič, arhitekt Luzr zatto, dr. Sturani, dr. Targioni, inženir Ribi, Štolfa za socialiste, in drugi, v tem odboru, čigar član je bil tudi Doktorič, si je leta stekel za deželo nevenljive zasluge. Ta obnovitveni odbor je izdeloval spomenico za spomenico za razna ministrstva, vršil krepko propagando v prid oškodovancev, naredil brez števila poli v Rim, ta odbor je rešil goriški deželi milijone in milijone, ki bi se sicer zgubili. Bazno kulturno delo. Po vojni je Doktorič največ naredil, da se je obnovilo Katoliško tiskovno društvo v Gorici, ki ima trajne zasluge za povzdigo verske prosvete našega ljudstva. Po vojn4 je bil temu društvu prvi predsednik in sicer do 1923. leta. Pod. njegovim predsedovanjem se je ustanovil mesečnik Mladika,' ki ostane trajne ma k seboj: «Poroka bo! Prav gotovo bo poroka, čeprav se bo stari upiral z rokami in nogami. Vzeli jo bo moral P°‘' streho rad ali nerad. Oj, Mana!« To je bil sklep njenega razmotrivanja in sicer lak o važen, da si ga je glasno dvakra ponovila. Mlndi Koren pa je bil danes vprvic zopet v resnici vesel. Tako ponosno je prihajal proti domu, da :->c je materi, sedeči v sobi pri odprtem oknu, kar samo od sebe smejalo in da jc pozabila hipoma vse bridkosti prošlih dni. A tudi Andrej je bil ta večer izredno dobre volje. Vaški fantje so sc sešli po nauku v krčmi, da si žalijo in odmočijo zasušena grla. Korenov hlapec je bil danes duša cele družbe. Tovariši so mu kar navskriž časlitali in ga želeli videti kmalu pred oltarjem z družico od strani-Andrej se je sicer branil takih častitek, češ, da je vse govorjenje o njem le gola laž, a prijatelji se niso dali preveriti. Rad ali nerad jc moral igrati vlogo že- vrednosti v naši kulturi. Ta list izhaja sedaj onstran meje. Ko so se jeli po vojni vračati prvi oddelki našega ljudstva domov in še ni izhajal noben list je bil Doktorič med prvimi, ki je poudarjal potrebo, da se ljudstvu nudi čtivo, ki je bilo v časih novih zakonov tembolj potrebno: dobili smo Stražo. Doktorič in politika. Ko sc je na Goriškem pred vojno bil boj med strankami, in je bil boj bolj osebnega značaja, tedaj sc je proti strankam Gabršček in Gregorčič dvignilo gibanje nove struje, ki je hotela, da iz politike izginejo vse osebnosti in se namesto oseb postavijo načela, takrat je Doktorič brez oklevanja pristopil k temu gibanju in je sodeloval pri Novem času, ki jc z vojno prenehal. Od tedaj se Doktorič ni več udeleževal političnega življenja, tembolj ker ni bil naš državljan. Gorica brez prenočišč. Vsi vemo, kako je bilo v Gorici takoj ob koncu vojne. Nadškof ga je poklical v pisarno za kanclista in kot tak je zopet uredil razdejani arhiv. Doktorič je stanoval v tretjem nadstropju hišne številke 2. bivše Gosposke ulice, kjer je imel samo kuhinjo pokrito. Sam si je fiokril še dve sobi, sam si stesal okna in vrata. Njegovi sobratje, ki so prihajali v Gorico in niso mogli v porušenem mestu dobiti prenočišč, so se redno posluževali Doktoričevega prenočišča, ki ki so ga krstili za «Hotel gratis«. Neprijetnosti. Mimogrede naj omenim, da mu je kot kaplanu na Placuti stregla teta, ki je bila Nemka. Ker je kot odbornik pri raznih društvih prihajal po sejali bolj pozno domov, jih je moral redno slišati od tete, kakor na primer: «So ein Geistli-cher. Du bist ein rechter Geistlicher!« Pa mu je dodala: «Das Lumpenglockerl laeutet um neun Uhr«. Med vojno je bil na deželi. Takrat je moral trpeti preganjanje, ker so mu očitali, da lnijsk« ljudstvo proti vojni in ]>osebe proti armadi. Kakor vsakemu marljivemu, idealnemu delavcu, tako tudi Doktoriču niso bile prihranjene bridke ure očitanja, obrekovanja od strani častiželjnih, nevoščljivih in podobnih elementov. Gospod Doktorič! Bog, ki je v nebesih, in ki pozna duše in srca, in ki beleži vsa naša dela, On naj Vam poplača vse dobro, kar ste storili našemu ljudstvu, On naj Vas tudi nadalje blagoslavlja. Zbogom ! Vojni oškodovanci Vojne oškodovance opozarjamo, da se je finančna intendanca v Trstu postavila na stališče, da ne bo dajala več informacij o stanju prošenj; pač pa si bo uradnik zabeležil ime oškodovanca, ki bo prosil za informacije. Oškodovanec ne bo prejel nikaltega odgovora ne tisti dan ne pozneje, vendar finančna intendanca obljublja, da b« storila vse, da se prošnje čimprej rešijo. nina v njih sredi in dajati za pijačo, ki je slednjič vsem zmešala glave. «Andrej, kadar bo svatba, boš tijrli mene povabil; jaz imam harmoniko«, ponudi se mu prvi. «In mene tudi! Jaz znam plesati!