„. „ .„k d« r»»» "botl U.U* ** ««* S..«*» PROSVET > >*, -«- ♦ « —. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ir 1 i 1 'V, Uredniški in upravniàkl pro«tori: '¿m South Uwndals At«. Office of Publication: 8667 South Lawndale A v». Telephone, Rockwell 4»04 Cena lista je $6.00 "»■■■ m*tu* Juwm M. lia, at Um oMto at Chicago. llUnoéa. —¿y tlf AM ai Comerme ai Mua I. UT». CHICAGO. ILL« PETEK. 7. MARCA (MARCH 7). IUI. Subecription Kl.00 Yearly ÔTEV. - NUMBER 47 Acceptance for mailing at special rat« of postage provided for la section 1108, Act of Oct. 8, 1917, authorised on June 14. 1918. »0SVÉTOVANJA USLOVANSHH fODITEL JEV ngleski poslanik kon-feriral s Cvetkovicem EMCI IZGUBILI 5346 LETAL Belgrad. 7. marca.—Jugoslo- „du voditelji so se sestali na toi seji in razpravljali o vpra-inju, ali naj se Jugoslavija pri-ruzi osiščo Him-Berlin, cigar »rožena sila obkroža državo, vodi hudo borbo, proti naci-lm in fašistom na stran' Veli-Britanije in Grčfi*. Regent JlfeTcie scstaf-8 -miit tariM iè-ml in političnimi voditelji v laci Dedinje in razpravljal z lini o kritični sit lacin. Grčija je odredila evakuacijo tbivalcev iz Tracije in vzhod-Macedonije, pokrajin, po karih bo morda Hitlerjeva obo-žena sila pričeli korakati pro-Sgejskemu in Sredozemskemu Drju. Vsa znamenja kažejo, da bo morala Jugoslavija kmalu ločiti. - • Angleški poslanik Ilonald jnpbell je sinoči konferiral s emierjem Cvetkovičcm in zu-injim ministrom Cmcar-Mar-ivicem. On je hotel dobiti izja- 0 staliscu jugoslovanske vla-, zaeno pa ji je obljubj^ po- , (je se bo uprla osiŠču. London, 7. marca.—Uradno počilo, objavljeno sinoči, pravi, so Nemci izgubili 5346 bojnih il od začetka vojne. Angleške ube so v tem času znašale 154 ■L Washington, D. C.. 6 marca. — m dospela poročila iz zaneslji- 1 virov se glase, da Hitler po-ja vojaške čete v Libijo, kjer a v zadnjih tednih izvo-ali velike zmage v bitkah z lijani. Tja odhajajo tudi nem-bombniki poleg regularnih Hitler ima že oboroženo si-100.000 mož v Libiji in ta se kmalu povečala na 150,000 L V Libijo jo že prišlo tisoč nemili tankov, kar pomeni, da je vilo dvakrat večje v primeri tevilom angleških tankov. Ja- 0 št- ni, ali se nemška oboro-na sila v Libiji pripravlja na hod proti Egiptu in Sueškemu tkopu. London. 6. marca.—Parlament bil včeraj informiran, da se veliko število nemških voja-»v, inženirjev' ir\ tehnikov na-lj» v francoskem Maroku, 150 ilj 'hI (iibraltarskega zaliva. R. Butler, podminister za zuna- 1 zadeve, je izjavil, da se nem-» militai'¡stična misija nahaja Casa bi« n eu že več tednov. An; leski krogi vidijo možnost *fl nacijskih sunkov prihodnjo mlad Eden bo storjen v Sre- «"ilju drugi pa v Afriki. Sle- _IJI ' ' n proti Egiptu in ittkemu prekopu. Frsncij.. 6. marca. — *rurul Maxime Weygand, vr-Poveljnik francoskih ar- * ' v Afriki, je sinoči dospel v 1 "»«to 7 letalom. Tukoi do Dri- Delavski odbor objavil poročilo Izravnal je veliko število sporov ** * Waahlnglon. D. C.. 6. marca.— Federalni delavski odbor je pravkar objavil svoje poročilo za leto, ki se je končalo 30. junija L 1940. Iz tega je razvidno, da je odbor dosegel velike uspehe, čeprav je tarča stalnih napadov s strani reakcije v kongresu, v naporih, katerih cilj je zaščita pravice ameriških delavcev do kolektivnega pogajanja. Uspehi bi bili večji, če ne bi bila dva tabora med organiziranimi delavci, ki ju tvorita Ameriška delavska federacija in Kongres industrijskih organizacij. Unije ADF in CIO so v borbi in ta ovira poslovanje delavskega odbora. Odbor je v omenjeni dobi izravnal 7354 izmed 10,290 spornih slučajev na miren način. Čez 32,000 delavcev je bilo ponovno uposlenih v industrijah; vsi ti bi bili ob delo, če se odbor ne bi bil zavzel zanje. Čez 20,Q00 je bilo uposlenih po stavkah m nadaljnjih 4800, ki so bili odslov-ljeni zaradi unijskih aktivnosti, ni samo dobilo dela, temveč tudi plačo v vsoti $650,000 za čas, ko so bili brez zaslužka. Delavski odbor je preprečil več načinov nepoštene taktike proti delavcem s strani delodajalcev. Neka tekstilna kompani-ja na jugu je bila kaznovana, ker je najela pridigarja, da je odvračal delavce pred vstopom v unijo. Mnogo družb je bilo spoznanih za krive kršenja Wagnerje-vega zakona, ki garantira delavcem pravico organiziranja in kolektivnega pogajanja. GRČUA OSTANE NA STRANI VELIKE BRITANIJE Vojna proti Italijanom se bo nadaljevala NEMŠKE C E T E OB GRŠKI MEJI Atene. Grčija. 6. marca. r- Gr-čija je naznanila, da ne bo sklenila miru z Italijo kljub močnemu pritisku s strani nacijske Nemčije, temveč ostala zaveznica Velike Britanije in vztrajala borbi do konca. Popoln sporazum je bil dosežen o vseh fazah balkanske situacije na konferenci med grškimi voditelji in an-J nični zbor, Chicago Symphonic Domače vesti Čikaške vesti Chicago. — Dne 5. t. m., je v ?iceru po kratki bolezni umrl 3avel Vesel, star 80 let in rojen Ribnici. Zapušča tri sinove in tri hčere. Pogreb bo v soboto zjutraj iz pogrebnega zavoda na naslovu 5704 W. Cermak Road, Cicero, na pokopališče Wood-awn Memorial Park. Is New Yorka New York. — Dne 3. marca je Brooklynu umrl Pavel Kapš, star okrog 60 1ft, ki je stanoval in bival nekje v New Jerseju. Doma je bil z Lazov ob Kolpi v Beli Krajini in tukaj zapušča štiri sinove in hčeT. Nova jugoalovanaka skladba Chicago. — Prihodnjo nedeljo, dne 3. marca, ob 3:30 popoldne nastopi v Orchestra Halli simfo- Mu Takoj po pri v uradu ft* ''"«'»If v katerem se je ,U1 1 ,iv« uri. Cilj Weygando-* kratka y Vichy iz Afri-ni bil naveden, sodijo pa, da ' ">j< nemških Japonska armada zbrana pri Indokini Čiščenje v kitajskih komunističnih vrstah Šangha), 6. marca.—Nadaljnja japonska armada se je včeraj izkrcala na ozemlju med Hongkon-gom, angleško kronsko kolonijo, in francosko Indokino. Ta bo morda udrla v Indokino, da podpre nov ultimat, ki ga je tokijska vlada naslovila Petainove-mu režimtt-v Vichyju. Ultimat vsebuje zahtevo, da mora Francija sprejeti japonske pogoje glede likvidacije konflikta med Indokino in Siamom. O Nadaljnje japonske čete so zasedle Kwonghoj, Jeangkong, Tingpak in Suitung, mesta na polotoku Lujočovu, ki leži ob zalivu Tongkingu na drugi strani Kitajskega morja. Neka vest, ki pa še ni bila potrjena, pravi, da se več japonskih bojnih ladij bliža Lujočovu. Poročilo iz kitajskega vira se glasi, da se japonska arrrtada 70,000 mož nahaja na otoku Hainanu, ki domini-ra zaliv Tongking. - Japonci gradijo oporišče za podmornice pri Julinu, prista-niščnem mestu ob obrežju južne gleškim zunanjim ministrom E-denom. Slednji je sinoči zapustil Atene. Razgovori med njim in Grki so trajali tri dni. Uradni komunike, izdan po zaključen ju konference, pravi, da so Eden, general John Dill, šef angleškega armadnega štaba, grški kralj Jurij in premier A-leksander Korizis razpravljali o vseh problemih, ki so jih potisnili na površje dogodki v južno-vzhodni Evropi, z vidika preprečitve raztegnitve sovražnosti. Vrhovno poveljstvo je prej objavilo deklaracijo, v kateri pravi, "da grška armada in ljudstvo sta se odločila za nadaljevanje borbe proti vsem in vsakemu, ki o-graža neodvisnost in svobodo domovine. Grki so pripravljeni tudi umreti v borbi za ohranitev svobode." Namignjeno je bilo, da je Grčija poslala močne vojaške oddelke na mejo ob Jugoslaviji in Bolgariji ter v Tracijo. "Jasno je, da italijansko vrhovno poveljstvo upa, da bo s svojo premoč jo v številu vojakov strlo grško armado v Albaniji," se glasi dru gi komunike. "Ono pričakuje, da bo izvojevalo legendarno zmago, da zamegli poraze, ki so jih doživele fašistične čete v štirih mesecih vojne, ko je Italijani ima 43,000,000 prebivalcev, napadla Grčijo, ki ima le 7,000 000 ljudi." Sofija, Bolgarija. 