NOVI TEDNIK
NT&RC
ŠT. 52 ■ LETO 56 - CELJE. 27.12.2001 - CENA 350 SIT
SILVESTER SE PO ŽEPU POZNA
Letos bomo silvestrovali razkošno, svečano, idilično, po domače in poulično. Stran 5.
Poto: GREGOR KATIC
KO JE BOŽIČ VSAK DAN
Slovak Peter čanji je Celjanko Lariso Čanji
spoznal v Ameriki. Stran 9.
MED ALAHOM
IN HEROINOM
Decembrski obisk v Sarajevu. Stran 20.
NE PREZRITE:
LJUBLJANSKO PIVO JE
STEKLO IZ SODA
KDO BO VRŠILEC DOLŽNOSTI
NAFRANKOLOVEM?
ROPARJEMA V TRETJE NI ŠLO
LOGARSKA V MARTININEM SRCU
DVAKRATNUNA IN
TRIKRAT MUCA MACA
2
VOŠČILNICA
Življenje je lepo!
MARJELA AGREŽ
Srečno 2002! In da bi zmagova-
li Vaši favoriti...
DEAN ŠUSTER
Vzemite vse, kar vam življenje
ponuja! Veliko biserov v letu 2002!
SIMONA BRGLEZ
Dragi dedek Mraz, uzakoni evta-
nazijo za vse naše pevce, ki tako
zelo trpijo.
STANE ŠPEGEL
Veliko smeha!
GAŠPER DOMJAN
Staro leto živi od spominov, no-
vo leto od pričakovanj. Naj vam
novo leto prinese vse tisto, kar je
staro pozabilo. In ne pozabite, sre-
ča je v majhnih stvareh.
SERGEJA MITIČ
Srečno novo leto naj vam zaže-
lim z mislijo Bernarda Shawa: Sreča
vse življenje! Tega živ človek ne bi
prenesel: bil bi pekel na zemlji.
BRANKO JERANKO
Z letom življenje ubere novo pot;
da bi bila Vam sreča na tej cesti
večna.
Miru, uspehov, zdravja, čim manj
zmot -
naj bo ljubezen v novem letu naj-
bolj srečna!
ALMA MARUŠKA SEDLAR
Nebo se odpre vsem tistim, ki
verjamejo v lepšo prihodnost in
se znajo boriti za svoje cilje. Že-
lim vam, da bi v novem letu prišli
do tega spoznanja in seveda veli-
ko smeha, poljubov in prijaznih
ljudi v letu 2002!
NATAŠA LESKOVŠEK
Postoj, popotnik, razveseli se pr-
hutajočih snežink, prisluhni tišini
zimskega jutra, vsrkaj vase nezno-
sno svežino... Počakaj, da ti dušo
oblije mir, da se vrne ljubezen. Po-
tem, šele potem stopi z razprtimi
dlanmi naprej proti soncu, proti
pomladi, proti drugim ljudem.
MILENA BREČKO POKLIC
Bodite hrabri in finir'| Ytite vse,
kar lahko spremc IIHpitdi po-
trpežljivi, da bi se I^h^o sprijaz-
nili z vsem, česar ne morete spre-
meniti.
JANJA INTIHAR
Veliko sanj in kanček drznosti,
da jih boste uspeli uresničiti. Ker
jih lahko.
SIMONA ŠOLINIČ
Naj se ob mojem Vrtiljaku polk
in valčkov v letu 2002 vrti za vse
dobre ljudi tudi vrtiljak sreče in
zdravja.
TONF, VRARI
Zgradite srečo sami - iz drobcev
in majhnih dosežkov: splezajte na
svoj Mont Everest, preplavajte svoj
Rokavski preliv, zmagajte na svo-
jem Ironmanu, preplezajte svoj El
Capitan, ne čakajte Rudonje - za-
bijte svoj gol. In prižgite luč sreče
tudi za vse, ki jih imate radi.
BRANKO STAMEJČIČ
Bodite zdravi, navihani in iskre-
ni. Bodite to, kar ste in ne tisto,
kar bi od vas želeli drugi.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Kaj ga je res že konec? Le nekaj
lepih želja je še ujel moj mikro-
fon in en veliki - sreeeeečno! Kul-
turnikom še posebej!
MATEJA PODJED
Če hočeš in vztrajaš, je lahko svet
lepši. In veliko toplega, ne - vro-
čega sonca, tja od marca do konca
oktobra v letu 2002!
_........IVANA STAMEjaČ
Da bi našli to, kar iščete.
TATJANA CVIR^
Našim bralcem želim obilo zdra
ja, topline in predvsem modros;
v letu, ki prihaja.
BOJANA JANČii
Iskrivosti, ljubeznivosti in ob
lo trenutkov, obogatenih s sreči
želim.
URŠKA SELIŠNI
Veliko dobrih fotografij!
GREGOR KATIC
Srečno!
SEBASTIJAN KOPUŠM
Št. 52 - 27. december 2001
DOGODKI

Za Združeno Slovenijo
Na celjski železniški postaji odkrili spominsko ploščo v spomin na prve osamosvojitvene težnje
^__Sloyencev__________. ______
»Prihod slovenskega od-
bora parlamentarcev, pod
vodstvom Franca Mikloši-
ča, 10. maja 1848 v Celje,
ki se je tu ustavil na poti iz
Dunaja v Ljubljano, je celj-
skemu meščanstvu in inte-
ligenci marsikaj razjasnil.
V naslednjih tednih in me-
secih se je tudi v Celju in
okolici zgodilo prvo večje
gibanje za Združeno Slove-
nijo, saj so celjski Sloven-
ci zbrali veliko podpisov za
njeno uresničitev,« je v pe-
tek, ob otvoritvi spominske-
ga obeležja na celjski že-
lezniški postaji, dejal po-
džupan Marko Zidanšek.
Spominsko obeležje so po-
stavili v počastitev desetlet-
nice samostojne Slovenije na
pobudo celjskega zgodovin-
skega društva, slovenskih ka-
toliških izobražencev in Slo-
venskega svetovnega kongre-
sa. Ob tem pa so se spomniU
dogodka iz leta 1848, ki po-
meni prvi korak k osamos-
vajanju Slovenije.