« dostavi drugi. «In mene tudi! Jaz znam piti, jesti, norce briti«, glase se vsi h krati in dvigajo kozarce ter trenkajo z Andrejem tako junaško, da ga izlijo več po mizi kakor v grla. «Kaj mislite? Lepa nevesta bo ta Mana!« hvali jo prvi. «1, kaj lepa! Pridna bo, pridna, da ne kmalu .katera tako. Vse bo hotela sama narediti. Andrej, ti boš samo roke križem nosil«, prorokuje mu drugi. «Le nekaj bi moralo biti bolje«, pomišlja si tretji. «Denarja ne bo prinesla, denarja!« «To nič ne dč», tolaži ga četrti. »Denar bo kar sam na kup letel, ko se vzameta, še Korena lahko prekosiš, Andrej, ako le hočeš«. »Potem te pa za župana izvolimo«, obljubujc mu nekdo, ki niti volilne pravice nima. Tako so zidali tovariši svojemu pri- Kaj nam z dežele pišejo Iz JELŠANSKE OKOLICE. Naj odgovorim vaškemu fantu, ki hoče nekaj popravljati, pa ne ve kaj bi popravil, ne kje bi začel. Nisem obsodil vseh deklet, ker drugače bi bil zapisal «vse», ne pa «nekatere», ravnotako pa nisem, hotel priobčiti imen vseh modrih in pametnih, na katere smo lahko ponosni. Želimo le, da bi bile te junakinje uspešen zgled slabejšim, katere, je pač treba na pravo pot navračati. Vsem, ki sumijo g .Moharja, da je on poslal zadnji dopis, moram reči, da nespretno sodijo. Kako naj on draži in plaši pohlevno čredo, ko jo mora le na lep način vabiti v svojo hišo? Kot gostilničar bi tako delal ie proti svoji koristi. Poglejmo si naše gospodarske razmere ... druge strani. Naša očaki ‘in starešini, ki po končanem vaškem zborovanju sedajo k čaši črnega istrijanca, ne vidijo z odprtimi očmi. Ko črnina privre do jezika, takrat pa še posebno ne manjka denarja; vedno ga je dovolj za ložbe, ki skubijo naša posestva. Zajem-ljive so razprave o jusih. Pri teh imate priliko občudovati advokate iz Rupe in Lipe; nazadnje bo od teh jusov in gmajne prav malo ostalo. Lipljani so že skoraj vse izsekali. Rupljani sploh nič nimajo. Ravnotako'imamo priliko gledati gole rebri šapljanske in pašiške gore. ki je bila ob koncu vojne še lepa in bogata šuma, zdaj pa je zginila, kakor bi jo voda odnesla. Čudili se boste pa, če vam re: čem, da jo je odneslo vino. Žalostno ali resnično! Po mojem mnenju je najbolje, da se vsi kmetje naših kraških vasi oprimejo ovčjereje, ki v takih razmerah z majh- trudom največ donaša. Veliko J e na- nim tudi še senožeti, ki bi se z majhnim porom dale očistiti in pognojiti. Upajmo, da naš kmetič znova vzljubi ta rodna svoja tla in da jih začne bolje negovati, ker v teni je edina gotova pomoč. 'Opazovalec. >z LOKE v Istri. Marsikomu (tudi meni) se čudno zdi, da se nobeden ne oglasi v M. 1. iz naše fare. Menda je pust vsem zmešal misli 'n odnesel lire, tako da smo vsi suhi in pusti še bolj kot je oni v pratiki. Vedeti •le treba, da je pošla vsa kreda našim vljudnim krčmarjem. Tako smo «šrau-bali» po mizah signale in številke bri-skole in treseta. Kdor je pa plesal, je pa dal denar za kordje. Pili smo pa vsi vino, vermut in drugo, kar je bilo že komu všeč, samo ta razloček je bil:v pijanci in plesalci, eni in drugi, so potem zdravili mačka, plesalci pa so bili toliko na slabšem, da so zdrsali «postole», zato pa rabi sedaj čevljar usnja, drete in smole. Zato ni nič čudnega, če jamramo: slabi časi, ni denarja. Seveda ni denarja, ker nam ga take neumne zabave največ «pouzmajo» iz že tako suhih žepov. Neki vdovec se je sam pohvalil da je dal 70 lir za kordje (to je ples). Rog daj norcem pamet! Ko pa priredi č. g. župni upravitelj takoimenovani ofer za popravo farne cerkve