6. marca. — Dvanajst nemških vojaških divizij je koncentriranih ob grški meji in Črnem morju. Pričakuje se, da bo ta sila kmalu stopila v akcijo. Hitlerjeve oete so okupirale vso Bolgarijo potem, ko je Velika Britanija naznanila prelom diplomatičnih odnosajev to državo, ki je prišla pod nacij-sko kontrolo. Angleški poslanik George W Rendel se je sinoči zadnjič oglasil v uradu bolgarskega premi-erja Bogdana Filova in zunanjega ministra Ivana Popova in jima prečital najbolj ogorčeno deklaracijo v zgodovini diplomacije. "Moja vlada se ne briga, kaj stori Bolgarija, ki se je udala pritisku in dovolila vstop nemškim četam na svoje ozemlje," je rekel poslanik. "Njena kapitu lacija je škandal prvega reda. Jaz sem se dolga leta trudil v veri da je Bolgarija civilizirana drža va, za ohranitev prijateljstva, toda ves trud je bil zaman. Bol garija se je postavila na atran divjakov in morala bo prevzeti odgovornost za posledice." Rendel je prej opozoril sofij Kitajske, v zvezi s pripravami za ofenzivo proti Indokini. Glavna japonska pomorska baza je v | ako vlado, da bodo angleški le-Pahkoju, ki je oddaljen 45 milj talci bombardirali bolgarske ko-jd indokinske meje in 160 milj munikacijske zveze, ki so prišle pod kontrolo Hitlerjevih čet Poslanik in člani njegovega štaba od Hajphonga, glavnega prista niščnega mesta Indokine. K«iro. Egipt, 6. marca. — Vtv h'" l,"r,Ka- da noj--J-»-. Iv Sofiji, je prevzel nadzorstvo kupirale nadalj-|)° krvavo čistko v kitajskih ko-,v i k V Sanghal dospela poročila iz bodo odpotovali v Turčijo. Ge-Tajum, Unc^n-W- - " ^ « ete /vidi «• ozemlji, j muntatitnih .rm.d.h. «d »«Mkiml m.er«! in ,met , element je v »dnjih dveh te- j »¿«¡^ _ v#lik. leži 115 milj Ababe. glavne- ">J«'.'je v angleš- J«.'i? komunike se }e •abe. Révolta pro-' zavzela velik ob- dnih pobili éez ti^ rebeln,h mumstov. - - - - ' vražno državo In vse blago bol garskega Izvora in lastništva podvrženo zasegi, se glasi urac na vest. katero je objavilo mini strstvo za ekonomsko vojno. Amerika zaprla dva italijanska konzulata Washington, D. C., 7. marca —, Ameriška vlada je z namenom. fi ^ da omeji aktivnosti italijanskih N. J Ta akcija je naibolj dras-diplomatov. zaprla dva Italijan tična. kar, jth je že podvatla ta tka konzulata, enega v Dctrottu dežela proti drugI državi v ntr Mich , drugega pa v Newarku,|nem času Choir, katerega vodi Walter Aschenbrenner in ki ima na programu novo jugoslovansko skladbo Yugoslav Circle Dance." Skladba bazira na narodnem plesu Ko-u. Poroka na farmah Sheldon, Wis. — Pred dnevi sta tukaj stopila v zakonski stan John Malaczacski in Mary Germ. Ženin je poljske narodnosti, nevesta pa hči znanega slovenskega farmarja J. Germa, člana društva 273 SNPJ. Obilo sreče! Is Pennaylvanlje Midway, Pa, — V bolniški postelji se tu nahajajo sledeči člani društva 89 SNPJ: Mike Na gelj, Mary Dalmavič, V. Janežič in Jakob Rupnik. Želja je, da čim prej okrevajo. Jolletake novice Joliet, 111. — Pred nekaj dnevi tu umrl Martin Fir, star 76 et in doma iz Lok v ice pri Metliki v Beli Krajini. V Ameriki a živel 50 letUn zapušča štiri sinove in štiri hčere. Is Clevelanda Cleveland. — Dne 4. t. m. je v bolnišnici umrl Jos. Koncilja, star 56 let in rojen v Žužemberku. V Ameriki je bil 32 let in tu zapušča ženo, sina in hčer. . Anglija bo zaprla mnogo tovarn Povečanje produkcije bojnega materiala London. 6. marca.—Revolucionarni načrt glede zatvoritve tovarn ali konsolidacije angleških industrij, ki nimajo kontraktov z vlado, je naznanil v parlamentu stotnik Oliver Lyttelton, predsednik trgovjnske zbornice. Izurjeni delavci, zaposleni v teh tovarnah, bodo transferirani v vojne industrije. Posebna zakonodaja ni potrebna za izvedl»o načrta, ker je via AMERIKA DOBI NADALJNJA OPORIŠČA V PANAMI Latinske republike dale koncesije MORNARICA NA DVEH OCEANIH Washlngton. D, C.. 6. marca.— Združene države, ki hočejo pospešiti akcijo glede utrditve Panamskega prekopa, so pobile pravico za konstrukcijo nadaljnjih letalskih baz in utrdb v panamski republiki. Vsa oporišča in u-trbe bodo zgrajene zunaj deset milj široke cone ob Panamskem prekopu. Poroča se, da se je ie večina latinskih republik izrekla za to, da Amerika dobi nadaljnje baze v Panami. Veriga novih letalskih baz, ki bodo zgrajene v Panami, bo tvorila nov obrambni sistem. Ameriška bojna letala bodo lahko o-perirala proti sovražniku, če nastane konflikt, daleč zunaj cone Panamskega prekopa. Varnost Panamskega prekopa je vitalnega pomena za Združene države kakortudi za latinske republike. Ameriška bojna mornarica se bo laMo svobodno kre-tala na obeh oceanih, Atlantiku in Pacifiku. Kongres je že dovolil milijarde dolarjev za konstrukcijo novih bojnih ladij, ki naj bi stražile Atlantik in Pacifik. Straženje obeh oceanov je po izjavi militariatičnih veščakov potrebno z ozirom na razplet dogodkov v Evropi in Aziji. Glavne enote ameriške bojne mornaric* so zdaj koncentrirane na Pacifiku. Druga pomorska si la operira na Atlantiku. Amerika je pred petimi leti sklenila prijateljsko pogodbo i Panamo, ki določa tudi koopera cijo v alučaju reane situacije, ki bi ogražala varnost zapadne he misfere, Panamskega prekopa in nevtralnost Paname. Amerika 4n Panama sta se obvezali, da boata skupno nastopili proti vsaki zu nanji sili, ki bi ogražala njune interese. - _ ______J Parniki največja angleška potreba Zaščita pred nemškimi podmornicami London. 6. marca. — "Kar Anglija zdaj najbolj potrebuje, je več parnikov in mornarjev", je dejal A. V. Alexander, mornarič-ni minister v parlamentu. Poleg parnikov potrebuje tudi več bojnih ladij za borbo proti nemškim podmornicam, ki napadajo angleško brodovje na Atlantiku in drugih morjih. Stotnik A. S. Cuningham-Reid je povedal parlamentu, da ima Nemčija podmornice novega tipa. Te je označil za "samomorilske" od i nice nemške bojne mornarice, ki razv^ajo ailyp brzino in jih operira le malo šte-Vttd TttoT TT molje gredo pro- Masne aretacije na Norveškem Naciji odstavili holandskega župana Stockholm, ftvedaka. 6. marca. — Več sto Norvežanov, med temi mnogo časnikarjev, je bilo areti ranih v Oslu, glavnem mestu Norveške, in okolici, se glase sem dospela poročila. Masne aretaci je so sledile bilkam mod nemški mi in norveškimi vojaki. Poro- da že dobila zadevno oblast od M* dostavljajo, da «o vse nor-parlamenta. Ona ima že bič viveška jetmšnice natrpane z jot svojih rokah v kontroli surovega materiala. Clement Attlee, delavski vodja in člau Churchil-lovega kabineta, je zagotovil rava vreči veliko število teh podmornic v ofenzivo proti angleškim bojnim ladjam in parnikom, ki se bo kmalu pričela na vaeh črtah. Od mož, ki operirajo podmornice omenjenega tipa, ae ne pričakuje, da ae kdaj vrnejo domov. ~ Mornarični minister je informiral parlament, da ameriški ru-Šilci, katere je Anglija dobila v zameno za odstop oporišč na angleških otokih in poseščinah v bližini zapadne hemisfere, vršijo uspešno svojo službo. Ti spremljajo angleške tovorne parnlke in reftujejo mornarje. Ford Motor Co. si nakopala tožbo Delavski vodj* zahteva odškodnino VODITELJIADF SNUJEJO INDUSTRIJSKE UNIJE Kongresnih Hoffman i napadel stavkarje. MURRAY KONFERI- RAL Z ROOSE-_ VELTOM Chicago. 6. marca, -r- Voditelji Ameriške delavske federacije so se odločili za ustanovitev industrijskih unij v tovarnah International Harvester Co., proti kateri je unija Farm Equipment Workers CIO oklicala stavko. Načrt bo danes pojasnjen na shodu unij ADF, na katerem bo go- stovoljno v smrt. Hitler name- voriI Frank Fenton, organizato- Detroli. Mick.—Tožba za odškodnino $1,000,000 je bila vložena pri tukajšnjem okrožnem sodišču proti Ford Motor Co., Har-ryju H. Bennettu, načelniku Fordove privatne policije, in voč drugim uradnikom te kompanl-je po odvetnikih, ki zastopajo Herberta Harrisa lz Salema, Mo., delavskega voditelja, ki so ga Fordovi pöbojnikl ugrabili in protepli v Dallasu, Tex., v avgustu, L 1937. Harriaa zaatopata odvetnika Maurice Sugar in Ernest Good« man, ki pravita, da je bil Harris na omenjeni datum ugrabljen, ko je govoril na shodu v Dallasu. Drugi toženci poleg Bennetts so Max Weismeyer, upravitelj Fordove tovarne v Dallasu; Everett Moore, Bennettov asistent, in Charles (Chuck) Bernard, načelnik Fordove policije v Dallasu. Tožltelji pravijo, "da Je kom-panija iz bojazni pred organizl ran jem delavcev, čemur bi sle dilo izboljšanje delovnih pogo jev in temu znižanje profilov, napele vso sile, da prepreči or ganizlranje delavcev. Poslužila ae je nasilnih sredstev, da usta vi unijske aktivnosti. Eden izmed nelegalnih činov Je bil na pad na Harrlsa. Fordovi poboj-nikl so gs potegnili z odra, na katerem Je govoril, in ga pretep II do nezavesti. Pozneje so ga sadlll na avtomobil in ga od|>e I jas li zunaj rnesta, kjer so ga alek Ii in povaljali v amoli In perju Potem *o ga odpeljali nazaj % Dallas in ga vrgli na cesto pred uradom lista Dally News. Tarn je čakal fotograf, ki Je vzel Har-risovo sliko. Naval na shod, na katerem Je rični direktor ADF. Naznanjeno je bilo, da bosta dve industrijski uniji ustanovljeni v tovarnah omenjene kompa-nije. Jasno je, da hoče vodstvo ADF zdrobiti unijo CIO, ki Je Šla v bo j za zvišanje mezde, starostne pravice in zaprto delavnico. Končni cilj je organiziranje vseh delavcev, uposlenih v tovarnah za poljedelske stroje, v industrijskih unijah v okviru A-meriške delavske federacije. Washington. D. C., 6. marca, Konferenca glede končanja stavke v tovarnah International Harvester Co. se nadaljuje. Kompa-nijo reprezentira podpredsednik Fowler McCormick, unijo Farm " Equipment Workers CIO pa Powers Hapgood in Grant Oakes. John R. Steelman, načelnik spravnega odbora federalnega delavskega departmenta, predseduje konferenci. Doslej se ni pokazalo še nobeno znamenje, da bo konflikt kmalu izravnan. V atavki, ki je nastala v čikaškth tovarnah te kompa-nije, v Rlchmondu, Ind., in Rock Failsu, 111., je zavojevanih o-krog 13,000 delavcev. Kompanija vztraja na stališču, da ne more priznati unije CIO kot predstavnice vaeh delavcev pri kolektivnih pogajanjih. Kongreanlk Clare E. Hoffman, republikanec iz