Zgodovinar dr. Stane
Granda je v Celju spomnil:
»Avstrijski minister Bach je
delegaciji Celjanov, zaradi ak-
tivnosti v letu 1848 nasled-
nje leto očital: >Vi Celjani ste
preveliki separatisti.< Ta oči-
tek smo Slovenci pogosto sli-
šali tudi v obeh Jugoslavijah.
Plošča, ki jo danes odkriva-
mo, nas bo spominjala na ti-
ste enkratne majniške dni
pred dobrimi 150 leti, ko so
obiskali Celje, ki je bilo ne-
kakšna prestolnica štajerskih
Slovencev, dunajski rojaki na
čelu z enim največjih sloven-
skih znanstvenikov vseh ča-
sov dr. Francem Miklošičem.
Celjanom so prinesli podpi-
sne pole za podpisovanje pe-
ticije za Združeno Sloveni-
jo. V Celju, še bolj pa v nje-
govi okolici, so ljudje doka-
zovali s podpisi, da so slo-
venski separataisti. Podpiso-
vaU so jo, ne glede na to ali
so bili liberalno ali konzer-
vativno nastrojeni. Peticijo so
ponekod podpisovali celo
Zgodovinar Stane Granda je orisal pomen podpisovanja peticije za Zedinjeno Slovenijo.
Nemci. Originalne podpisne
pole so danes shranjene na
Dunaju v tamkajšnjem hi-
šnem dvornem in državnem
arhivu. V nekem smislu je bila
ta akcija podpisovanja podob-
na tisti, katere 11. obletnice
se spominjamo letos.«
NGL, foto: SHERPA
POSVETU
Nova vojna v
Aziji?
NEW DELHI/
ISLAMABAD, 25. decembra
- Indija in Pakistan sta na ro-
bu nove vojne, le da je se to-
krat prek puškinih cevi ne gle-
data le dve azijski sosedi, pač
pa tudi lastnici jedrskega oi ož-
ja. Srčika spora je kot vedno
sporna pokrajina Kašmir ob|
indijsko-pakistanski meji. Za-
radi Kašmirja sta se obe dr-
žavi zapletli že v kar ni^kai
vojn, zadnji oboroženi s[)o-
padi na meji pa kažejo, d.uii-
vita v novo. Tako je indii.ska
vojska ukazala umik prebi-
valcev obmejnih vasi, ob meji
pa je okrepila tudi zračne eno-
te. Indijsko obrambno mini-
strstvo je sporočilo, da je to
odgovor na kopičenje sil na
drugi strani meje. "Ne želi-
mo vojne, a nam jo Pakistan'
vsiljuje in s tem se moramo'
soočiti," je izjavil indijski pre-
mier Atal Behari Vajpayee. Pa-
kistanski voditelj Pervez Mu-
šaraf pa je v Karačiju izjavil,;
daje Pakistan popolnoma pri-1
pravljen na vse izzive. Paki-;
stan je medtem zapustil in-l
dijski veleposlanik v tej dr-:
žavi Vijay Nambiar. Velepo-
slanik je pred odhodom iz Is- ,<
lamabada dejal, da ne izklju-
čuje možnosti vojne med In-
dijo in Pakistanom, vendar je '
poudaril, da še obstaja upa-
nje, da bi se ji izognili. "Po-
ložaj je težak, a vseeno upam,
da se še ni tako poslabšal, da
se ga ne bi dalo normalizira-;
ti," je povedal Nambiar.
Argentinsici
icrči
BUENOS AIRES, 25. de-
cembra - Guverner argentin-
ske province San Luis, Adol-
fo Rodriguez Saa, je v skladul
z odločit\ajo argentinskega
kongresa v nedeljo postal novi
začasni predsednik Arge^nii-
ne, potem ko je dosedanji piul-
sednik Fernando De La Rua|
prejšnji četrtek odstopil /1
radi hude finančne in gosiK)-
darske krize v državi. Novi
začasni predsednik bo na | u )-
ložaju do 3. marca, ko nai bi
potekale nove predsedniške
volitve. Dosedanji predsednik
De la Rua je pred odhodom|
odpravil izredno stanje, ki gaj
je uvedel zaradi dvodnevnih
nemirov v državi. Po zadnjih
podatkih so ti terjali 27 smrt-
nih žrtev in približno 400 ra-
njenih. Razmere v Buenos Ai-
resu in drugih mestih v Ai-
gentini so se umirile, potem
ko so dva dni potekali lopi
trgovin in bančnih ustanov ter
požigi. Policija je zaradi iz-
gredov aretirala več tisoč lju-
di. Nova argentinska vlada je
v ponedeljek zvečer uradno
potrdila, da bo prenehala pla-
čevati 132 milijard dolarjev
zunanjega dolga, njegovo re-
programiranje pa bo bistven
del načrta za vzpostavitev gos-
podarskega ravnotežja. Vlada
je uvedla tudi novo valuto,
imenovano argentino, ki bo
poleg pesosa in dolarja tretje
plačilno sredstvo v državi. Ar-
gentino bo stopil v veljavo v
začetku januarja in ne bo za-
menljiv. Vlada bo z novo va-
luto izplačevala plače držav-
nim uslužbencem, pokojni-
ne in dolgove dobaviteljem.
Luč miru tudi v
prostoriii NT&RC
Od 15. do 25. decembra je s pomočjo slovenskih tabornikov
in skavtov potovala po Sloveniji Luč miru, ki v prazničnih dneh
sveti po mnogih slovenskih domovih, bolnišnicah, domovih
ostarelih, cerkvah in drugih prostorih. Iz Betlehema so jo prepe-
ljali na Dunaj, kjer sta jo sprejeli delegaciji slovenskih taborni-
kov in skavtov ter vsaka po svoji poti ponesli po Sloveniji. Dan
pred svetim večerom sta nas v uredništvu obiskala Jani Kukovič,
starešina taborniškega Rodu divjega petelina Šentjur in vodja
odbora pri ZTS za pot Luči miru po Sloveniji, ter Emil Mumelj,
načelnik območja ZTS. Tako sta nam ob vseh čestitkah bralcev
in poslušalcev olepšala zadnje dni leta. Luč miru pa nam bo
simbolično svetila tudi na poti v novo leto 2002. T V
Popraveic
V članku Bogata ponudba stanovanj prihodnje leto v šte-
vilki 51 z dne 20. 12. 2001 smo na osnovi podatkov z novi-
narske konference podjetja Nepremičnine zapisali, da zna-
ša cena kvadratnega metra stanovanjske površine, ki ga gra-
di CMC na Lavi, 1900 mark. Pravilna cena se glasi 1800
mark, je sporočila Stanovanjska zadruga Atrij iz Celja, ki je
posrednik pri prodaji objekta.