in nje potrebščine, darujejo ženske po .»O, 20. in 10 vinarjev. Toliko, da ne ostane zadaj. Možki pa ostanemo lepo zadaj v cerkvi blizu vrat na miru. Kakor da se nas ne tiče vse to. Torej ni nič čudnega, da imamo farno cerkev v takem stanu. No, sedaj smo jo za silo popravili, toliko da se lahko opravlja v njej sv. maša in drugo. To pa po zaslugi našega č. g. žup. upravitelja. Ali še je dela, še popravila pri cerkvi. V mesecu maju bodemo imeli, kakor nam je obljubljeno, sv. birmo. Te ni bilo pri nas od leta 1910. Torej celih dvanajst let. li koncu še to: Darujmo vsak jio svojih močeh za svojo cerkev. Kojti farna cerkev, lepo napravljena, je faranom ponos in veselje. PODGORJE. Na 10. marca je naš g. župnik blagoslovil prelepe kipe za novi oltar presv. Srca Jezusovega. Oltar je tirolsko delo. Na sredi je velik kip presv. Srca Jezusovega, na desni sv. Mala Terezija, na levi sv. Anton Padovanski. Vse je zelo lepo. Dekleta so oltar okrasile z venci, otroci so potresli ves prostor pred oltarjem z zvončki. Zbor je lepo prepeval. Tako nas bo ta novi oltar tudi spominjal na duhovnika, ki je moral oditi od nas na štajersko. Presv. Srcu smo posvetili našo vas, naj božji Dobri pastir varuje in tolaži svoje ljudstvo. Za novi oltar je prišlo okoli 2000 L darov od Podgorcev iz Amerike. Izrekamo jim tem potom svojo zahvalo. Bog povrni! BREZOVICA pri Materiji. Kakor beremo iz te ali one vasi, naj-! demo, da je podobno tudi pri nas. Tudi j tukaj so taki možje doma denarja, se radi v gostilni zasede in dajo zaslužiti. Za pust so tudi pri nas nebogljeni fantinci šli nabirat klobase ter nabrano zapili. Starejši fantje jim puste delati, kar hočejo, Aii- ni torej tako, kakor se bere od kje drugod, povsod seveda ne. Brezovica naj bi raje potegnila za boljšimi vasmi. LANDOL. Malokd aj se oglašam v listih. Toda, ker vidim, da se neki dopisnik že par-krat pomalo spotika nad landolskimi fanti, hočem navesti par njih zgledov, kateri so lahko zgled tudi fantom sosednjih vasi. Landolski fantje imajo svojo cerkev in kapelico, za, katero skrbijo sami, da se nahaja zmiraj v najlepšem redu. Od leta 1915. je bila cerkev že dvakrat od Marijina družba z zastavo in palmami. Lep je bil pogled na dekleta, ki so nosila košarice polne različnega cvetja. Spremljale so jih ob straneh male deklice, ki so držale v rokah trakove, viseče s košaric. Sledili so pevci in duhovščina. Male deklice so neposredno pred kipom M. B. trosile cvetja. Težak in ličen tron s kipom M. B. dvignejo fantje in ga oddajo dekletom. Ob kipu so šla dekleta belo oblečena s svečami. Vsem do srca segajoč je bil prizor pred cerkvenimi vrati. Na preprostem, a lepem slavoloku sta dva angela nepremično držala trakova, ki sta se, raztezala znad sredine vrat z napisom «Ave Maria, Mater dolorosa«. Druga dva pa sta, obrnjena proti prihajajoči nebeški materi, držala sklenjene roke. Ljudi se pred cerkvijo kar trlo, tako, da ni bilo mogoče vzdržati pravega reda. Ko je dospela Mati Božja do vrat, ji pride naproti domača Marijina hči, ki jo v prekrasnih besedah jiozdravi in jo prosi, naj hi pri nas na veke ostala. V tem trenutku so bile oči vseh navzočih rosne. Ko so postavili kij) na vzvišen prostor v sredini cerkve, ki je bila vsa z zelenjem ovenčana, ga je blagoslovil preč. g. dekan Venceslav Bele, ki je tudi pro-. . ... i cesijo vodil v spremstvu preč. g. Franca ki imajo obilo; Močnika, vikarja iz Avč in g. prof. Filipa Terčelja iz Gorice. Poslednji je imel nato govor, ki je segal vsem do srca | in ganil marsikoga do solz. Na koncu so bile še pete litanije M. B. in blagoslov. Tako se je končala slovesnost, ki ostane v trajnem spominu vsem Ročinjcem. Dolžnost naša je, da se zahvalimo na tem mestu svojemu dušnemu pastirju, preč. g. Karlu Reja, za ves njegov trud, da je priredil tako veličastno slovesnost, ki nam je nudila toliko dušnega veselja. Ljubi Bog naj ga ohrani na mnoga leta med nami! Istotako se zahvalimo tudi vsem zgoraj imenovanim preč. gospodom, ki so s svojo navzočnostjo