Miehigana in zagrizen sovražnik unij CIO, je obsodil taktiko voditeljev CIO glede masnega piketiranja tovarn International Harvester Co., Je-klarn Yourigstown Sheet it Tube Co. v Indiana Harborju. Dejal je, da se voditelji poslužujejo sile, da |>otisneJn delavce v unijo. Hoffman je udaril tudi po predsedniku Itooseveitu, ker noče |K>dvzetl nobene akcije proti unijam CIO, ki s stavkami ovirajo produkeljo v obrambnih industrijah. Philip Murray, predsednik Kongretui industrijskih organizacij, in William S, Knudsen, direktor odbora za pnxiukeijo bojne obreme, »ta včeraj konferlra-la s predsednikom Rooaeveltom v Hell hiši. Predmet razgovorov ni bil omenjen, toda mnenje prevladuje, da so se nanašali na stavke v obrambnih industrijah. Ne Murray in ne Knudsen ni hotel odgovarjati na vprašanje report erjev, o čem sta razpravljala z Koosovcltoin. Angleški delavski svet udaril levičarje niki.B Naciji eo odprli več restavracij v Oslu in drugih mestih samo za nemške vojake. To so . » ^ u« i-uie, i storili, da preprečijo nove apo- parlament da bo lahko razprav- nemškimi in norveški- Ijal o načrtu, dasi mora biti ak- J^ k| cija takoj odrejena, • Berlin. « marca. - Arthur Okrog 80 industrij bo prlzade- nemški komisar tih. Nekateri sod^o, d* bo kon- n/HoU(Sakem, je odetavtl W. solidacija teh spotila okrog ml-, ^ y| *upiimi v Amsterda-lijon delavcev, ki bodo transfe- po p<|roft,Ui ki j* objM. rirani v vojne industrije, da se ■ y|||| ur||dn|| ¿„«^n« agentura pospeši produkcija orožja, stre- ,)NB ^ iup|m dobi, brco v ZVH. liva in drugega bojnega materi- yj z MtiranJem gUvk ln izgredov, *. I ki divjajo v Amaterdamu. Mest« Zveza Industrijcev noče ko- n| >vet je bl, rUpana Jo-stavniki unij Izjavili, da ne bodo hfJ- R VouteJa In mu dali izjem-vodili opozicije, ker načrt pred-1 no Novi župani so bili videva rešitev mnogih proble | jmenovani tudi v Zandaamu, Hil-mov. ver »I J mu in nekaterih drugih ho- Ly t tel ton je izjavil, da vlada ,.nd,kih mestih, obžaluje, ker ne bo mogla odško-1 do vati lastnikov Uivtrn za Izgu- Eksekucije "sabotaZ-be. storila pa bo druge korake ^ n Holandiji Na podlagi načrU bodo morale ' SkSSŠ!:; Glavni namen načrta Je moblli-1 iibtojnlkl povaljali, so e»jo" p»«d nekaj tišini, katero.ip bili v oddelku lovu 1 ne te korn|M idominirali komunisti in na kate-f(|J( % v»r • . ■' o-i^u^ p« 4u«ovoiu fepkov I« n#t»aroi»«1h ÍU.k«» ~ m 0<*ue"» UUr^ra. vaaMfc« I"" t-«. dram». \U , m »• ' M ¿ pri lotil p<4inli»«». AtorH.1.1 raua «« -r—-* TTJÜÍ rallón* »M I lil l>W< w^1"1 •«* ratoné. iHhmr mmmmtrivu. aurh »• aturtaa. ».Ura. v*m*. . h» rHwnM M, only aH« * a..4 HaaU* M T—. kar Im« alto • fgOHVETA MIT-M l4«a<*U Ara.. CM »M» IlIlMla OF TM K fKlJKBATRO CKKMI Dalum * «A Upa lu m primer (Marrh «t. IUI), pol* »»*•«• •I, da raai a ta« «Uiu»ow poUAIa M- fonurlU J« pro»bteano, m vm IM m iwtovL Sato » IM Kaj pa oni, ki so za senator ji? Clevelandska Ameriška Domovina se jezi nad pacifističnimi in "opizorskimi" senatorji, ki že tretji teden zavlačujejo načrt večje po-močizo Anglijo z dolgimi gobewianji v ztoor-nici. Tisto gobezdanje v senatskl zbornici Je' res že ne samo otročje, marveč v dobri meri tudi zlobno in preračunano zlorabljanje demokracije. Ampak urednik Ameriške Domovine dobro ve, da gobezdači v senatu niso sami, ki to delajo; on lahko ve, da imajo gobezdači močno organizirano falango moških In žensk zunaj kongresa, brez katero bi ne imeli poguma ali predrznosti za svoje obštrukcijsko početje. Ne bomo danes naštevali vseh organizacij in grup, katerim gobezdaski senatorji in kongres-nikl služijo za trobila in v sramoto ameriške demokracije; vse te organizacije in grupe imajo brez izjeme globok prezir slehernega Iskrenega zagovornika demokracije.. Omenili pa bomo eno grupo, katera je uredniku Ameriške Domovine dobro znana, saj čita dnevna poročila, kakor jih čitamo mi. To so nekakšne "Materinske križarke," ženske, ki z največjim fanatizmom vodijo propagando proti pomoči za Anglijo. Te ženske so zadnje dni posule skrajno notorlčne v svojem navalu na senatorje v Washingtonu in ena med njimi, neka Elizsbeth Dilling, katera -zna praskati z nohti kot mačka, je bila že dvakrat uretirana zaradi surovega obnašanju. Kdo je mobiliziral te ženske In jih poslal v Washington na "križarske" eskapude? Kdo Jim plačuje stroške za terorlziranje senatorjev? Kratka preiskava, o kateri so listi poročali pred neksj dnevi, je dognala, da so te "križarke" v službi "krščanske fronte" in "fathro" Coughllna. Ampak "krščanska fronta", kutero vodi poleg Coughlina nekaj drugih irskih duhovnikov iz New Yorka in Brooklyna, še ne uključuje vseh, ki danes "križarijo" proti Rooseveltu, Angliji in demokraciji. Med onimi, ki danes "Šturmajo" kongres in naravnost diktirajo poraz načrtu pomoči za Anglijo, je tudi reverend dr. John A. O'Brien, profesor na katoliški univerzi Notre Dame. Pred krutkim Je ta človek na nekem shudu v lowi rekel, du je "lend-leose bil" — hitleriza-clja Amerike, pred nekaj dnevi je pa pozval katoliško organizacijo Knights of Columbus, naj nabere milijon podpisov proti načrtu pomoči za Anglijo. Kadar bo Amerišku Domovina obsodila poleg gobezduških senatorjev tudi omenjene duhovniške gobezdače, ki so toliko krivi kot prvi, ker Jih hujskajo in podžigajo s svojimi organiziranimi "križurkumi" vrini.k obštrukcijam in teroriziran ju — tedaj bomo prej verjeli o njeni iakrenosti napram demokraciji. Glasovi iz naselbin Can- Aktivnost ss nov 8ND in kariera priredba Deiroit. — V naši naselbini je zadnje mesecezopet oživela ideja, da si zgradimo moderen narodni dom. Posebno je nastalo živahno zanimanje med mladino, ki je pripravljena pomagati gmotno in moralno. Ko so delničarji videli to zanimanje, so šli takoj na delo in dobili legalno pravico za zvišanje glavnice ali kapitala. Bilo je veliko sitnosti in vzelo je šest mesecev, da smo to dosegi t. Sedaj imamo vse urejeno in so delnice zopet nu prodaj po $20. A ko si hočemo zgraditi nov dom, moramo prodati oziroma kupiti dovolj delnic. Te se prodajajo le za gotov denar in morajo biti pla-čone v »0 dneh. Država nam je dala pravico le za eno leto in čas bo potekel 12. febr. 1942. in Milan Medvešek pod režijo Louisa Kaferla. Po proferamu bo ples v zgornih In spodnjih prostorih Delavskega doma na 437 Li-vernois ave. Se nikdar se nam ni nudila prilika, da bi za 50c (pri blagajni 60c) videli tako bogat program. Da ne bodo samo Clevelandčani deležni ploskanja, Lahko je zahtevati ali govori- Plačaj, Franko, za zmago! Iz Kima je prišla uradna vest, du je diktator Mussolini predložil svojemu drugu, ¿punskemu diktatorju Franku, račun za 275 milijonov dolarjev (pet milijard in MM) milijonov lir) za pomoč fašistično Italije v civilni vojni v ftpu-niji. Račun je detujliran.. Mussolini pravi, da je poslal Frunku 703 bojnih* letal, 1414 motorjev, 1872 ton bomb, 7arni-kov, 1330 topo\vilU36 strojnic, 7,314,537 topOv-nih granat, 240.747 pušk in »,250,(KM) nabojev za strojnice in pttake. Oh, boy* tu je lepa' Zduj vemo, koliko je bilo treba samo z Mussolinijeve strani za uničenje španske demokratične republike. Koliko je posodil Hitler, je še tajnost, kajti Hitler še ni poslal ravuna in najbrž* ga ne bo; Hitler računa, da m* nekega dne nuplars na ta način, da enostavno |M>^raln Španijo za svojo kolonijo. Franko ne I h i |ilm-nl MiiNMilinljevegu rat uns, ker rrtmn rvmka mti ničesar dnigetfa rožen K|Mmk<-fM teritorija, Španija je danim revna kol cerkvena noš vai.idi lega, ker je Franko z Musaoltnijevitiit tn Hitlerjevimi tMimbaint razbil vsa veéja špansko mesta, železnice tn Industrije' u_ Morda 1**1«» zdaj Frankov* pristani v Ameriki knlektali za kritje Museolmijevega 275-mtlljon-skega računa IVav tu ptav lii nuirait, če so dosledni Saj s«i \ i iskali k njegovi "veliki zmagi" in /daj naj *e plača Jo m svoje vriskanje, da bo kaj |N»tiienilo . . . ti o potrebi novega doma, ali j rez denarja p rte bomo duli. Pokazati moramo našo resno voljo, se žrtvovati in pod vzeti aktivnosti v vseh ozirlh. Le tako nam bo mogoče priti do u-speha. UVerjen sem, da nam bo SNPJ radu pomagala, ako bomo mi sami iokazall našo resno voljo. Vse]Je mogoče, toda stvar je odvisna od nas samih. Najboljši uspeh bomo dosegli, ako bo med nami harmonija in kooperacija. w Apeliram na naše zavedne rojake v Detroitu In okolici, da se poprimemu akcije, da si zgradimo moderen dom, ki bo ponos vsej naselbini. Tako si bomo o-hranili mladino med seboj, da nas ne zapusti in se izgubi v a-meriški masi. Mogoče bo naša narodnost v Ameriki še živela 20-30 let. Torej je skrajni čas, a-ko hočemo še teh par let Imeti narodno življenje, da si zgradimo svoj moderen dom, v katerem bomo še nadalje gojili našo dramatiko, petje In kulturo. Tisti, ki imate sredstva in želite svojim otrokom veselje, kupite delnice SND in gmotno ter moralno pomagajte, da si zgrudimo nov dom. Na direktorski seji SND dne 23. febr. se je