LISTEK ALBIN LAJOVIC:Začasni izpraševalni red praške izpraševalne komisije za učitelje godbe. (Dalie.) Skušnja ima štiri dele. Kandidat se aprobira, ko je zadostil vsem. a) Prva je pismena »domača naloga« iz harmonije in zgodovine godbe. Dovoljeno je posluževati se pripomočkov in citatov, a za to je treba vedno posebej označiti in navesti vir. Domača naloga lahko tudi odpade, če privoli komisija. b) Druga točka je pismena »klavsurna skušnja iz harmonije in zgociovine god~ be, ali pa iz glavnega predtneta, ki se vrši pod običajnim nadzorstvom in znanimi pagoji ter traja najdalje 3 ure. Naloge dajeta strokovna eksaminatorja. c) Ustna izkušnja iz pedagogike, harmonije, zgodovine godbe in glavnega predmeta se vrši, če je kandidat napravil z uspehoni pisineno skušnjo. Pri ustnl sk:iinii je navzoca vsa komisija, kakor tudi javnosr l^redsednik vodi izpraševan c, tajt ik piš.* zapis''ik. Iz kitjig, ki jib navedem aazadnie _a posaire/.r.c | rcd n.icte, je razvidno kaj se v splošnem za liteva. Na neko poseLnost pa iiiorarn lr. sedaj opozoriti. Ko je odgovorii kandidat na vsa stavljena vprašanja iz posaineznili predmetov, sme in, skoro bi rekel, rnora začeti razpravo o poljubnjej temi, da tako dokaže samostojnost pri presojanju in pa zmožnost govoriti ex catedra, kot učitelj. Skušnja iz glavnega predmeta naj dokaže, da je kandidat praktičao usposobijen igrati dotično glasbilo. Pri izbeti muzikalij se naj predvsem ozira na češke in slovanske skladatelje, iz nemške glasbene literature naj se jemljejo le najbolj cenjeni. Kandidata spremlja pri petju ali goslih po možnosti oni, s katerim se je vadil. c'.) Pedagoško usposcbljenost inora kandidat dokazati v dveh smereh, in sictr, piaktično z nastopom pred učenci m pa teoretično iz literature svoie stroke, po kateri se ravna metodično postopamje. Memoiiranje raznih letnic in posebnih defiaici* se opušča; osamosvojiti se je treba od strokovae nemške literature, kolikor je največ niogoče. V dokaz pedagoške usposobljenosti tako teoretične, ka~ kor praktične, se polaga z ozirom na aprobacijo bodočega učitelja, največjo važnost. Po končaai skušnji se posvetuje koaasija, s kakim uspehom je prestal kandidat izpit učnc tisposobljenosti za godbo. Reduje se samo s tremi redi in sicer »zelo sposoben«, »sposoben« in »nesposoben«. Z odliko napravi izpit oni kandidar, ki se je posebno izkazal tako prl posameznih predmetih, kakor še posebno s praktičnim pedagogiškim nastopom. Redovanje posameznih predmetov odpade. Spričevalo ima samo en red o usposobIjenosti, zato pa je spričevalu pridejan prepis protokola o skušnji, kjer so vse posebnosti posamezno povdarjene in zapisane. Ravnotako je iz izpričeval razvidno, da sme kandidat poučevati samostojno na srednjih šolah, učiteljiščih in drugih podobnih zavodih, kakortudi da raorc in sme otvoriti zasebno glasbeno šolo. Oni, ki je pri skušnji padel, sme v roku, ki ga določi izpraševalna komisija, izpit ^onoviti, a vedno le pri prvi komisiji. Ce je rok zamudil in ni prosil podalj- šanja, se rnora zopet podvreči celotni skušnji. Dovoljene so tudi dopolnjevalne skušnje. V tem slučaju odpadejo teoretične skušnje, ki jih je kandidat prestal že pri prvi. Taksa za posamezme glavne predmete znaša 100 K za prvi predmet in 50 K za vsak nadaljni predmet, iz kolikerih dela kandidat skušnjo. Za dopolnjevalne i^redmete po 50 K, — za teoretične po 20 K. Ce kandidat od skuSnje odstopi, taksa zapade: če pa je pred skušnjo proSnjo preklical, plača za pisarniške stroške 20 lcron. _, Predscdnik pražke izpraševalne komisije je znaai skladatelj Vitež Novak, fajnik pa Ant. Herman. Med izpraševalci srečamo na glasbenem polju znana imena kot J. B. Foerster, Axman, Braubergrovo, Frant. Spilka, K. Hoffmelster (svoj čas učitelj Olasbene Matice), Buchtele, :n Klička. Predsednik brnske komisije K Rudolf Reissig, tajnik Ant. Hroraiitka, rned examinatorji pa je najbolj znano ime Ferd. Vachu, ki je pevovodja zbora Moravskih učiteljev«.