dvignili vso svečanost. Vse naše priznanje gre pevcem in pevkam, posebno pa prevo-vodju g. Josipu Malniču za , njegovo požrtavovalnost. Vsa čast tudi domačim fantom in dekletom in vsem ki so s svojim trudom pripomogli k večji časti Marijini. Hvaležni smo tudi vsem okoličanom posebno Kanalcem in Avčanom za nepričakovano obilno udeležbo. Ma- na) vsem obilno poplača. mmmmmagmmmmmmmmmmmmiiiia strele poškodovana, zii katero so sami | fantje prispevali, da se je popravila. V ; cerkvi se vrši vsako leto sv. maša za ! fante, takozvana »fantovska maša« in ! katere sc v večji množini udeležijo fantje. Plesa tudi ni bilo v Landolu že več let, da bi ga fantje sami priredili, pač bil je zadnji ples pred štirimi leti, katerega je priredilo prostovoljno gasilno društvo in od katerega je bil čisti dobiček namenjen za nabavo gasilnega orodja. Letos je bilo tudi gasilno društvo razpuščeno, katero je pod vrlim načelstvom g. Josipa Boleta zelo napredo-! kupuješ zahtevaj V« kg. zavoje z valo in je pri več požarih z veliko' oddaljenim vsestransko z požrtvovalnostjo delovalo. ROČINJ. Zadnje dni so združili našo starodavno občino Ročinj s Kanalom. Posamezne ho stalo to več zgube časa in tudi denarja. Zato prosimo tozadevno oblast, da bi šla o ' " na roko. Začetek februarja se je zopet obnovila mlekarna, ki je že obstojala pred vojno. Ob splošni revščini je to edini up našega kmeta, da nam bo vsaj deloma za davke preskrbljeno. V nedeljo dne 12. februarja smo imeli! iziedno lepo slovesnost. Blagoslovil se je nov kip Matere B. sedem žalosti. Ob j dveh popoldne smo se zbrali v obilnem številu pred župniščem. Slovesnost se je P” •,* Z Manjino pesmijo. Potem sc je azvi! pod vodstvom domačega gospoda kurata sprevod iz župnišča proti cerkvi. Sprevod je otvoril križ s šolsko mladino pod nadzorstvom nje dobrih vzgojiteljev. Za tem so korakali v velikem številu fantje in možje, kanalska in domača Izvrstna jed za kosilo in večerjo so testenine «Peka-tetev, makaroni, špageti, in dr. Kadar jih napisom «Pekatete». ifiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiaiiiiiiinijiiiiii Iz JABLANSKE OBČINE. Vsako leto se mefca kmetovalec, zlasti pa sadjar pritoževati, da malopridneži, posebno pa razbrzdani otročaji delajo škodo. Že v juniju in juliju se spravijo nezrelo sadje, lomijo veje, in teptajo travo. Prav bi bi-svoje otroke lepo podu-jih morali tu- na njegov ra sklicavali so jatelju gradove v oblake in marljivo praznili bokal za bokalom čun. «Saj si Korenov«, in terjali pijače. «Ti lahko daješ, ki imaš več, kakor mi vsi vkupe«. In Andrej je bil pokoren in darežljiv kakor grof. Tolikim voščilom se ni mogel več ustavljati; veroval je nazadnje ž sai Je Korenov! Pošten tudi«, potolažil j0 je mož .ie. Andrejevi tovariši pa so bili tako nevljudni, da niti domov niso spremili svojega dobrotnika, kateremu nocoj ce- sta in steza ni bila povsodi dovolj široka. «Saj luna sveti!« potolažili so ga in se J^šli svojo pot, on pa svojo. «Rad bi vedel, kako se bodeta z mladim Korenom razumela?« izproži pogovor tisti, ki je bil najbolj trezen. — «Kaj drugega? Proč ga bo zapodil; zakaj pa je tak norec, da'vse verjame!« odgovori mu tovariš. «Potem grem pa jaz h Korenu služit«, pripomni nekdo. «In nam boš za vino dajal kakor Andrej«, dostavi drugi. «Da, ‘‘ko b* bil tako prismuknjen, kakor je zavrne ga prejšnji, dalje začujejo hripav je pa obveljalo on«, Iz glas: Andrejev «Tri leta že služim, Tri leta še bom. Če ona me noče, Za «iblajtarja» bom!