veliko rešetalo, kako začeti z delom. Najbolj važno vprašanje je bilo, kako dobiti finančna sredstva, da bi šli delom naprej. Na mizi smo imeli dva načrta. Prvi je bil za povečanje in popravljenje starega poslopju. Ko smo dobili infor muci je od kontruktorja, koliko bi nas stalo, smo vsi uvideli, du je cena previsoka in da bi s tem popravilom dosti ne izboljšali. Ta stvar Je torej odpadla. Drugi načrt pa določa nov moderen dom, dolg 120 in širok 80 čevljev. V pritličju bi bilo več prostorov, kukor tudi 12 alejev za kegljanje. V drugem nad-Mtropju bi bila velika dvorana zu 1 KM) sedežev, velik oder in več drugim potrebnih prostorov. Odborniki in društveni zastopniki so se vsi soglasno izrekli za ta načrt. Zustopniki so dobili navodilo, nuj pri svojih društvih IMiročujo o zaključkih odbora S. N. D., da y ttmi razpravljaj» in apelirajo za finančno pomoč. (•oS|HMlurski odsek Je dobil nalogo, du se obrne na več kon-traktnrjev, da od njih dobi ponudbe za zgradnjo domu in da se informira pri mestni vladi, kaj smemo graditi. Ko bo dlrcktorij imel vse te informuclje nn rokah^bo sklicana izredna seja delničarjev, da IhjlI" umi odločili, če se zgradi nov dotn uli ne. Torej tisti, ki še niste delničarji, kupite del niče lakoj. I A" tedaj boMc lah k h prišli na sejo in povedali svoje mišljenje. Prav tako apelira 1 mo na stare delničarje, da si* u ¡deleže te važne seje —- čas bo ! objavljen pozneje. Te vrstice služijo le za informacijo delni-Jčarjem, du Ihi vsakdo lahko «Ivi , giul svojo, vlogo ski Slovenci smo lahko ponosni, da jih bomo imeli priliko slišati med nami. V Clevelandu so z drugimi vred postavili nn oder že več oper, Turjaško R osamim-do. Grof CelJskL Frankopan Zrinski in več drugih. Vsi ti so nastopali v glavnih vlogah. Nastopili so^že tudi v drugih nasei-ginah. Priliko bomo imeli videti tudi igro Nevtralni Amor, v kateri bodo nastopili Anton Eppich, Josephine Türk, Tony Perušek, Louis Zorko, John Cech, Frank Česen Hpdii je od adraynikg do zdrav-aika in vsak mu je bolezen malo olajšal,, a njena korenina je nadaljevala svojo pot. Več zdttv- nikov mu je svetovalo operacijo, kar pa je on vedno odklonil, ker se ni zavedal nevarnosti, v kateri se je nahajal. Neizmerno se je bal noža na želodcu. Njegova dobra žena mu je^večkrat prigovarjala, naj gre na operacijo, a vedno je odklonil. Nič ni pomagalo, ko je rekla, da je bila ona že sedemkrat pod nožem, toda je še vedno tukaj. Moral je leči v prerani grob, star komaj 47 let. Tukaj zapušča žalujočo bolehno ženo, tri brate in eno sestrd, v starem kraju pa dva brata in dve sestri. Doma je bil iz vasi Majer, Hrvatsko. Težka je bila ločitev od njega vsem, ki smo ga poznali. Ža-ostno so donele besede nagrob-ga je imel Geor Penko, predsednik našega društva 290 SNPJ ob odprti gomili. Vsi smo se zavedali, da je to zadnje snidenje z dobrim prijate-jem. Pokojni John je bil dolgoletni blagajnik našega društva in dolgo tudi društveni zastopnik pri jo, da bo ameriški fašizem bolj Slovenskem domu. Pridno je de- ši od evropskega, se zelo motijo. ra Svoboda in Naprej. andčanom našo zavednost in napolnimo dvorano do zadnjega kotička. Važno je tudi to, da pride vsakdo ob času, ker program se bo pričel točno ob 2:30 pop. Če bodo Clevelandčani lahko prišli do takrat, bomo lahko to storili tudi Detroitčani. Pričakujemo tudi več drugih gostov iz Clevelan-da in drugih naselbin. Torej na veselo svidenje v nedeljo v SDD! Anion Jurca, 121. al na vsaki zabavi. Ko smo del ničarji SND imeli zabavo na starega leta zvečer, je še pomagal pri delu. Nismo se zavedali njegove resne bolezni, ko smo ga vprašali: "John, kako se kaj počutiš? Ali bi nam pomagal, če nisi preslab?" Odgovoril je sa-ipp! "Ali right" in delal ves večer za baro, dasi zelo težko, in to manj ko mesec dni pred njegovo smrtjo. V zahvalo za nje- govo požrtvovalnost so mu del- bomo tudi dobili diktaturo, kar Is Kansasa . Corona, Kana.—Pred leti je bilo tukaj precej naseljencev. Največ je bilo Italijanov in Francozov, potem pa Slovencev. Zaposleni so bili večinoma v premo-gorovlh, ki so pa že precej časa vsi izčrpani, kakor večinoma povsod v Kansasu, ljudstvo se je pa razkropilo na vse vetrove. Kar nas je ostalo, imamo vsi svoje domove, delajo pa večinoma za Strica Sama na relifu. Le jaz nisem med njimi, ker imam malo kmetijo in pravijo, da je bolje, da doma ščetince in kokoši krmim. To delo rad opravljam, samo če bi bilo kaj več denarja y tem. Ko mine leto, plačam davek ln inšurenc, pa mi ne ostane dosti več kot tistim, ki delajo na relifu. Prosveto rad čitam in sem njen naročnik, odkar izhaja kot dnevnik. Posebno se ml dopadejo u-rednlški članki, pa -tudi dopise rad prebiram, če je kaj jedra. Veliko je zanimivih, nekaj pa takih, ki komaj čakajo, da kritizi-rujo glavni urad, kot na primer zudnjih par mesecev koledarje, kar vendar ni vredno toliko pisanja. Zdi se mi, da s tem iščejo uvod za dopis. Kaj pa, ko bi se taki dopisniki poslužill druge taktike? Sedaj je na primer v teku kampa nju za nove člane. Naj bi še član ali članica na agitacijo in potem poročal, koliko uspeha je bilo, na primer jaz sem jih toliko in toliko dobil. Na ta način bi tudi druge spodbujali, češ, če jih oni lahko dobi, zakaj bi Jih tudi jaz ne mogel. Da se to da doseči, Imam jaz dokaz. Pri našem društvu smo večkrat govorili, da bi bilo dobro, če bi malo poagitirall in pri tem je ostalo. Potem sem se pa jaz zavzel, da poskusim z agita cijo in rezultat je bil dober. Dobil sem pet članov v odrasli in tri v mladinski oddelek. Seveda ni bilo lahko, treba je bilo precej dela in požrtvovalnosti. Am pa k če se človek zavzame, tudi doseže. S tem pa Še ne mislim nehati. Ko mi bo čas dopuščal jih bom skušal še več pridobiti. Obenem tudi naznanjam vsem onim članom in članickm našega društva, ki niso bili na zadnji seji, da sem prevzel delo poslovodje v naši društveni dvorani Kost Mineralu. Prosim vse člane SNPJ kot tudi druge rojake, da me ob priliki obiščejo in jaz vam ničarji SND in društvo Zmaga 290 SNPJ položili par lepih vencev ob mrtvaškem odru. Saj to e bilo vse, kar smo mogli storiti. V imenu njegove žene se naj-epše zahvaljujem vsem, ki ste caj dobrega storili za časa njegove bolezni ali smrti: darovali vence, čuli ob njegovi krsti, dali na razpolago avte in ga spremi-na njegovi zadnji poti. Po-cojnika bomo ohranili v najlepšem spominu vsi, ki smo ga poznali in bili njegovi prijatelji. Mary Modle, 290. relif obdavčili kompanije, ki dffj delajo velik profit in tako na-1 v banki nt joi1»»™ filial piistrcči z najboljšim pravili mocan relifni sklad za U propaganda. Vse samo Hit-lerja iovi, kakor so v zadnji vojni lovili kajzerja. Tn Icaj smo dosegli, ko so kaj-wja..prepodili? Kaj bomo dosegli, ko bodo Hitlerja prepodili? Mogoče še slabše kot zadnjič, ko so kajzerja nagnali. Nihče se pa ne zmeni, kakšen mir bodo sklenili in kakšne pravice bo imelo ljudstvo po svetu. Čez nekaj let po tej vojni lahko začno še hujšega loviti kakor je Hitler. To je večje vprašanje kakor pa Hitler sam, ker sam kot oseba ne pomeni nič. Po mojem mnenju bi Amerika veliko bolje storila, če bi porabila ta denar, ki ga zdaj troši za vojne priprave, za izboljšanje ži-vljenakih razmer ameriških mas in povedala vsemu svetu: "Pod takim sistemom se bo svet vladal, če se pridruži Ameriki." Če da bi se 75% svetovnega vojaštva in ljudstva pridružilo Ameriki, potem pa naj se evropski vladarji sami med sabo tepo ka kor se hočejo. Mogoče me bo kdo imel za pe-tokolonca, ampak tisti, ki misli Naj pridejo v Cleveland na "charity" in bodo videli, kako bodo morali prositi po tistih uradih. Prepričali se bodo, da je ta fašizem še slabši od evropskega, ker tam te sami usmrtijo, ako te več ne marajo, tukaj pa pravijo, da se moraš sam usmrtiti. Potem pa poročajo: ta in ta je umrl. In to v svobodni Ameriki. Kako bo tedaj, kadar pride do popolne diktature? In ako gremo v vojno, lahko vidi vsakdo, ki nima žaganja za možgane. Louls Kocjan, 5. Vsakega nekaj Cleveland. — Ko sem zadnjič obiskal Peruškovo razstavo, sem skrbno študiral pomen vsake slike. Najbolj pomembna in seveda tudi najdražja je bila slika Ivana Cankarja. Druga pomembna slika je bila slika goslača, ki je moral v prostovoljno smrt, ker zanj ni bilo življenjske eksistence na tem svetu, zato se tudi ni nihče zmenil za to umetnikovo delo. Poleg nje sem videl sliko vojnih razvalin z listkom: "Za Delavski center, Chicago". Takoj sem nekatere zbiralce kritiziral, da vojnih razvaliR je itak povsod preveč in sem sugestiral, da bi vzeli sliko tistega goslača, ampak niso marali sestradanega umetnika. Tukaj je še vedno velika relif na kriza, posebno za samce, za katere ni nobene pomoči. Ako nisi še 50 let star, ti enostavno rečejo: Delo si poišči, ali pa krep-ni. Seveda sedaj dela veliko več ljudi v tovarnah, nekateri celo po 12 ur na dan, drugi pa ne morejo dela dobiti in ga zaman iščejo dan za dnevom, posebno