Obisic v porodnišnici
v sredo, 2. januarja
2002, bo ekipa NT&RC po-
novno obiskala celjsko po-
rodnišnico in čestitala ma-
mici, ki bo rodila prva v no-
vem letu.
Pokrovitelj akcije, ki tra-
ja že več kot trideset let, je
vse od začetka Trgovsko pod-
jetje Moda iz Celje, kasneje
pa so se pridružili še nekate-
ri drugi. Med stalnimi so Ban-
ka Celje, Cvetličarna Ocvirk
iz Celja in mnogi drugi. Po-
sebnost novoletnega obiska
v naši organizaciji je kultur-
no zabavni program, ki ga zad-
nja leta izvajajo trio Vikija
Ašiča st. z vokalno skupino
Trs iz Nove Cerkve. Celjska
porodnišnica se lahko poh-
vali tudi s svojo pesmijo Otro-^
ci tisočletja, ki sta jo prav za
novoletni obisk in prehod iz
starega v novo tisočletje na-
pisala Viki Ašič in Ivica Cvikl.
Čeprav so ob novoletnem obi-
sku deležne čestitk vse žen-
ske, ki so takrat na gineko-
loško - porodniškem oddel-
ku, pa je posebna pozornost
namenjena trem: tisti, ki je
rodila zadnja v letu, ki se po-
slavlja in prvima dvema v no-
vem letu. In običaj je, da lep
dogodek še isti dan dopold-
ne predstavimo v programu
Radia Celje in dan kasneje v
Novem tedniku.
T.VRABL
Dedek Mraz
za male bolnike
v celjski bolnišnici so za otroke, ki so pri njih na zdrav-
ljenju v prazničnih decemberskih dneh, pripravili več
prireditev, obiskal pa jih je tudi dedek Mraz.
Na svoje bolezni in ločenost od staršev in prijateljev so
lahko najprej za kratek čas pozabili bolniki na otroški ki-
rurgiji, kjer so jih z igrico zabavali šolarji celjske osnovne
šole Lava. Otroški oddelek je obiskal Vrtec iz Štor z Zvezdi-
co zaspanko, nato pa še klovn Ronald McDonald. V petek je
bilo najbolj slovesno. Prišel je dedek Mraz, ki je prinesel
kitaro za otroški oddelek (poslali so jo celjski lionsi), obi-
skal pa je otroke na obeh oddelkih. Vsem je podaril darila,
ki jih je kupil z denarjem, ki so ga v bolnišnici prihranili z
odpovedjo poslovnim darilom in novoletnim čestitkam.
MBP, Foto: GAŠPER DOMJAN
Rotary klub za bolnišnico
člani Rotary kluba Celje so celjski bolnišnici predali klubsko donacijo, dve blazini za pre-
prečevanje preležanin. Vrednost darila je skoraj milijon tolarjev, direktorju bolnišnice Samu
fakinu pa ga je izročil predsednik kluba Marjan Feguš. Blazini bosta namenjeni bolnikom, ki
Se zdravijo na oddelku za bolezni prebavil in na ženskem poškodbenem oddelku,
t _ .MBP, Foto: GAŠPER DQMJAN
Št. 52 - 27. december 2001
4
DOGODKI
Kdo bo vršilec
dolžnosti?
V luči umazane frankolovske igre se bo danes sestal svet zavoda - Po
navodilih ministrstva bo imenoval vršilca dolžnosti ravnatelja
Zapleti v zvezi z imeno-
vanjem novega ravnatelja
osnovne šole Frankolovo so
začeli zanimati vso sloven-
sko javnost. Nič čudnega,
saj odhaja dosedanji ravna-
telj Anton Drev v ponede-
ljek nepreklicno v pokoj.
Zato potrebuje šola nemu-
doma novo vodstvo.
Drev, ki je ravnatelj 26. le-
to, se bo v prvih dneh leta
2002 vrnil le še zaradi pre-
daje poslov, kdo bo novi pr-
vi mož ali prva ženska fran-
kolovske šole, pa se lahko le
ugiba. Pred nekaj dnevi so do-
bili na Frankolovem od dr-
žavnega sekretarja iz mini-
strstva za šolstvo, znanost in
šport Alojza Pluška podrob-
na navodila o rešitvi gordij-
skega vozla.
To se je zgodilo po obisku
izredne šolske inšpekcije iz
Ljubljane, ki je ugotovila, da
je svet zavoda na Frankolo-
vem nelegalno sestavljen; ena
od članic je bila namreč pred
izvolitvijo tudi v volilni ko-
misiji. Tako je odločal nele-
galno o zdaj že odhajajočem
ravnatelju Drevu ter nazad-
nje o ravnateljskem kandidatu
Branku Sušku (učitelj ma-
tematike in fizike na Fran-
kolovem), za katerega se je
nedavno skoraj soglasno od-
ločil.
Svet šole je izbiro Suška
zato moral razveljaviti. Ta-
ko so imeli na Frankolovem
v petek volitve v svet, danes
pa se bo le-ta odločil o ime-
novanju vršilca dolžnosti rav-
natelja. V 11-članskem sve-
tu zavoda, v katerem je pet
delavcev šole, trije člani iz
sveta staršev ter še trije, ki
jih imenuje občina, ima po
mnenju poznavalcev razmer
največ možnosti za imeno-
vanje za vršilca dolžnosti vno-
vič prav Branko Sušak. Vrši-
lec dolžnosti bo lahko oprav-
ljal funkcijo največ leto dni,
do ponovnega razpisa pa mo-
ra priti vsaj nekaj mesecev
prej.