« in glasno se začno smejati. Sprimejo sc in zapojb, a ne mnogo lepše nego njih predobri prijatelj. (Dalje.) nad zeleno, odrsajo lub lo, da bi starši čili, da ne gre tako, in bi di posvariti, če se pregreše in jjo zaslugi kaznovati, da se tako delo prepreči. Naj bi jih z mladega učili gojiti sadno drevje. Marsikateri mladenič v zimskem času pohaja in postaja po vasi, ko drugi obrezavajo, mažejo, okopavajo in gnoje okoli drevja ali delajo nove nasade. Večkrat se bolj zaostali kmetovalci posmehujejo naprednejšim sosedom, namesto da bi jih skušali posnemati. Kmetovalec. □ORNBERG. ■ Za praznik sv. Jožefa smo imeli zelo lepo cerkveno prireditev. K prazniku je! bila tridnevniea, pri kateri je imel go-i vore prof. Filip Terčelj. Na praznik sv. i .»o/.efa so pristopili fantje-k skupnemu i sv. obhajilu pa tudi drugih vernikov ve-i lika množica. Vzorno je bilo te dneve tu-1 di petje pod vodstvom g. Lojzeta Bra-‘ tuza. Izbran pevski program je prišel na vrsto na praznik sv. Jožefa, ki je tudi godovni dan našega g. župnika in njegovega strica, ki mu je duhovni pomočnik. Popoldne pri blagoslovu je bil jiravi cerkveni koncert. Solospeve je pel g. Jožko Bratuž s spremljanjem violine. Pele so se Vodopivčeve, Premrlove, Gruberjeve in druge skladbe. Slovesnost se je zaključila z mogočnim pozivom «Pov-sod Boga!« Pohvalo moramo izreči našim fantom in zahvalo prirediteljem in sotrudnikom. Bog živi! MAČKOVLJE. V naši vasi se je prigodilo marsikaj, odkar se nismo oglasili. Na pustno nedeljo smo imeli veliko slovesnost in cerkveni blagoslov. Vsa vas je bila praznična. Stari in mladi so bili veseli in zadovoljni, da so učakali slovesen dan, kakor ga ni bilo tako brž, odkar so cerkev sezidali. Gotovo pa takrat ni bilo tako lepega petja v cerkvi. V nanovo poslikani cerkvi se je vršila ta dan po- roka in tudi dva krsta. Cerkev je bila s cvetjem ovenčana in pri službi božji polna domačega in tujega ljudstva. Popoldne je bil tudi blagoslov. Za pojiravo cerkve smo veliko žrtvovali z denarnimi doneski in s tlako vsi po vrsti in zmožnosti. In še bi bilo treba par sto lir, da bi se cerkev tudi odzunaj bolje uredila. Za pust nismo imeli plesa, pa tudi sicer že par let ne. Sčasoma bomo izgubili vse veselje do plesov, kot kaže. Imamo 50 fantov v vasi; tri dele jih je, ki ne plešejo in ne popivajo čez mero. Kriza je. Pomanjkanje v žepih, v gostilnah in jjovsod. Delavci so brez zaslužka, kmet brez semena in krme. Bojimo se pomladi. V sedanjih razmerah ne moremo gospodarstva izboljšati v znatni meri, ker za to je treba tudi denarja, kredita. Ceste in poti imamo slabe. V vasi primanjkuje vsako leto vode, vendar na vodovod, kakor ga je treba, se ne misli. Sveta njiva je v slabem stanju, zidovje se bode razpadlo, kapela je slaba. Na 12. marca smo jjokopali Albina Tula s 15. številke, mladeniča vsem vaščapom priljubljenega. Bil je vesel in bister, pa zmerom pošten. Rad je čital knjige in liste. Mnogo ljudi se je udeležilo njegovega pogreba, godba mu je svirala in pevci peli žalostinke. Dragi Albin, uživaj neskaljeno radost nebeško! Mačkovljanski kmetič. ŠMIHEL pri PostojnL Iz naše vasi se pa res malokdaj oglasimo. Pa tudi nimamo nič prav posebnega povedati. Norelo in plesalo se ta j predpust ni kot je bila navada; je bilo ! premalo denarja za na svojo roko, pa so se fantje porazgubili v druge vasi. Poročil se je letošnji predpust samo eden, drugi pa pravijo, da raje plačajo davek, kakor da bi jim sitne ženske kratile zlato svobodo. Zjislužka je pri nas malo. Seno, ki je naš gkivni dohodek, ima letos zelo nizko ceno. Naši gozdarji tudi jamrajo da jim ne gre vse tako, kot bi si želeli, poleg tega pa še eden drugega izpodjedajo ter tako «froht» dol porivajo. , V Šmihelu smo imeli dva dni gledališče kakor v kakem mestu. Prireditelji so bili fini igralci in umetniki v telovadbi. Toda kmalu so se prepričali, da pri nas nismo bogvekaj vneti za take reči, oziroma, da nimamo denarja. V februarju smo pokopali nagega dolgoletnega vaškega mežnarja Vkljub visoki starosti, 84 let, je opravljaj svojo službo do zadnjega; par dni pred smrtjo je še stregel pri sv. maši N. p. v m. POVIR. Pri nas se jiečaino z raznimi kmetijskimi strokami. Pred nekoliko leti je bila tu posebno v čislih ovčjereja. Z rejo koz se pa nismo ukvarjali. Pravijo, da je ta žival zadnji čas občutno obdavčena radi škode, ki jo dela z objedanjem mladega listnatega drevja. Gre se za varstvo gozdov. Odslej se bomo sicer neveseli zanimali pa še za neko drugo panogo, namreč srnorejo, ki