tisti, ki imajo čez 40 let. Ako nisi dober strojnik, ga zaman iščeš. Zadnjič sem govoril z enim koncilmanom in ga urgiral, naj bi v mestni zbornici sprejeli protest proti temu sistemu, po katerem kompanije daljšajo delov-nik, med tem ko za druge ni dela. Pa > odgovoril, da mestna zbornica ne more ničesar storiti. In tem možem moramo plačevati po Štiri tisočake na leto. Milan Medvešek ima popolnoma prav, ko pravi, da bi se morali zanimati ze sedaj in izvoliti tako koncilmane, ki bodo res zastopali vse ljudstvo, ne pa samo visoki razred, reveže pa v smrt gonili kot delajo sedaj. Ako bi mi imeli dobre koncilmane, bi za in prturtxknm. John Bresovar, položit na mtwi SND zn dično}p»v»>m idejo, da si detroilaki Slovenci j (aistavimo moderen dom. katere-' ——— jt:a gradimo že od I. 1923 | Prlialell«« v slovo V nedeljo, fl marca, pa bomo j Homer City. Pa. — Dne 2fl, I imeli odlične pevce in igralce. smo polotili k večnemu počitku 19 Jan. {ste. ki ne morejo dela dobiti. Za to bi bilo treba že sedaj skrbeti, ker po vojni bo veliksnska brezposelnost in tista brezposelnnstna podpora ne bo zadostovala. Po-tenvbo zopet ves blznes ustavljen In kogs naj takrat obdavčijo? Tu iz develando' izbornega teño- našega dobrega prijatelja Johna usta Umita Helleta. Franka Plu- ¡Totniča, ki je preminul 25 jan di vlada bo bankrotna. ker bo ta- j ta, Tončko Simčtčevo. Jolina No- j v ltolnišnirt v Indiani. Pa. V bol-' ko zadolžena rodi teh vojnih j tuina In basista Jolino 1 .obeta. nlAntcl je hil samo dva dni. Na priprav. ,kl Je zadnjo nedeljo Imel tvoj' želodcu je bolehal par let; vča-f Zdaj nI po listih in tudi med j koncert v metropoli Detroit- sih Je bil boljt, p* zopet slabši ljudstvom nič drugega kot voj- Iskenje dela Naniicoke, Pa.—Zadnjič sem poročal, kako sva s tovarišem iskala dela okrog Johnstowna, danes pa bom opisal, koliko časa me je vzelo od dneva, ko sem ga dobil, do dneva, ko sem pričel delati. Delo sem dobil v St. Michaelu, Pa., 1. febr. 1940, delati sem pa pričel 15. febr. Toliko časa me je vzelo, da sem bil pdtrjen. Zadnjič sem pisal, da sem delo pustil na Kelsu, ker ni bilo pravega sistema za rudarje. Takrat so delali na tri šihte in vsak šiht je gledal le zase in pustil tak prostor za drugi šiht, da nisi vedel, ali bi začel delati ali bi šel tudi ti domov. In to ni samo na Kelsu, marveč povsod, kolikor je meni znano. Pa pravimo, da je bratstvo. Kje vraga? Ko mi je v St. Michaelu boss dal delo, sem moral iti k "su-pru", ki mi je dal karto, da sem šel z njo na Windber v bolnišnico na zdravniško preiskavo. Tudi moj tovariš je "supra" vprašal za delo, toda ga je poslal k bossu, ki mu je povedal, da ni še dobil 300 novih jamskih vozičkov in nima prostora zanj. Ko sva opravila v kompanij-skem uradu, sva se podala k Franku Sivcu. On je ravno čital Prosveto. Takoj naju vpraša, kako sva opravila. Povem mu, da sem jaz dobil delo, moj "bodi" pa ne. Malo se tam pogovorimo in bil je čas, da se vrneva v Johnstown; Tisto noč sem spal pri tovarišu, ki me je drugo jutro peljal na Windber k zdravniku. Bila je zima, da je vse pokalo. \ Tja prideva malo pred 9. uro, ali tam najdem že celo vrsto moških, ki so prišli z istim namenom. Čakamo in čakamo, toda ni nobenega zdravnika. Okrog U. ure prideta dva in potem je šlo naglo. Strežnica nas Je popisala, zmerila in stehtala. Tam ni bila tako stroga preiskava ko pri dr. Pardu v Johnstownu. Na Windberju smo se napol slekli. Ko me je zdravnik preiskal, je podpisal tisto karto in rekel: "Ali right, you can go." Oble-čem se in grem. V čakalnici je bila cela grupa moških, ki so drug drugega vpraševali, kaj mu Je zdravnik , rekel. Nikdo namreč ni bil na jasnem, če je potrjen ali zavržen. Pride zdravnik in nas vpraša. kaj čakamo. Vprašamo, kam ' moramo iti s tisto karto. Odgovor je bil, da nazaj, od koder smo prišli. Vedeli smo ravno to-j liko kot prej. Z M bodi jem" se podava direktno v St Michael in v kom pa-mjsko pisarno Bossi so bili že j vsi iz jame. Čakam nekaj časa (Dalje ns t. .trani.) PETEK, 7. V prehrani človeštva in k Ameriški znanstvenik in raziskovtu, thew W. Stirling je nekajkrat prepcZJ svet. O svojih vtisih je napisal eni izmed njih je opisal prehraho č10vI2L vseh petih kontinentih. Mod drugim 1 tej knjigi naslednje: ^ "Samo eno hranilo je, ki je po Vsem enako,v to je materino mleko. Dojenčk ' sveta pijejo mleko. Pitje mleka pa m ubL širjeno, kakor bi mogoče mislili. V Hom^l časih so Grki zaničljivo krstili mleko^i!! otrok in barbarov. Današnji civilizirani S zelo cenijo mleko, primitivnim ljudem mleko še zmerom prav nenavadno hramj Evropci in Američani pa niso edini lJudi( se čudijo čudnim jedilnim listom drugih ij ali se norčujejo iz njih. Človek iz vJ Afrike bi začudeno gledal, kako §i beleči kruh s presnim maslom. Njemu bi se zjl vsaj toliko čudno, kakor če bi mi videUfc! kako si maže na kruh zobno kremo Če opazujemo črnce iz Vzhodne Afrike hrusta črvičke, se čudimo, kako jih more pojesti. Toda prepričani smo lahko, da naii ni nič v primeri z gnusom, ki ga občuti i videč, da Evropec je jajce. "Jajce", bi d divjak, "to je vendar toliko kakor bodoče pj| Znanosti na ljubo sem poskusil nekaj t nenavadnih jedi. Pojedel sem eno samo kj co, vendar moram priznati, da nikakor» mogel pojesti polnč sklede posušenih kobi kakor jih pohrustajo Šošonijski Indijanci? vadi. Poskusil sem tudi ličinke mušice Sciara i, taris Now., ki jih zbirajo in jedo Pomojiki dijanci v Kaliforniji kot pravo slaščico. Poj jih dajejo tudi svojim otrokom za plačilo,« bili pridni, nekako tako, kakor mi dajemo i kom sladkorčke. Ličinke imajo res sladak« ih najbrž je tb vzrok, da jih otroci, pa rasli tako radi jedo. Nikakšne logike ni v izbiri jedi, ki jih lj| jedo, ali ki jih ne marajo jesti. Psihološki i log, zakaj jemo, kar jemo, je menda sa&f da smo se takšne hrane navadili. Nove jedil morajo dolgo boriti za priljubljenost, čeprtv so posebno nenavadne ali Čudne. Vsi vemo, liko prahu je vzdignil krompir, ko so ga pr ljali v Evropo. In pogosto ljudje odklan marsikakšno zelenjavo ali marsikatero samo zato, ker je tuje in še neznano. Čudno je, kako radi jemo rake, čeprav i jedo mrhovino, in vendar bi se branili poji ličinke kakšnih žuželk ali kobilice, čeprav i jo te živalce prav snažne navade in se hm samo z zdravo zelenjavo. Primitivni ljudju sicer z velikim tekom pohrustajo kobili» kakšno ličinko, se kajpak upravičeno čudijo civilizirani ljudje s tolikšnim tekom jedo n Ljudem se upira jesti takšne živali, ki jihi rablja plovek tudi v druge namene. V Indiji primer uporabljajo goveda samo za delo in I nikom teh živali ne bi prišlo na um, da bi jedli. Prav tako mislijo Američani o ka Črnci v Vzhodni Afriki sicer rede govedi radi mleka, jedo jih pa ne. In tu doživimo kaj čudnega: ti Afričani sicer delajo presnol slo, toda ne jedo ga, temveč si z njim md lase. ^.11 - Opazoval sem, kako Jivarski Indijanci v J ni Ameriki jedo mravlje. Mravlje imajo d prijeten okus. Če bi vam kdaj na pnd zmanjkalo pri kuhi soli ali popra, bi vampr ročal prgišče mravelj, toda za moj okus sol koliko preostre." Zakaj je žolč zelen Če vzamemo zeleno šipo in jo držimo p luči, vidimo skoznjo. Prav tako prozo« rdeča šipa. Če pa ju položimo drugo na dr ne vidimo ničesar več, samo črnino. To «I nuje subtraktivno mešanje barv. Poskusi» kazali, da prodirajo sončni žarki skozi ko* sicer pred vsem rdeči žarki, ki jih izftltms kakor skozi barvni filter. V človeiki notri sti vlada torej temno rdeč somrak. So pa organi, ki morajo biti v popolni I n. pr. črevesje. Znanost meni, da ima m go zelenega filtra. Rdeče in zeleno dajeta ti svetlobi črno. Narava je neki zahtevi stila na presenetljivo preprost način. Drobno življenje v stratoslt Kolumbijsko vseučilišče je spustilo vn» skusnih balonov v višine 20.00fl db 40.«*> ■ Jih opremilo z napravami, ki se v dolod«» šinah samodelno odpirajo in spet prinašajo potem na tla zračne 'ipokujj štih višin. Bakteriološka preiskav« 30 posodic je pokazala, da žive mikrooegaj di v teh znatnih višavah. Našli so nih vrst bakterij in pet vrst glivjro^ čas raziskujejo U drobna bitja v p^ ^ turah, obenem nadaljujejo poskuse, izsledili nemara v višjih ozrsčnih p*»** I Pred d*aj«etim« ¡^ 1*211 (Iz Prosvete, 7. marca Domač« vesti. V Bishopu. Pa ** ponesrečila pri delu Mlhsel K «'w Olsvsn. ^ Delavske vesti. Ameriška delava* ja Je izstopila iz internaek>nalr „ Inozemstvo. V krvavem konHikJ« Jf( sti in komunisti v Italiji jc bik» Sovjetska Rastja. Iz Rige pr'^^ ročila o vstajah v Rusiji. t- ■ovice z starega kraja Slovenije pitje ioiijo *widl tkih can prašičem ,nje 26. decembra—Treb- X'lico^ že od nekdaj i».» w — „ tot važno tržišče za živi- posebno za prašiče. 