Kot smo že poročali, je
bil Sušak med tremi kandi-
dati edini z vsemi zahteva-
nimi pogoji. Njegovi nas-
protniki, ki so imeh raču-
nico z drugim kandidatom,
so si zato o njem izmislili
govorice o avanturah z učen-
kami ter začeli pisati ano-
nimke. Po pozitivnih mne-
njih učiteljskega zbora in
sveta zavoda je prišlo do ne-
gativnega mnenja občinske-
ga sveta v Vojniku, saj si za
tako »neprimernega« kandi-
data občinski svetniki, ki ga
večinoma ne poznajo, seve-
da niso upali glasovati (ozi-
roma so se vzdržali). Urad-
no pojasnilo je sicer bilo,
da Konjičan Sušak ni dovolj
povezan s frankolovskim
krajem.
Osnovna šola Frankolovo v znamenju zimske idile.
Branko Sušak je bil edini kandi-
dat za ravnatelja z vsemi pogoji,
zato so ga nasprotniki skušali ob-
latiti s širjenjem govoric in ano-
nimkami. Bo od danes vršilec dolž-
nosti?
Ravnatelj Anton Drev dela v fran-
kolovski šoli skoraj štiri desetlet-
ja. Naslednji teden odhaja v po-
koj, zato so začeli Frankolovčani
iskati njegovega naslednika. Pri
tem nekateri ne izbirajo sredstev.
O umazanih
igrah
v zvezi z umazano igro za-
radi imenovanja novega rav-
natelja osnovne šole Franko-
lovo smo še dodatno povpra-
šali dosedanjega ravnatelja,
predstavnico staršev v svetu
zavoda ter edinega kandida-
ta z vsemi pogoji.
Dosedanji ravnatelj An-
ton Drev pravi: »Menim, da
so bile zadeve prenapete ter
je šlo za težnjo, da se ime-
nuje kandidata, ki bo neki
skupini bolj ustrezal. Nimam
nič niti proti enemu niti proti
drugemu kandidatu. Kandi-
data, ki je kot edini imel vse
pogoje, so morali prikazati
kot neprimernega, pri čemer
so šli predaleč. Tako se pri-
kazuje kot moralno opore-
čen ter se mu pripisujejo ne-
gativne lastnosti, ki jih ni-
ma. Menim, da se je kandi-
dat izkazal kot dober in us-
pešen učitelj ter pedagog, ki
ga prav tako cenijo starši. Tu-
di v ministrstvu sem na nji-
hov poziv pojasnil, da lah-
ko zapišemo za njegovo de-
lo v šoli kot tudi za kraj ze-
lo ugodno oceno. Kljub te-
mu, da mi obtožbe, ki mu
jih pripisujejo nasprotniki,
niso podrobno znane, se z
obtožbo o moralni oporeč-
nosti ter nepovezanosti s kra-
jem nikakor ne morem spri-
■ jazniti.«
Prof. Irena Pinter s Fran-
kolovega, predstavnica
staršev v svetu zavoda, ki
je odločno stopila v bran
oblatenega kandidata: »Kot
predstavnica staršev in ma-
ti petih otrok, od katerih je
eden že končal šolanje na tej
šoli, dva pa jo trenutno obi-
skujeta, sem nad dejanji ne-
katerih Frankolovčanov
zgrožena. Prav tako večina
staršev. Gospoda Sušaka do-
bro poznamo kot odličnega
učitelja in ga imamo tako re-
koč za Frankolovčana, zato
je bilo med starši zaznati le
skrb, kdo bo učil matemati-
ko, če bo on ravnatelj. Pou-
čevanje tega predmeta je bi-
lo namreč prej zelo proble-
matično. Bil je tudi razred-
nik najstarejšega sina, zato
vem, da šolo dobro pozna,
da je odkrit ter je z njim ved-
no mogoče odprto reševati
morebitne probleme. Ano-
nimke pa kažejo le značaj
tistih, ki jih pošiljajo. Da
bom o dogajanju javno spre-
govorila sem se odločila, ker
kot mati spremljam šolo
enajsto leto in jo bom še de-
set let. Zato mi ni vseeno,
da nekateri brez argumen-
tov in anonimno širijo o gos-
podu Sušaku laži.«
Branko Sušak, o katerem
so si nasprotniki izmislili
izključujoče govorice: »Že-
lim, da bi vzgojnoizobraže-
valni proces na šoli potekal
nemoteno. Do konca šolskega
leta naj se izpelje ponovni po-
stopek za imenovanje ravna-
telja, tako da bodo lahko de-
lavci šole, učenci in starši
skupaj z njim načrtovali de-
lo za naslednje šolsko leto.
O moji domnevni moralni
oporečnosti naj presodijo so-
delavci, starši otrok, ki jih
učim in ljudje na ministrs-
tvu za šolstvo, ne pa politiki
na podlagi govoric. Če bom
imel dokaze, kdo je te govo-
rice, ki blatijo moje dobro
ime, razširjal, bom izbral us-
trezno pravno pot.«
BRANE JERANKO
Foto: GAŠPER DOMJAN
PO DRŽAVI
Požar v Čatežu
ČATEŽ OB SAVI, 23. de-
cembra - V nedeljo je po-
žar uničil prvo strešno ku-
polo zimske termalne rivie-
re v Termah Čatež. Gene-
ralni direktor term Borut
Mokrovič je ocenil, da je
ogenj povzročil za nekaj sto
milijonov tolarjev škode, k
sreči pa se ni razširil na so-
sednje objekte. Požar, do ka-
terega je prišlo na prvem od
dveh značilnih objektov, ki
sta izstopala sredi Čateške-
ga polja, je na starejši zim-
ski rivieri sicer uničil stre-
ho, opremo in bazenske na-
prave, ni pa onemogočil po-
čitnikovanje gostom term.