jo ne bo uničil davek, čeravno bo zelo škodovala gozdu. Posebni razumniki v tej stroki so neki tržaški gospodje, ko imajo v zakupu naš lov. Naročili so, kakor smo zvedeli, večje število srn baje iz Avstrije in Čehoslo-vaške. Gotovo bo to kaka plemenita pasma, s katero hočejo požlahtniti in pomnožiti zanemarjeno pleme domačih srn. Rog ne daj-, da bi šel kdo na lov. Nekega našega sovaščana so pri takem delu zasačili lovski čuvaji. Po končani sodni obravnavi je pravil, da je bil vprašan, če je imela srna, ki jo je ujci, znamenje na ušesih (oringel). Mož se pa ni hoteli ponašati s tem, da lovi srne, ki nosijo uhane. Govoril je resnico, sicer bi moral drago plačati srno Avstrijanko ali Čehinjo in nje prevozne stroške. Njegov odvetnik - branitelj ga je zagovarjal na podlagi zakona. Moral je prestali vsaj toliko kazni, da je bil ta-korekoč volk sit in ovca cela. Kakor je po gozdnem zakonu zabra-njen vstop naši živini v gozd, tako naj bi bil prepovedan tudi češkim oziroma avstrijskim srnam. Bolj prav bi bilo če bi mi izvažali naše srne kam tje v Avstrijo, od koder naj nam bi poslali lesa za popravo naših* bornih stanovališč. Naše punce bodo menda žalostne, ko bodo zvedele, da tekmujejo ž njimi glede lepih uhanov češke in avstrijske srne. Kotš Navi. Po čem je lira ? Dne 21. marca si dal ali dobil: Za 100 dinarjev 33.10 L » 100 čeških kron 55.85 » » 100 franc, frankov 74.35 » » 100 švicarskih fr. 363.— » » 100 nemških mark 449.— » » 100 avstr, šilingov 263.50 » » 1 dolar 18.70 » » 1 angleški funt 92,— » »MALI LIST* Premska cerkev. Ker je neprijetna okoliščina, da obe so seski: Prem in Bitinja nimate svoje lastne podružnice, — že mnogoterim neprijetnostim o cerkvenih zlogih in popravilih priložnost dala, — smo danes skup zbrani podpisani župani in sose-skini možje sklenili, ravno iz tega name na, da bo za vse prihodnje čase ob enakih zlogih in cerkvenih popravilih lepa sporazumnost in mir med vsemi soseskami cele premske fare vtrjen in ustanovljen, — kakor nasleduje: Zbrali smo k lemu ravno priliko, ko se ima nova cerkev zidati, ker z novo cerkvijo naj se takorekoč nova doba začne. Sklenili smo. 1.) Da bosti obe soseski, Prem in Bitinja poleg drugega zloga, še zraven vsaka hiša štiri goldinarje enkrat za vselej odrajtali. 2.) Ta znesek se ima vsaj do sv. Martina 1806. v cerkveno kaso odrajtati. 3.) Kdor do odmenjenega časa tega zneska odrajtal ne bo, mora potem letne obresti 20 kr cerkvi odrajtovati tako dolgo, da bo obljubljeni kapital 4 gl vplačal. 4.) Omenjene obresti kakor tudi kapital, ki ga bo kdo odrajtal, se bodo sprejemale v cerkvenih rajtengah, to je, cerkvenemu predstojnišitvu , odrajhalj mogle. 5.) Ako bi se kdo tej danes narejeni pogodbi ustavljal — od teh dveh sosesk namreč, ki se «pod zvon« imenujete, se bo potem kateremukoli mrliču iz njegove hiše, kakor vsem drugim faranom, ki imajo lastne podružnice, le enkrat, to je, le takrat zvonilo, kadar, mrliča pokopat prineso; ako bo pa hotel, da s« mu bo trikrat ,ali večkrat zvonilo, bo motal vsako zvonenje .posebej plačati, namreč 2 gl a. v. % (>.) Vsled te zaobljube pa tudi mi župani in odborni možje vseh drugih sosesk fare zaobljubimo, da hočemo pri vseh zlogih in propravah farne cerkve za vselej z obema soseskama «pod zvon» z vsem popolnoma enaki biti; potem ko ste se omenjene dve soseski od vsega očitanja, da farna cerkev je tudi njih podružnica in da iz tega obzira jih tudi nekaj večji zlog zadeva, — za vselej z zgoraj storjeno obljubo odkupile. Predstojništvo soseske Prem, 10. septembra 1805.: Jožef Dekleva, župan. Janez Gašperšič, Paul Dovgan, Luka Gerl,' Janez Fatur, odborniki. Predstojništvo soseske Bitinje, 10. septembra 1865.: Jožef Matko, župan. Jožef Sulley, Jožef Dekleva, Janez Valenčič. Predstojništvo soseske Čelje, 10 sept. 18G5.: Ivan Boštjančič, župan. Janez Cvetan, Andrej Ambrožič, Janez Pecman, Anton Urh. Predstojništvo soseske Čelje, 10 sept. 1865;: Jožef Mihačič, župan. Janez Vičič, Martin Frank, Jakob Kirn, Jerni