2e pred |Tso sloveli naši dolenjski Sj ne samo doma, ampak izven meja in je bilo izvože-iz Trebnjega vsako leto po-veliko zaklanih živali, vojno je tudi trgovina s pa zelo trpela vse do preja. ko je prašičji ^Treh, zopet oživel. Izvazali smo vojni v Avstrijo. Nemčijo, , Italijo. Iz trebanjske, mi RiO d išici M kg žive teže. Takrat Se je i s prodajo rejenega prašiča obra denarno opomogel, saj lila draginja tolika kot je da-in je z izkupičkom prodane-prašiča oblekel domala dru-5 ljudi. Pa so prišle izvozne pjitve, posebne obdavčitve, se, predpisi in še druge take sečnosti, ki gredo vedno 1« ■eme prodajalca—kmeta, pri-ijla je še vsesplošna denarna ianost in trgovina s prašiči v ti dolenjskem kotu je pri-nazadovati in danes še od tč ni tako donosna kot je bi-ckdaj. To se pravi, blaga na je še vedno dovolj, padati >a pričele cene, ki obupno še ajo in so samo v enem dnevu idovale za 4 do 5 din pri kg; ►tje so se znašli v hudi sti-Mnogi so za izrejo prašičev li količine drage koruze, da-pa, ko je cena prašičem na padla, je vse to žrtvovanje onj. Izguba, ki preti kme-je nenadomestljiva in s» je da bo padec cen resno ogro-naše gospodarje, ako cene licem ne bodo maksimirane pariteti, ki bo odgovarjala koruze. To vprašanje pa bi treba rešiti takoj, saj ima-edaj kmetje prašiče dorejene najbolj živahna trgovina s iči prav te dni. «1« zadušilo, ženo ao rešili aribor, 27. decembra.—Te je prišel na obisk k Zemano-v Kacijanarjevi ulici v Me-»kstilni tehnik Jaroslav Milil Vrata v njuno stanovanje »ila zaprta. Potrkal je, pa ni nobenega odziva. Večkrat je «trkal. toda zaman. te je hoditi, ko se mu je zazdelo, da laja iz notranjosti stanovanja stokanje. Takoj je zaslutil «o. Poiskal je še predilni-1« mojstra Bogoljuba Vlaha, "r sta skupno vdrla vrata »vanja in vstopila v spalni-fcmanovih. Začutila sta ne-vonj p<, duši j i vem plinu, «a odprla okno. Na postelji «al negibno Alojzij Zeman, žena Josipina pa je one-(na le*ala na postelji poleg Ve P°®telje. Milstein in 1 sJa lak(,j poklicala zdrav-kl s« je /aman prizadeval, W 2 umt'tnim dihanjem obu-Zemana k življe-m, /eno Josipino brž u .v bolnišnico, kjer so ™vn'k, , takojšnjo pomočjo ' «vljenje. Alojzija Zemana 111 P« komisijskem H",sko pokopališče, rtr'101)14 ^P01^ ^ J«; skušala dognati cine» v katerih se ^n» nesreča. Do- ' Zemanova kakor ' V*' zadni* dni, tudi Alojzij Zeman je bil star 48 let. Zaposlen je bil kot ključavničarski mojster pri tvrdki Ježek v Melju. Po rodu je bil z Visokega na Češkem. Nenadna smrt vzgojitelja />ne 27. dec. je umrl nagle smrti ravnatelj II. deške meščanske šole v Ljubljani Rudolf Pečjak. Ob osmih zjutraj se je odpravil v mesto, da bi oddal še zadnje slike za Čitanko za IV. razred meščanskih šol, ki je pravkar v tisku. Vračal se je že ob devetih domov, da bi bil pri domačem prazniku rojstnega dne svoje najmlajše hčerke. Pri Prelogu je hotel stopiti v avtobus, pa je v trenutku omahnil in izdihnil. POČASTITEV RIHARDA JAKOPIČA Ljubljana, 28. decembra.—V banskem dvoru je priredil ban dr. Natlačen čajanko na čast sta ske šentlovrenške, mirnope-i in dobrniške doline so vozili rfje na trg prašiče in v Treb-ao poslovali stalno doma-tuji trgovci ali njih zastop-„ Posebno mnogo so izvažali imskem času. Bili so časi, ko __________________w________________ prašiči tudi po 25 din rasti slovenskih likovnih umet- • • »«i« Takrat It1 I mk a If/v« m im rt m i i m» Aa A J - - - i ■ ^ nikov in članu naše Akademije Rihardu Jakopiču. Danes je namreč izšla prva knjiga obsežne monografije o Jakopiču iz peresa A. Podbevška, obenem pa je ban izročil slavljettcu red Jugoslovanske krone druge stopnje—visoko odlikovanje, kakor ga ni bil doslej deležen še noben slovenski umetnik. Za to priliko je bilo povabljenih v banski dvor okrog trideset kulturnih delavcev, med njimi zastopniki tiska, kulturnih revij in zavodov, ki so sodelovali pri izdaji mogografi-je o Jakopiču. V oficielnem delu prireditve je prvi govoril Anton Podbev-šek, ki je orisal postanek svoje monografije in pomen Riharda Jakopiča za slovensko likovno umetnost. Nato je izročil slav» jencu in banu po en izvod kra-sotne izdaje te pomenljive knjige. G. ban je v svojem govoru poveličeval pomen kulture za Slovence in umetnosti za našo domačo kulturo in se je pri tem velikim priznanjem spominjal dela in zaslug Riharda Jakopiča. Ob koncu je izročil častitljivemu umetniku insignije visokega reda. Umetnik se je ganjen zahvalil za izkazane mu časti in izjavil, da jih sprejema v imenu vseh slovenskih likovnih umetnikov, ki delujejo za povzdigo narodne kulture. Navzoči so z iskrenimi čestitkami stiskali roko uglednemu slovenskemu umetniku, čigar mogočna slika "Slepec" je prav teh dneh zavzela častno mesto v umetnostni zbirki, ki krasi stene banskega dvora. Nato je bil povabljenim gostom serviran čaj z zakusko in Rihard Jakopič je bil ves čas deležen prisrčne pozornosti. Koroški drobiž Lobnik pri Želesnl Kapll. Konec novembra smo pri nas prav veselo svatovali. Poročil se je mlad posestnik Jakej Sadolšek, pd. Peruč v Lobniku. Nevesta mu je bila mlada in pridna Micka Slanovec, pd. Pečnikova v Lepenu. ■V Globasnicl se je poročil Fol-tej Šajn, pd. Rihov v Podjuni, z Angelco Lodrant iz Večne vasi. Ženin je bil njega dni eden najboljših igralcev globaškega prosvetnega društva in strumen poveljnik gasilcev. Bil je tudi ob- Inr -----za '"kurila peč na ža z /•' i'h ne bi čez noč zeb ' 'je Sicer Zeman ' *;|,«'rim sosedom to» ; |,,J,m 1 zelo smrdi po i. i'" - . nevarnosti, ki "J^mu m njegovi ženi > J» namreč pn pregledu ri.' ?""lovila, da je bila P^či na žagovino " ' " J- bilo za Zemana "r>" uvKino. Duiljivi «.napolnili spalni- '!. M'lKtein prišel le l*"/-neje. bi naj ba mrtva. K. i, k, činski odbornik in udejstvoval se je z velikim veseljem kot načelnik domačega lovskega društva.—Nekaj dni za Foltejem se je poročil tudi njegov brat Andrej z Nanco Woebl iz Podjune. Obilo sreče! V Celovcu bodo zgradili velik moderen hotel, ki bo poseben okras glavnega mesta Koroške. Dobrla vas. Pokrajinski vodja Kutschera je v Dobrli vasi otvo-ril otroški vrtec, ki je peta to- vrstna nova zgradba na Koro» , Odila sva v družabni klub, da škem. V Celovcu je bilo v novembru 22 prometnih nesreč, pri katerih so našle 3 osebe smrt. Policija bo v bodoče nastopala najstrožje proti krivcem. Karol in Magda se malo pogrejevu, ker zima je kar naprej divjala. Stari znanci so me pričeli apraševati, kako sem opravil. Povedal sem jim, da "supra" nisem dobil in jim pokazal tisto karto z zdravnikovim podpisom. Rekli so- mi, da sem okey. Vprašal sem jih, kje bi se dobil "board". Svetovali so mi, naj grem k mrs. Bizjak in JP\ ona me bo gotovo vzela, ker me pozna. Dandanes se namreč ve- Bivši rumunski kralj te skriva na Portugalskem Sevllle. Španija, 6. marca. — Bivši rumunski kralj Karol in njegova ljubica Magda Lupescu sta z avtomobilom ameriškega izdelka pobegnila iz Španije zadnji pondeljek, toda vest o begu je bila šele sinoči objavljena. V Španiji sta se nahajala, odkar so rumunski gardisti izgnali Karo-la iz dežele. Oba sta bila pod nadzorstvom španske policije. Na kakšen način se jima je posrečil beg iz Španije, še ni pojasnjeno. Domneva se, da sta imela zaveznike med španskimi uradniki, ki so jima o-mogočili beg na - Portugalsko, kjer se zdaj skrivata. Uslužbenci v hotelu, v katerem sta Karol in Magda stanovala, so povedali, da sta tik pred begom zapre-tila z gladovno stavko. - Vse premoženje in dragocenosti sta vzela s seboj. V hotelu sta pustila le štiri pse in tri avtomobile. Reporterji so izjavili, da nista niti plačala računa lastniku hotela. Poslanik Winant zagotovil Angleie London, 6. marca.--John G. Winant, novi ameriški poslanik, je zagotovil Angleže, da bo Amerika v večjem obsegu pomagala Veliki Britaniji kot doslej. To zagotovilo je dal v svojem prvem razgovoru z reporterji angleških listov. Winant je že kon-feriral s premierjem Churchillom in drugimi angleškimi voditelji. Prvi javni govor pred člani organizacije Pilgrims bo imel prihodnji teden. 