Inšpektorji, kriminalisti in
sodni ocenjevalci za zdaj še
ne dajejo izjav o vzrokih po-
žara, vendapobstaja neurad-
na domneva, da je ogenj v
vrhu piramide povzročil
kratek stik na električni oz.
ventilacijski napeljavi ali pa
sistem proti zmrzovanju
strehe. V Termah Čatež ob-
ljubljajo, da bodo poškod-
be sanirali v dveh do treh
mesecih. Zamenjati bodo
morali ostrešje, vključno z
novo kritino iz negorljive-
ga pleksi stekla, vse plošči-
ce na tleh kopališča in v ba-
zenih, poleg tega pa tudi vso
opremo, kot so ležalniki,
mizice in klopi ter bazen-
sko tehniko. Mokrovič je za-
gotovil, da je bil objekt gra-
jen po vseh predpisih in za-
varovan, prav tako pa je bil
zavarovan izpad prihodka.
Izrazil je zadovoljstvo, da
v hudi nesreči nihče ni bil
poškodovan ter dodal, da
je bilo pred požarom v ba-
zenih nekaj deset kopalcev,
med njimi tudi tujci in gost-
je z gradu Mokric, vendar
ob pravočasni evakuaciji
nihče ni bil ranjen.
Prevelike
plače v
Velenju
LJUBUANA/VELENJE,
26. decembra - Računsko
sodišče je Mestni občini Ve-
lenje o pravilnosti poslo-
vanja med letoma 1996 in
2000 izreklo mnenje s pri-
držkom. Na izrek mnenja
je vplivalo več nepravilno-
sti, in sicer v primerih in-
vesticij obnove Starega Ša-
leka in za rekonstrukcijo
Kidričeve ceste leta 1998,
manj bi lahko velenjski ob-
činarji v štiriletnem obdob-
ju po ocenah računskega so-
dišča potrošili tudi pri pla-
čah. Na velenjski občini so
bila leta 1999 izdana tudi
poroštva, ki so presegla za-
konsko dovoljeno višino
poroštev. Računsko sodiš-
če je tudi ugotovilo, da za-
gotavljanje prostorskih po-
gojev za delo občinskega
sveta oz. za delo svetniš-
kih skupin na način, ko ob-
čina poravna celoten zne-
sek najemnine prostora po-
litični stranki kot najem-
niku prostora, ta pa pro-
stor po potrebi prepušča
skupini svetnikov, pome-
ni prikrito financiranje po-
litične stranke.
Z nagci in vitezi v novo leto
Minulo soboto je v Pravljični deželi v Celju novinarka Pop TV Damjana Seme obdarila
več kot 140 otrok iz socialno ogroženih družin. Pravljična dežela pa bo na silvestrovo
zaprla vrata. Še prej bodo otroci, od desetih dalje, v Pravljični deželi silvestrovali skupaj s
priljubljenim pevcem Sebastianom. Zvečer bo na Trgu celjskih knezov silvestrovanje na
prostem. Celjane bodo letos v novo leto popeljali člani skupine Nude in ansambel Vitezi
celjski, župan bo opolnoči voščil Celjanom in Celjankam, organizatorji pa tudi letos ob-
ljubljajo ognjemet. NGL, Foto: GK
Še štiri dni za voščilnice
"Hidi v peti ponovitvi izbora najlepših prazničnih voš-
čilnic v organizaciji NT&RC bo konkurenca huda, saj so
med doslej prispelimi primerki mnogi res lepi in izvirni.
Zadnje voščilnice za naš natečaj bomo sprejeli 31. de-
cembra (ne pozabite na točne naslove), rezultate pa bomo
objavili v prvi polovici januarja 2002. Najboljše bomo sku-
paj s pokroviteljem akcije Občino Vojnik in županom Be-
nom Podergajsom povabili na prireditev s podelitvijo priz-
nanj. T. V.
Št. 52 - 27. december 2001
TEMA TEDNA
5
Silvester
se po žepu
pozna
Letos bomo silvestrovali na več načinov: razkošno, svečano, idilično, po
domače in poulično
Bo letošnje silvestrovanje
kaj drugačno od lanskega?
So nemara na vidiku dru-
gačni trendi doživljanja teh
vznesenih trenutkov? Nič
od tega. Tako bo kot lani,
ker nam tudi letošnja stvar-
nost ni postregla s čim no-
vim. Na žalost je le še po-
večala razkorak med boga-
timi in revnimi.
Po odgovore na vprašanje,
kje in kako bomo na Celj-
skem letos silvestrovali, smo
se napotili k tistim, ki naj-
daljšo noč organizirajo in
prodajajo.
Najlepše je ob
kaminu
Tisti, ki se bodo na silve-
strovo (ali kak dan prej) od-
pravili v hribe, vam bodo za-
trdili, da ga ni bolj idilične-
ga silvestrskega vzdušja od ti-
stega v planinskih kočah, za-
sebnih vikendih in turistič-
nih apartmajih kje v zasne-
ženih hribih. To so ljudje, ki
tudi sicer ljubijo planine ter
družabno življenje v ožjem
krogu prijateljev in znancev.
Ti ljudje ne marajo smokin-
gov, ker sta jim nadvse dragi
preprostost in praktičnost.
Zato se tudi redkokdaj odlo-
čijo za drugačno silvestrova-
nje. Te silvestrske zmoglji-
vosti so vedno zasedene do
zadnjega kotička ter oddane
že nekaj mesecev prej. Tudi
letos.
Hoteisice
računice
v hotelih silvestruje pred-
vsem srednji sloj. Ljudje s te-
ga dela družbene lestvice imajo
premalo pod palcem, da bi
šli na praznično križarjenje z
ladjo ali se odpravili v elitno
smučarsko središče, denimo
v avstrijski St. Anton. Imajo
pa preveč, da bi bili na silve-
strovo doma, tako kot vsak
dan v letu: za štedilnikom, za
isto mizo in na istem kavču
pred televizorjem. Ti ljudje
uživajo v množici, a ne pre-
veliki in ne preveč anonim-
ni. Med tistimi, ki radi silve-
strujejo v hotelu, je veliko lju-
biteljev plesa in veliko odlič-
nih plesalcev. Ker so to pravi-
loma komunikativni ljudje,
radi srečajo znanca, soseda,
Sodelavca. Osebe, ki silvestru-
jejo v hotelih, se s silvestrski-
mi oblačili in pričesko naj-
bolj obremenjujejo. Za to
praznično toaleto so, zlasti
ženske, pripravljeni odšteti le-
pe denarce. In to trgovci zelo
dobro vedo. Letos je tovrstna
ponudba v veleblagovnicah in
butikih pestra in kakovostna,
bolj kot prejšnja leta.