Šircelj, Tomaž Žiberna, Nace Frank. Predstojništvo soseske Janeževobrdo, 10 sept. 1865.: Jožef Kaluža, župan. Jožef Tomažič, Andrej Tomažič, Jožef Tomažič. Cerkveno predstojništvo Prem, 10 sept. 1865.: Matevž Frelih, farman, Jožef Kra-šovic, Janez Dekleva, ključarja, s. 111. Jakob Jevšek, učitelj. (Dalje). Gospodarstvo. Nov vinograd. Ponavadi pri nas kmetje star propal vinograd izsekajo in takoj rigolajo za nov vinograd. Svetujem drugačno ravnanje in sicer iz tehle razlogov: Zemlja v starem vinogradu je izžeta, izkoriščena, utrujena. Zato ne more dati novemu nasadu obilne hrane. Zemlja mora počivati in si nabrati novo zalogo hraniva. Obsej jo za 3 ali 4 leta z deteljo, z lucerno (večna detelja, erbašpanja). Detelja ima to posebnost, da v zemljo nalaga dragoceno snov: dušik. Ob koreninah detelje so blazinice, v katerih bivajo neskončno majhna živa bitja — bakterije — v velikih množinah. Te bakterije so nekaki zajedavci, ki pa detelji ne škodujejo. Žive namreč v skupnem gospodinjstvu z deteljno rastlino:' od nje dobivajo kisik za svojo hrano, v zameno pa ji dajo dušik. Ko se njiva preorje, deteljne korenine gnijo, razpadajo, a novonasajena trta prevzema prihranjeni dušik za svojo rast. Pa lucerna koristi tudi na ta način, da s koreninami globoko prodira in ženijo rahlja, ko pa kasneje korenine sprhnejo, se pretvorijo v črno prst (humus), v nastale votline pa dobi zrak dostop, da nadalje razkraja zemljo; pri tem raz- kroju se nove hranilne snovi spraščajo, zemlja postaja bogatejša na hranivu. To so torej vpoštevanja vredni razlogi, naj se novi vinogradi ne zasajajo brez presledka za starimi. ★ Povsod priporočajo novo trto, ki se imenuje «Berlandieri-Riparia Teleki, selekcija Kolar 5 BB». Te trte pri nas še ni in ni še preskušena. Priporočljivo pa je, da se preskusi. V Vrhpolju pri Vipavi je baje nekemu trtorejcu pognala prvo leto 1 m. Pravi, da jo je dobil na kmetijski šoli v Gorici. Nekdo drugi jo je baje prinesel iz Nižje Avstrije. Baje ta podlaga kljubuje dobro suši, klorozi (žoltici) in da dobro uspeva tudi v mokrotnih legah. Enaki uspehi da se dosegajo z njo v ilovnati zemlji kakor v puhlici. Ker se vsaki zemlji prilagodi, bi utegnila biti dobra za kras in za Vipavo. Zmago. Ill!ll!ll!lllll!lll!lllll!lllllllllll!li;il!lllll!llil!l!lillllll|lllllll!l|[l!!llllllll!l!!ll!llill!llli:illll!ll|||!ll|||! MALI OGLASI VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dclmart Trst > Via Ugo Polonio 5. Živnostenska banka je opustila podružnice v Trstu in v Opatiji. Prevzela jih je «Ameriško-istalska banka«. Živnostenska banka je največji češki denarni zavod. Na trgu v Sežani 12. marca t. 1. je bilo na prodaj 1080 glav živine, in sicer: 564 volov in krav, 65 telet, 126 konj in 325 prašičkov. Cene goveji živini od 280—330 lir stot, prašički 6 do 7-tedenski 120—150 lir prašič, teleta in konji cene navadne. — Razen živine maufakture, čevljev, železnine itd. se prodajajo tudi vsakovrstna sadna drevesca. — Kupčija v obče dobra. Na trgu je še vedno pomanjkanje mladih prašičkov. Reklama. O pravem času in na pravem kraju je reklama potrebna in koristna. To vedo avstrijski trgovci in obrtniki; izdali so tekom 1. 1926. za oglase 58 milijonov šilingov; samo davka od oglasov je dobila država čez 5 milijonov. V Ameriki pa gre za reklamo letno čez 1 milijardo dolarjev. Podražen petrolej. Cena petroleja na debelo se je nedavno dvignila za 60 stotink pri litru. Na drobno je zdaj predpisana cena 2.10 L za liter. „ Sufid“ je trgovsko ime italijanske družbe za izrabo dalmatinskih vodnih sil. Družba ima sedež v Trstu. Jugoslovanska oblastva jo hočejo prisiliti, da prenese svoje /urad$ v Jugoslavijo, ker so tovarne v Jugoslaviji. Družba se brani tega. Podobno se godi z družbo «Pro-mina», katera ima premogovnike v Dalmaciji, sedež pa v Trstu. Zadeva obeh družb je postala politično vprašanje, o katerem zlasti časopisje v Italiji mnogo piše. Cene po Istri, črno vino: Izola 20(1, Buzet 200. Motovun 170-200, Tinjan 160-170. Belo