1—r Nemci aretirali francoeka bankirja Vichy, Francija, 4. marca. — M. Verdier in M. Eschiners, direktorja francoske banke v Parizu, sta bila aretirana po nacij-skih avtoritetah, se glasi sem dospela vest. Vzrok ni bil naveden. r Smola "Sladka moja ženka, za tvoj rojstni dan ti bom poklonil toliko vrtnic, kolikor let imaš!" V cvetličarni, potem ko je naročil šopek, cvetličarka vajenki: "Dajte deset vrtnic več, to je e-na naših najboljših strank!" Glasovi izHH naselbin (Nadaljevanje s i strani.) in vprašam, kje je "super". Pravijo, da je šel na Windber na neko s^jo. Klerk mi pravi, naj pridem drugi dan popoldne. Ker je bila drugi dan sobota, sem vedel, da "supra" ne bo tam, ker majna ni delala. liko težje dobi "board" po naselbinah kot se je včasih, čeprav je veliko več slovenskih družin. Ko pridem k mrs. Bizjak, mi je bilo malo težko, ker Frank ni več med živimi. Tudi je pomrlo precej mojih prijateljev. Ko mrs. Bizjak povem, po kakem opravku sem prišel, mi je rekla, da lahko pridem kadar hočem. Ona je vdova s tremi otroci, dvema hčerama in sinom. Starejša hči je takrat služila v Clevelan-du, toda je pozneje prišla domov, dobila ljubčka in se poročila, zdaj pa je že mati krepkega sinčka. Mrs. Bizjak je nama tudi postregla s prigrizkom. Ali ste že naročili Proaveto ali Mladinski lUt nvojemu prijatelju ali aorodniku v domovino? To je edini aar trajne vrednoatl, ki ga ca mal denar lahko poiljete svojcem v domovino. sem zopet prenočeval pri "bodi-, ju". Drugi dfcn je bila nedelja. Zamudil sem se pri sestri in Jo šele pozno popoldne mahnil na Kelso peš, ker je mraz ponehal. Mislil sem obiskati nekaj prijateljev na Ferndalu. Ko pridem na Kelso, se podam v družabni klub društev SNPJ in SSPZ, kjer je bilo precej rojakov. Bilo je ravno po seji in med moškimi je bilo tudi nekaj žensk, ki so tam zelo aktivne na društvenem polju. Tam dobim tudi mrs. in mr. Joeva Zupana, kateremu povem, da bom zapustil Kelso, nakar me povabi na dom, kjer smo se pogovarjali pozno v noč. Drugi dan se napravim z drugimi rojaki Vred na jdelo, oziroma sem šel po moje orodje v jamo. Mojemu tovarišu sem bil naročil, naj pride po mene ob 9. zjutraj, kar je tudi storil. Popokam moje stvari in se odpeljeva v St. Michael z upanjem, da bom začel drugi dah delati. Ko se podam v pisarno, dobim tudi "supra", ki pravi, da je nekaj narobe z menoj, ker mi srce preveč hitro bije. Čez en teden naj gifem zopet k zdravniku na Windber. Tako so šle moje nade po vodi. ^ Mislil sem si: Ta je pa lepa! Tam sem pustil delo, tukaj imam delo, ^todg ne morem začeti. Krivda je zdravnikova, ker ni vsakemu povedal, v kakem položaju je. Kaj sem hotel drugega kot čakati teden dni, da vidim, kaj bo. Tisti teden je tudi moj "bodi" dobil delo v malem premogorovu. -------- Čez en teden sem se podal z busom na VVindber in prišel k istemu zdravniku. Pravi mi, da me ni mogel zadnjič potrditi, ker mi je srce bilo 142 krat na minuto in da so kompanije zelo stroge glede srčne napake. Ukaže mi, naj se slečem do pasa. Zopet1 začne poslušati s tistim instrumentom in končno pravi: "Danes si pa okey, ker ti srce bije samo 104-krat na minuto." Vprašal sem ga, zakaj ni zad njič povedal, kako me je našel, ker me je v veliko skrb pripravil. Pravi mi, da ne sme povedati, marveč on le da poročilo "auprovt" pisarni, v kakem stanju je našel človeka. Rečem mu, da je to celo slab sistem, ali kaj to cdravnika briga. Ko se zopeta vrnem v St. Michael, je "super" že imel zdravniško poročilo. Klerku narodi, naj me vpile. Ta me vpraša tudi po "majnarskem papirju". Izročim mu papir s trdega premoga. Nese ga "supru", ki mu pravi, da ta papir ni zanič na mehkem premogu. Vprašam, kako to, da je bil dober na Kelsu, tukaj pa ne? Med tem pride "super", ki pravi, da nJemu nič mar, kaj delajo na Kelsu, on tega papirja ne sprejme in — finish! Grem k bossu, katerega vpra- i«!,, A rt W1 K|A Ullfilil nj. , 3411II, ™ lil 11 It" ptlMtt Mri t|cn>. Pravi mi, da pod nobenim pogojem, dokler ne dobim papirja kot kopač mehkega premoga. Vprašam ga, kje ga lahko dobim. Pove mi, da nekje v Johnstownu. Torej aedaj zopet druga sitnost. Zopet nazaj v Johnstown z "bodijem", ki je v St. Michae-lu zopet iskal delo in kateremu sem stvar razložil. On mi pravi, da mu je znano, kje se dobi "miner's paper". V Johnstownu greva v Moose Hallo na Bedford st., kjer so nekoč rudarji dobivali papirje. Bilo je okrog 5. popoldne in bilo je domalega že vse zaprto. Tam najdeva še par moških. Vprašam, če se tukaj dobe majnarski papirji. Odgovor Vrneva se v Johnstown, kjer doWm> da n«. Prej Mta prišla dva moška dvakrat na mesec iz Pittsburgha in sta jih dajala, toda tega sistema ni več. Vprašam jih, kje ae sedaj dobijo, toda niso vedeli, rekli pa so mi, naj grem v urad UMWA v First National Banko. Ko pridem tja, je bilo že vse zaprto. Kam sedaj? Bilo je 9. febr., jaz pa sem delo dobil 1. febr., toda še ne delam. Drugi dan je sobota in zjutraj na Kelso po pedo. Takoj sem se vrnil v Johnstown v pisarno UMWA, kjer sem dobil velikega Jacka Stevensons. Vprašam ga, kje se dobi "miner's paper". Vpraša me, če še nisem nikdar delal éluprttflka Narnhna ffa&poma 3rótmta SS67-&S S t». Lawndale A?«. Chicaga, niiaeie GLAVNI ODBOR isvaiKvai.Ni onaaat Vtacm Cfttakar. »r«4~a*lk .......................IUI a. L«w»4*U A»«.. Cfclr«r«. nn«ato P. A. VMtr, «I. U|nlk............................HIT B. L«»»4aU A v«., ( Mm«». Illi«»la Uwr.nr« Ur»4tal»fc. „•„•* |»1....................UIT a. UvMtal« A**.. < Mr«c«. IMIimI« J»h* V««rfek. a|. m.a.jMI .......... ........... mm a. law»4au An» ( ku*««. iiiim!« Philip «|tia«lta|j «I..IU ...................tUT a. A»«., ( klicat*. Illtn-u Mafek. «ra*«* alaftlla ..................... MIT a. Uw»4*l« A »a., (Mta*». lUlnala ponracnsaDNiaii A^raj VMrt*. pr»l »a........................fM K«raat A»*. J.ha.U-a. Ta. rrw»k Salla, drugi |MMl»ra4a«li«lk..... ...........IUI A. W. Wallar SI.. Mllwaakaa. Wta. J«k» I'mIU). Jr.. >r* dUlrkllnl M4»'*4a»4»lk .................... H«a Iti. Mraka*«, (*«. Canilla» Earnlrk. 4ta«l SUlHIlM M4»r*4~4«lk ..........IMt W. «MS BC. ( tavata»*. Okla ¿•k» tr*»)l autrlklnl |n4»r«UHolk ..14» B*-, Ovtaakr. Hi W*ar* TaaMlr. ¿atril rii.trtklM M^nr^.adnlk ..........kM W. Tik BI.. W«lM«kMra. Cala. uoarooARaai oubcki Matk ra(ra>lrk, pr^^n.k..............................K. Ill.l Bt.. l U^a.4. Okla VIm*M ( »Inlar ......................V...........MIT B. U»»fel« An, < klra«a. lllln.U r. A. Vtaar. ......................................MIT B. U««4ala A»a.. (Maa««, lllia.i. lata Vat «k .....................................mit b. l*« «4.1» a«a.. Okiaaca. lUlaato .Uk« Olla ............t..... «j.....................III B. Pra«a*cl A**., TlaraMa« lUte. lil. n«a«l4 J. I.alrlck......................................MIT «. Traaikall A M.. íklra«.. III. I»r*k Ba>aa .......»rt...,..... ..................;..I«M a La«har* Ava.. a.r.»a. III. roaoTNi ousaai .......................... W. H.r SI.. BurincftaM, lil. ........................ Ma.kaka Ara.. ( Uralan4. Okla . ................................B» I». Arata. Kaaaaa .......................,,...111 Tañar St.. Lasara«, r«. ................................... III. Btrakaa«. Pa. ADSORNI ODUKi ' " ~ Jaka Uarlak. nr*4.*4nlli Fraak Harkl«.,......... Anlan Bkalar .......... rraak Vralarlrk ....... I«kn Trial) ........... Praak Ballt. »rmlMtlalk rraa Mal««l............ mua aus««**....... till a LawatUI« Ava.. ( Maara, lUlaaU .........II Waatila« Ara.. Nra. llllnai« .....UMI Araala Ara.. CUralaM. Okla v premogovni industriji. Odgovorim mu, da delam pod zemljo že 30 let. Nasmeje se kot star konj in mi ^pravi: "Pa le sedaj iščeš majnarski papir?" Povem mu* da ga imam s trdega pien;o- ga, toda ga "super" v St. Micha* ¿pektoriAÜl mu bo telefoniral Iu "noče priznati kot dobrega. Pa je »čel rohneti nad mano, da je trdi premog kriv, ker je dul sedanjemu governerju mod, da Je vzel UMWA pravico izdajanja majnarskih papirjev. Unija je imela V Pittsburghu odbor, ki je prišel semkaj dvakrat na mesec, sedaj pa tega ni več. Jaz gu poslušam, on pa pridiga kot star mešetar, končno ga vprašam, če mi more dati kakšne informaci* je, toda je kar naprej ropotal. Tam stu bili tudi dve ženski, ki delata v uradu in ena od njih mi du naslov Človeka, to je rudniškega inšpektorja, ki izdaja papirje. Jack pravi, da danes ne bom nič opravil, ker jo sobota. Grem v St. Michael, kjer se ustavim najprej v družabnem klubu, M. Pere ml. me vpraša, kaj sem opravil. Povem mu, da nič. On me takoj pelje k predsedniku lokalne rudarske unije 3648, ki pa je bil nu Wlndberju v bolnišnici po nekom opravku. Njegovi ženi naroči, naj mož tukoj pride v družabni klub, ko se vrne. In res se je tuko zgodilo, v par urah je bil že tam. M. Pere mu pojasni moj "trubcl", nakar on pravi, da bo vse okey. On dobro pozne majnarskega in- ter vprašal, kdaj lahko pridem tja in da bo šel z mano tudi on U* prihrani ('M in d«*li« akon •proniinjajt*''r •f »n p«ml*t4#mk«'vr4Mn4», PiaskrlHU1 •» ----------— . T* podtrHrtMiali o Ufn w«ta), Vpr«la|i« p planoti. Naglo so postavili šator ter vzeli z voza in razložili naokrog, kar je bilo najpotrebnejšega: nekaj inštrumentov, šine, platno za obveze — za silo, preden so pošiljali ranjence v Sedan, kakor so si pač mogli preskrbeti transportnih voz, ki jih je začenjalo primanjkovati. Pri tej ambulanci so bili sami pomočniki. Pred vsemi so dajali nosilci doksze odločilnega in brczslsvnegs junaštva. Videl si jih, kako so v svojih sivih oblekah z rdečim križem na čepici in narokavniku, počasi in z mirno drznostjo hodili naprej, tja do krajev, kjer je bilo kaj padlih vojakov. Plazili so se po kolenih, skušaje si pomagati z jarki, grmovjem in vsemi slučajnostmi ozemlja, ne da bi se brez potrebe bahato nastavljali nevarnosti. Nsto, kskor brž so našli ležeče vojake, se je pričel njihov trudapolni posel, kajti mnogo jih je bilo brez zavesti, in trebalo je ločiti ranjence od mrtvih. Nekateri so bili obležali na o-brazu, usta v mlaki krvi, v