So pa silvestrovanja v ho-
telih cenovno dokaj enotna:
10.000 tolarjev (Turška mač-
ka v Celju), 11.500 (Evropa
v Celju), 14.000 (Hotel Ža-
lec), 15.000 (Dravinja v Slo-
venskih Konjicah). Ta mesta
so večinoma že zasedena, za-
nimanje je podobno kot la-
ni, ponekod nekoliko manj-
še. V Hotelu Štorman v Ce-
lju tudi letos ne bo silvestro-
vanja, ker ni dovolj zanimar
nja. Lani se je prijavilo le šest-
deset oseb, kar je za njihove
zmogljivosti (okoli 220 se-
dežev) vehko premalo, torej
se jim silvestrska računica ne
izide. Iz istega razloga ne bo
silvestrovanja v hotelu Merx
v Celju in najbrž še kje.
Najdražji Pariz
v bolj ali manj eksotično
tujino se običajno odpravijo
silvestrovat ljudje, ki vedo,
kaj hočejo (od življenja), ki
so polni energije, zasvojeni
z adrenahnom, ljudje s pu-
stolovsko žilico in željo po
novih doživetjih. So tudi večni
raziskovalci tega sveta in, na
splošno, uspešni ljudje. Zla-
sti finančno.
Turistične agencije delajo
s polno paro, strah 11. sep-
tembra se je že dodobra po-
legel. Za vsakogar nekaj po-
nujajo in (skoraj) za vsak žep
se najde primerna silvestrska
ponudba.
V turistični agenciji Palma
v Celju pravijo, da je ta čas
največ zanimanja za silvestro-
vanja v evropskih prestolni-
cah, kot so Praga, Budimpe-
šta, Barcelona in že kar ne-
sramno dragi (najdražji) Pa-
riz. Palma organizira tudi
enodnevni izet na Dunaj s sil-
vestrovanjem na prostem v sre-
dišču tega pravljično lepega
mesta.
Od evropskih pokrajin je le-
tos najbolj v trendu italijan-
ska Toscana, temu primerna
pa je tudi cena tamkajšnjega
silvestrovanja oziroma nekajd-
nevnega prazničnega paketa.
Med mladimi je ta čas precej
zanimanja za Rimini in tam-
kajšnjo živahno zabaviščno-di-
skotečno ponudbo. In še Gr-
čija: križarjenje s silvestrova-
njem je prav tako »in« praz-
nična ponudba. Zgolj za vzor-
ček pa je na Celjskem oseb, ki
bodo šle Silvestra proslavljat
na Karibe, v Mehiko in na Taj-
sko. Nekateri, ki so se zaradi
bin Ladna letos odpovedali dol-
gemu potovanju z letalom in
silvestrovanju (npr. v New Yor-
ku), so se odločili za daljše po-
čitnice v znanih evropskih zim-
skih letoviščih.
V savni za dva
- s polnočnim
šampanjcem
Nekdo si je omislil tole: na
silvestrovo v toplice, pol ure
pred polnočjo pa v savno. S
svojo najdražjo, jasno. In s
šampanjcem. Tudi ura ne sme
manjkati. Da se ve, kdaj od-
preti steklenico in nazdravi-
ti. Potem pa v bazen in v po-
steljo. .. Tudi to je eksotika svo-
je vrste, s pridihom intime.
Toplic je na Celjskem veli-
ko in veliko je različnih silve-
strskih ponudb v zdraviliških
restavracijah in hotelih. V to-
plice gredo novo leto čakat bolj
umirjeni ljudje v zrelih letih,
ki so tudi sicer pogosti obisko-
valci toplic in iskalci ali utrje-
valci zravja. Toplice so prime-
ren kraj za skupine prijateljev,
ki želijo skupaj nazdraviti no-
vemu letu in tam preživeti še
kakšen dan ali dva ter uživati
v blagodejnosti termalnih vrel-
cev, bazenov, savn, masaž ter
drugih naravnih in umetnih da-
nosti. Iz istega razloga so to-
plice primerne tudi za druži-
ne z otroki.
V Termah Olimia v Podče-
trtku bodo gostje silvestrovali
na več mestih, cene pa so raz-
lične. V restavraciji Lipa je Sil-
vester vreden 13.500 tolarjev
(za otroke 7.500), v hotelu Bre-
za 19.500 tolarjev (za otroke
10.500), v Aparthotelu Rosa
pa 14.500 tolarjev (za otroke
8.000). V Termah Olimia so
zadovoljni s prijavami, zani-
manje za njihovo silvestrsko
ponudbo je še večje kot lani.
Poleg silvestrovanja so gostom
ponudili tudi petdnevni praz-
nični paket, ki vključuje tudi
silvestrsko noč, stane pa 73.600
tolarjev. Spet bo v Podčetrtku
silvestrovalo veliko stalnih go-
stov term, tudi Hrvatov in Ita-
lijanov.
V Termah Zreče so v tem
času zmogljivosti zasedene
skoraj do zadnjega mesta, za-
sedena pa je tudi Rogla. Med
gosti je veliko stalnih in ve-
liko tujcev, manj pa tistih, ki
bodo prišli v Zreče zgolj sil-
vestrovat. Za bogat in pester
program silvestrovanja je tre-
ba odšteti 18.000 tolarjev,
tridnevni paket s silvestrova-
njem, kopanjem v termalnih
bazenih, savnanjem, smuča-
njem na Rogli itd. pa stane
od 45 do 60 tisočakov.