vino: Izola 180, Buzet 180, Motovun 150-180, Pola 220. Hiša z zemljiščem se proda v Kosezah pri Bistrici. Lastnica H. Celin, Jablanica p. Bistrica. POSNEMALNIK za 85 1. mleka na uro, prav malo rabljen, se po ceni proda. Naslov pri upravi. l)l!l!!lliil!lutlllill!liill!ll!lllll[|lilll!l!llllll!ll!ll!ll!ll!ll!ll!lllllilllll!ll!lll|[IIIII!llllll!lllllll!ll!!l!!ll!ll ŠIRITE ,MALI LIST« ITII I II l :l !l l !l III :l I :l :l l il i !l :l i::l! l! l!!l!!l::l l! l l t IIIII ii Jakob Bevc urarna in zlatarna TRST, Čampo S. Giacomo št. 5 (Podruž. Sv. Mar. Magd. zgor. štev, I.) S? j ZLATO kupuje v vsaki množini po @ ^ najvišjih cenah. jg KRONE plačuje više kot vsi drugi. Sj | ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine. |? P02J0R! Velika zaloga mrtvaških oprem I. II. in 111. razreda. 25°/0 ceneje kot povsod drugod. I- Saksida - Dornberg 3. ut, mi,: Dr. SARDOČ ZOBOZDRAVNIK TRST L Ulil S. L9ZZ9R0 23,1!. L -s • £3 liniiiiiiii: SlUlllllllllliii Dott. Gius. ComeS specialist za bolezni v ušesih, nosu En grlu, bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in assistent prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah Sprejema od 9-11 in od 3-4 pop. V Gorici, Via Garibaldi 11 (prej via Teatro.) ETERNIT Zaloga - TRST TRIBS1U V8A TRENTO ŠTEV. IB. (Pri evangeljski cerkvi) - Shranite naslov! Illlli!l]irill!ll!ll!!l!llll!ll!ll!ll!ll!lll!lllll!llllll!l!lll!l!llill!lllllllllll!ll[ll!lllllllllllllllllllinilllllllli! Dr. GAJO SCHWALBA zdravnik-kirurg in zobozdravnik, bivši assistent bolnišnice na Reki, je odcrl lastni ambuiatonj v BISTRICI 144 (Oljšakova hiša) in sprejema cel dan. llllllll!lllllilll!i;illllllllll!lll!l!!llll!lll!l!III!li!l!ll!!l!llill!!l!!l!!li!ll!lilii!llll!llllllllllllllllllll!!l!Sll Vsakdo ve da je dober plug pol truda manj in pol pridelka več. Zato zamenjam vse pluge ki slabo orjejo, za dobre, ali jih predelam da bojo dobri. Velika izbera modernih plugov svetovnoznane tovarne EBER-HARDT. Jamči se za dobro in lahko oranje vsakega plugu; na željo se da plug: tildi na poskušnjo. V zalogi imam tudi obračalne pluge. Slamoreznice in več slo raznovrstnih nožev (klinj) za slamoreznice. Matija Valenčič, Ribnica p. St. Peter na Krasu. lllllllll!lill!!l!l!llllll!ll!ll!llillilllll!llllllll!lllll!llll!lll!l!llllllili!l!!l!!lllllll[||lll>IMIIllllllIlllll!ll!ir Haooot3aooK3iaoooooao9 0 Kje pa vi kupujete obutev? U Najboljšo če vi jarnico v Trstu ima 0 Al atiju Pahor[ Trst Trst Via Aroata 10 LASTNA IZDELOVALNICA Čevlji delani samo trn roko Tajništvo in naša pošta. Ne v Avstralijo! Vesti so izmišljene. Nasprotno, prav v zadnjem času prihajajo iz Avstralje poročila, ki odsvetujejo naselitev v lej deželi. F. Ivana, Škofije. Prošnje za oprostitev od vojaške službe morajo iti skozi županstvo. Obrnite se naravnošt na pode-, štata. Ako ne bo nič pomagalo pojdite sami k nabornemu komisarju (commis-sario di leva) na prefekturi v Trstu. ■J. I/': in F. M. vdova, Kostanjevica. Obnovitvena družba (Societa Ricostru-zioni) bo sama pisala po računski izvleček Zveznemu zavodu v Benetkah. ( Rodica Pavel, Merče. Pišite naravnost na: German Martin, Trst, via Roma, 3. S. I. Sabonje. žigosanje živine je vpeljano v celi pokrajini in je obvezno. M. K., St. Peter. Odgovorili vam bomo v pismu. Dopisnikom tudi tistim, ki pišejo na stroj priporočamo pisati široke vrste, da moremo napake popraviti, ker stavec ne razume slovensko. Podgraje. Opazovalec ni podpisal imena. «Vaščani» se tudi niso podpisali. ' — Tipografia Fratelli Mosettig — Trieste. Tvrdha znana po useh podeželskih sejmih. j*\ Velika izbera. Prijazna postrežba — Zmerne c«ne. tS £3 aCC C3C3C3 C3C3BOSOOOOOOH i^npniinmoiiiaiiMaMDi Cevljarnica FORCESSIM odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo, diplomo in zlato svetinjo Trst ~ via CaPrin S pri Sv. Jakobu — Trsti Beli zvonček zimi odzvanja, vigredi lepi glavo priklanja. V lepo naravo ven pohitimo, ob sončnih žarkih so poživimo. A izpod strehe bos mi no hodi; pri Forcessinu de vij e dobodi.