nevarnosti, da se za- duše; drugi so imeli polna usta gline, kakor da so pravkar grizli zemljo; in še drugi so bili nametani vsi vprek na kup, roke in noge krčevito pritegnjene, z na pol zdrobljenimi prsi. Skrbno so nosilci izmotavaii tiste, ki so še sopli, kolikor so mogli. Vsak- med njimi je imel pri sebi vrč sveže vode, s katero je zelo skopsril. Po-gostoma jih je bilo videti dolge minute, ko so tako klečali, trudili se in budili ranjenca k zavesti, dokler ni odprl očL Na svoji levi, kakih petdeset metrov daleč, je Maurlce zagledal nosilca, ki se je mučil, da najde rano majhnega vojačka: iz rokava je tekla kri v tenkem curku, kaplja za kapljo. Bil je izliv krvi, ki ga je mož z rdečim križem naposled našel in ustavil s tem, da je stisnil žilo. Tako so v nujnih slučajih sami delili prvo pomoč, in pri zlomljenih kosteh so ude v zabranjenje vsakega škodljivega gibanja povezali in pričvr-stili, tako da je bil prenos ranjenca manj nevaren. Prenos, U je bil še le velika reč. Podpirali so tiste, ki so mogli hoditi, nosili druge v naročju, kakor majhne otroke, ali pa tudi na hrbtu, polagaje si roke ranjencev okrog pasu, ali pa so se tudi postavljali po dva, po trije ali po št$r-je, kakšna je bila težavnost, napravili sedež iz svojih sklenjenih rok ter jih odnašali ležeče. Poleg predpisanih nosilnic so bile tudi ša raznovrstne bistroumne iznajdbe, nosilnice, ki so jih delali v naglici iz pušk, zvezanih z jermeni te-lečnjakov. In povsod po ravnem, od granat ra-zritem polju jih je bilo videti, kako so hodili s svojimi bremeni posamezno ali v skupinah, glavo sklonjeno, z nogp tipaje po zemlji, v modrem in občudovanja vrednem junaštvu. r Na desni je Maurlce zapazil nosilca, ki je odnašal težkega seržanta z zdrobljenimi nogami; visel mu je za vratom, on pa ga je. nesel kakor pridna mravlja, ki vlači trikrat preveliko žitno zrno. Mahoma pa jih je videl pasti, obadva sta izginila pod granato, ki se je razletela. Ko se je dim razsul, je ležal seržant na hrbtu, brez nove rane, dočim je bilo nosilcu razparalo bok. Toda prišla je druga marljiva mravlja, ki je o-brnila in povohala mrtvega tovariša, nato pa vzela ranjenca na svoj vrat in ga odnesla dalje. Takrat je Maurice podražil Lapoulle-a. 'Ti, če ti je U posel bolj povšeči, pa jim hodi pomagat!'! Nekaj hipov že so divjale saintmengeske baterije, in toča krogel se je množila; in kapitan Beaudoin, ki je hodil venomer pred svojo kom-panijo semintja, se je naj>osled nervozno približal polkovniku, češ, da je pravcata žalost, takšno dolgourno duševno nateganje ljudi, ne da bi jih porabili. "Nimam povelja", je stoično ponavljal polkovnik. Zopet so videli generala Douay-a, ki je v galopu jezdil mimo, spremljan od svojega generalnega Štaba, Pravkar je bil srečal generala Wimpffena, ki ga je prihitei rotit, naj vztraja, kar mu je po svoji vesti tudi obljubil, toda z iz-rečnim pogojem; da bodo branili Illy-sko Kal-varijo na njegovi desnici. Za slučaj, da izgube illy-sko postojanko, je odklonil vsako odgovornost; umikanje bi bilo potem usodno. General VVimpffen je izjavil, da bodo čete 1. armad-nega zbora zasedle Kalvarijo; in zares so videli skoraj takoj nato, kako je polk zuavov zavzel na nji postojanke, tako da je bil general Douay zopet pomirjen in je privolil poslati 12. arftrad-nemu zboru v njegovi hudi stiski Dumontovo divizijo na pomoč. Četrt ure kasneje pa, ko se je vrnil, da se prepriča o dobrem vedenju svojega levega krila, je glasno vzkrlknil, ko je dvignil oči ter zapazil, da je Kalvarija prazna. (Dalje prihodnjič) Doživljaj iz Bosne Asta Znidaršičeva Tu jc nekoč stalo lepo, ponosno mesto in v mestu je živel bogat in ošaben mogotec, lastnik vseh teh host, travnikov in vinogradov dan h Jernejev starejši brat je v po-boljševalnici, sestra v Begunjah, oče^in mati pijeta. Pri Francetovih je mati jetič-na, pri Jožetovih leži že leta oče; ej, pri vsaki hiši je križ. Prepir, alkohol, pretep, za-pravljivost, ljubezenske avanture staršev, pomanjkanje—vse to krijejo kulise. ™ a» Nešteto je takih in podobnih življenjskih okolnosti pri učencih. Vzgojitelji jih ne vidijo, da. celo ne slutijo. Učenec je samo sprejemna in oddajna postaja učne snovi. In če oddajna postaja odpove, frče slabe ocene. Ali -je učenec kriv? Bistri so fantiči in deklici, toda zanemarjeni so z doma in dajejo pogosto vtis duševne manjvrednosti. Poleg tega so mnogi pregloboko pogledali v življenje in to v tako življenje, ki razjeda družino, če učenec nima doma moralne opore in če doma in v šoli ne sliši tople besede—ni čuda, čc v Obupu zavije na svojo pot jn pada globlje in globlje. HUMOR Občutljivi slikar ln okrutni sultan Znani srednjeveški italijanski slikar Gentile Bellini je preži vel nekaj mesecev na dvoru turškega sultana Mohameda II. Sultan je tega slikarja izredno cenil, ga razvajal in skušal ugoditi sleherni, še tako nenavadni njegovi želji. Nekega dne se mu je Bellini mimogrede pritoževal da ne more naslikati glave svetega Janeza* kernima modela odsekane glave, da bi jo lahko kar najzvesteje naslikal. Že drugi dan je sultan posla po svojem slugi mlademu slikarju velik zavoj. Bellini ga je radovedno odprl. O groza! Kaj je zagledal v njem? Odsekano glavo nekega sužnja. Bellini, ki je bil zelo občutljiv, je ob pogledu na okrvavljeno glavo omedlel Ko se je osvestil, je takoj vele pripraviti prtljago in še tisti dan odpotoval iz Carigrad domovino. Sultanu Je ft. pismo, nazivajoč ga na šega človeka na svetu. Qojqfl Ameriški dottto "Včeraj so bili novanju vlomilci "Tako? Kaj so "Prebrskali in prei| Vfce, naposled so mi pa mizi bankovec za pet Pa VARUJTE VAŠE Trinerjevo grenko viT nom B-l izboljša tpttil ' Dobi s« pri ▼ sitin lekarifl Jos. Triner Corp. 1333 Sa AOo.. Chicsgo. 111. »»»»»»»»«»i,,,«,.,,, ZASTOPNIKI PROSVETE so vsi društveni tajsiki k člani, Id jik društva izvolije Naši nastavljeni lokalni ia, zastopniki sa doloieas Louis Barborich, za Mil«, ia okolico. Anton Jsnkovirh, za Clcr« In okolico. Andrej Pirtz iz Ely, Mina, J vo Minnesota. - Frank biluiUz, ('hisholua, | CkiskolsiVin okolico. Frank Cvetan iz TIra Hill, f[ vso srednje-vzhodno Penaa. - Anton Zornik Iz Hernialc,] vso sapsdno Pennaylvasija. Joe Peternel iz Llbrary, fc,, psdno Penno. Jokn Zornik za Détroit ia i Polef vseh teh ps lahka nd sli nsroênik asm pošlje it*}« i no direktno Usta PROSVETA 2657 Bo. Lswndsle Ave„ Ckic* AGITIRAJTE ZA PROST TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VSA t tiskarsko obrt spadajoča deli Tiska vabila sa veselice in shode, vizitnice, ¿tsnft knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatih slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in dni VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLANST &N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila-dajo vodstvo tiaksrne Cene smerne, unijako delo prve vnte Pišite po informacije ns ns»lov: S. N. P. J. PRINTER1 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon RoclcweU 4904 Tam se dob« na šeljo todi vsa ustmena pojsamU CHICAGO, ILL. naroČite si dnevnik prosvb Po sklepu 1L rodno kouvendje so lahko narodi na list Pra^ prišteje odoa. dva, tri. štiri aH pot članov ls ene druiine k «H« ninL Ust ProsveU stane sa vso aaako, ss člene sli neilase »J ono letno nerečnlne. Ker ps člani i« plačajo pri ssessiauta »i* tednik, so jim to prišteje k nsročnini. Torej sedsj si "reka."« is Ust prodrse ss člane 8NPJ. List ProsveU )s vsšs gotovo je v vsaki družini nekdo, ki M rsd «tsl Ust vssk 4ss. Pojasnile:—Vselej kskor hitro kateri teh članor preneha bitI » 8NPJ, ali te se preseli proč od drušine in bo sahtevsl ™ tednik, bodo moral tisti član Is dotične drušine, ki Je "¡j naročena as dnevnik Prosveto, to takoj nasnsniti uprarmit" ln obenem doplačati dotično vsoto listo ProsveU. Ako tef« » tedaj mors uprsvništvo snišatl datum ss to vaoto naročnik«. Cena Usto ProeveU Je: Zs Zdruft. dršsve ta Kanado H — Za Cleere fn Chksr« " 1 tednik ta.............iN 1 tednik h.............. 1 tednika te............Ml I tednlks In............ I tednike ta............Me I tednike In............ 4 tednike ta........................IJt 4 tednike in.....v..... I tednikov ta......................sli • tedalkev Is........... Zs Evropo )e............ Izpolnite epodnjl kupon, prllošite potrebne veolo dessrla Order v pismu ta si naročtU Prosveto, Uet. ki Je vaša la.ts»» ^ PROSVETA. 8NPJ, 2S67 So. LewudeIs Ave. Ckleaffo. IIL Prilošeno poMI|e» nsrečnine se list Prosveto varfe ...... 1) Ime.................................. ČL društrs N setev ..... UsUriU tednik ta rs pripišiU k moji naročnini e4 meje druiine: »).........................................G-**" I).........................................CUruštv.* .--I 4).........................................admštw *- |).........................................Ci dre*" Meoto............................... Dršsve............... Ni»v nerodnih....................Sfsr ne»