V Hotelu Dobrna na Dobr-
ni so pripravili pester program
silvestrovanja, ki stane 17.000
tolarjev, silvestrovanje pa bo
tudi v Kavarni, za ceno 5.000
tolarjev, ki pa ne vključuje ve-
čerje, ampak le »dobrodošli-
co« in seveda glasbo za ples.
V hotelu Švicarija so pripra-
vili lep družinski silvestrski
program. Tridnevni paket za
goste Švicarije stane 33.400
tolarjev, v Hotelu Dobrna pa
tridnevni paket poleg silvestro-
vanja vključuje še najrazlič-
nejše kreativne delavnice in
programe za otroke. Cena:
42.500 tolarjev.
V Zdravilišču Laško so prav
tako pripravili zanimiv in raz-
nolik program silvestrovanja,
cena zanj pa je 15.000 tolar-
jev. Silvestrske zmogljivosti so
že vse zasedene, prav tako na-
mestitvene v hotelu, kjer so pri-
pravili različne pakete od pet
do desetdnevnih, ki stanejo od
58.000 do 121.000 tolarjev in
vključujejo tudi program sil-
vestrske noči.
Ognjemeti
niso zastonj
Silvestrovanja na prostem
so se tudi pri nas začela po
zgledu večine svetovnih pre-
stolnic, ki to tradicijo mno-
žične evforije negujejo že de-
setletja. Pri nas smo se tega
načina vstopa v novo" leto lo-
tili šele pred nekaj leti in to
iz leta v leto bolj vneto, tako
da ima silvestrovanje na pro-
stem z županovim ognjeme-
tom in županovimi zastonj bu-
teljkami danes že skoraj vsa-
ka večja slovenska vas. Mno-
gi, ki so se lani vrnili s silve-
strovanja v evropskih prestol-
nicah, so bili razočarani, saj
se je črednemu nagonu homo
sapiensa pridružil še uniče-
valski z odmetavanjem raz-
ličnih in vse bolj nevarnih pi-
rotehničnih sredstev. Razme-
re so postale nevzdržne, zato
hvala za praznovanje, kjer mo-
rajo za varnost ljudi skrbeti
kordoni do zob oboroženih
policistov. Pri nas še ni tako
hudo, a je iz leta v leto slab-
še. Novo leto pričakati na uli-
cah svojega mesta ima svoj po-
seben čar, ki pa se vse bolj raz-
blinja zaradi tistih, ki si kaj
dosti več od kuhanega vina ne
morejo privoščiti in ki svoje
notranje napetosti sproščajo
z agresivnostjo. In teh je v na-
ši državi vse več, zlasti med
mladimi.
Večina državljanov pa bo
tudi letos novo leto pričaka-
la prijetno doma, na toplem,
varnem, v krogu domačih ali
izbranih prijateljev.
Ognjemeti pa bodo tudi le-
tos. Povsod. Lepi in dragi.
Plačali jih bomo vsi: tisti na
silvestrskih križarkah in oni
s silvestrsko pasjo radostjo
in plastičnim kozarcem ku-
hanega vina. Silvestrski po-
ljub je pač različno sladek.
MARJELA AGREŽ
Št. 52 - 27. december 2001
6
GOSPODARSTVO
Ljubljansko
pivo steklo
iz soda
Sodišče Laščanom prepovedalo razpolaganje z Unionovimi
delnicami - Zmaga ali poraz?
Pivovarna Laško in Interbrew,
ki se mu pod krilom skriva Pivo-
varna Union, sta poskrbeli za ta-
ko razburljiv konec leta, kakršne-
ga najbrž ni nihče pričakoval. Pet-
kov nakup 12,15 odstotka Unio-
novih delnic od Slovenske odškod-
ninske družbe je zahodno od Tro-
jan povzročil pravi vihar in spro-
žil številna vprašanja. Odgovori
nanje so v ponedeljek najprej pri-
hajali počasi, nato pa so si začeli
slediti kot po tekočem traku.
Najprej so se oglasili Laščani in
poskrbeli za svojevrstno preseneče-
nje. Sporočili so, da z nakupom 12,15
odstotka vseh delnic Pivovarne Union
niso presegli četrtinskega lastniške-
ga praga in zatorej niso zavezani po-
dati javno ponudbo za odkup vseh
Unionovih delnic. Radenska, hčerin-
ska družba Pivovarne Laško, ki je v
julijskem nakupu pridobila malen-
kost več kot 13-odstotni delež Unio-
na, je namreč še pred petkovim na-
kupom delnic od Slovenske odškod-
ninske družbe ta delež prodala. Laš-
čani imajo trenutno (predvsem pa
uradno) skupaj s povezanimi oseba-
mi le 24,11 odstotka Unionovih del-
nic. Z odločitvijo, ali bodo vložili javno
ponudbo za odkup vseh delnic ljub-
ljanske pivovarne, pa bodo počakali
najmanj do 3. januarja, ko se izteče
ponudba Interbrevva.
Pivovarna Laško odločno za-
nika govorice, ki so jih sprožili
hrvaški mediji, da je Radensko
prodala Hrvatom, denar od pro-
daje pa porabila za nakup Unio-
novih delnic. Gre za natolceva-
nja, ki so po vsej verjetnosti plod
prizadevanj konkurence, da pre-
preči združevanje slovenske in-
dustrije pijač, so sporočili iz Laš-
kega in poudarili, da so za na-
kup delnic Pivovarne Union upo-
rabili lastna sredstva.
Pivovarna Laško naj- torej ne bi
ravnala v nasprotju z zakonom o
prevzemih in zakonom o varova-
nju konkurence, čeprav se s tak-
šnim pojasnilom marsikdo ne stri-
nja. Slišati je mnenje, da veljajo
tudi delnice, ki so jih Laščani, da
ne bi dosegli 25-odstotnega praga,
parkirali pri prijateljskih družbah.
Po neuradnih informacijah naj bi
namreč Unionove delnice, ki jih je
imela prej Radenska, čakale v Go-
renju (6,6 odstotka) in v KBM In-
fondu.
Hitri odziv
sodišča
Na takšne, sicer nepopolne in-
formacije, se je najprej odzvala
Ljubljanska borza in začasno zau-
stavila trgovanje z delnicami obeh
pivovarn. Radenske in Gorenja. Na-
to pa je popoldne kot strela iz ja-
snega udarila vest, da je ljubljan-
sko okrožno sodišče na zahtevo In-
terbrevva z začasno odredbo odlo-
čilo, da Pivovarni Laško 30 dni ne
sme razpolagati s tistimi Uniono-
vimi delnicami, ki jih je kupila od
odškodninske družbe.
Interbrew in Pivovarna Laško
sta se na prevzemnih tekmah sre-
čala že v Splitu, v Banja Luki in
najbrž še kje po državah bivše
Jugoslavije. V Splitu so zmagali
Laščani, pa tudi za banjaluško
pivovarno se že ve, da ne bo bel-
gijska.
Poleg tega ji je prepovedalo vsak
nadaljnji nakup delnic ljubljanske
pivovarne, razen če objavi ponud-
bo za prevzem. Sodišče je še odlo-
čilo, da mora Interbrevv v 30 dneh
proti Laškemu vložiti tožbo, v
obrazložitvi pa je zapisalo, da je
prepoved izdalo, ker mu je belgij-
ska pivovarna uspela dokazati ver-
jetnost, da direktor odškodninske
družbe ni imel pooblastila za pod-
pis pogodbe o prodaji Unionovih
delnic in ker je verjetno, da tudi
upravni odbor družbe ne bo odo-
bril pogodbe.
Nekateri mali delničarji Unio-
na menijo, da so s prodajo Sodo-
vih delnic Uniona oškodovani.
Verjetno je treba med njimi iskati
tudi špekulante, saj bi v primeru,
če bi bil dvoboj Interbrewa in Pi-
vovarne Laško bolj izenačen, imeli
v rokah tako imenovane zlate del-
nice, s prodajo katerih bi mastno
zaslužili. V razmerah, kakršne
so sedaj, pa Unionovim delnicam
grozi prepolovitev cene.
V Laškem pravijo, da so takšne
poteze konkurentov pričakovali,
odločitev sodišča pa bodo komen-
tirali šele potem, ko bodo kot stran-
ka v postopku dobili uradno obve-
stilo. »Prepričani smo, da bo po
preteku začasne odredbe sodišče
upoštevalo, da je bil posel sklenjen
tako kot vsi doslej, to je v skladu s
pozitivno zakonodajo,« je povedal
pomočnik direktorja pivovarne
Boško Šrot.
Dober zaslužek
v zadnjih dneh je bilo v javno-
sti, zlasti osrednjeslovenski, več-
krat slišati, da se gredo v Pivovar-
ni Laško nepošteno igro. Morda.
Vendar je njihovo ravnanje povsem
razumljivo. Zaradi cincanja obeh
državnih skladov, to je Slovenske
odškodninske družbe (Sod) in Ka-
pitalske družbe (Kad), komu bo-
sta prodali Unionove delnice, in naj-
brž tudi zaradi nenavadnega obna-
šanje vlade in njenega predsedni-
ka, jih je pač minilo potrpljenje.
Snedli so sicer napoved, da bodo
za Unionove delnice, ki jih imata
oba sklada, ponudili v zamenjavo
lastne delnice, vendar so se držali
obljube, da bo njihova ponudba So-
du in Kadu boljša od ponudbe bel-
gijskega tekmeca. Za Unionove del-
nice, ki so jih kupili od odškod-
ninske družbe, so namreč plačali
4,7 milijarde tolarjev. To pomeni
86.000 tolarjev za delnico, kar je
5.500 tolarjev več, kot zanje po-
nuja Interbrevv.
Tone Turnšek je v ponedeljkovi izjavi za javnost povedal, da so odkup delnic Pivovarne
Union ponudili obema državnima skladoma, vendar so ponudbo sprejeli le v Slovenski
odškodninski družbi.
Končnik
odstavljen,
Interbreini besen
Kako se bo pivovarska vojna, v
katero se je, kot kaže, vključila kar
cela Slovenija, odvijala naprej, je
težko napovedati. Zato naj na krat-
ko ponovimo, kako so si do pone-
deljka sledili dogodki. Seveda ti-
sti, razkriti javnosti.
' Še v petek zjutraj so iz Soda spo-
ročih, da bodo o prodaji svojega de-
leža v Unionu razpravljali takoj po
.božičnih praznikih, nato pa je šoki-
rala vest, da je direktor Soda Anton
Končnik Pivovarni Laško prodal
54.818 delnic Uniona. Končnik se
očitno ni mogel upreti zajetni vso-
ti, vendar je zaradi tega izgubil di-
rektorski stolček. Upravni odbor So-
da ga je namreč le nekaj ur po pro-
daji delnic razrešil z obrazložitvi-
jo, da je prekoračil pooblastila.
Na prodajo so se takoj odzvali v
kapitalski družbi in jo ocenili kot
enostransko dejanje, ki lahko ško-
duje njihovim interesom. O »na-
stalem položaju« naj bi nadzorni
svet družbe razpravljal danes, v čej
trtek. Z enodnevno zamudo so s«j
oglasih tudi iz belgijske pivovan
ne, kjer so v petek še mislili, da|
gre pri vsem skupaj le za špekula-
cijo. Skratka, iz Interbrevva so spo-
ročili, da stanje, ki je nastalo po
petkovem nakupu Unionovih del-
nic, ne ustreza pravilom evropskega
pravnega reda, da proučujejo, od
kod Laščanom denar za nakup del-
nic ter da se z vlado in Evropsko
komisijo že pogovarjajo o posle-
dicah petkovih dogodkov.
Zdaj lahko le čakamo, katere kr-
šitve bo v tožbi Interbrevv obesi!
Pivovarni Laško, čeprav je po dru-
gi strani kar težko verjeti, da Laš-
čani, preden so se spustili v nakup
Unionovih delnic, niso do zadnje
podrobnosti proučiH vseh možno-
sti in tudi vseh posledic. Morda bi
se zgodba o prevzemanju ljubljan-
ske pivovarne obrnila povsem dru-
gače, če se v istem času ne bi doga-
jala tudi privatizacija NLB. Za na-
kup 34-odstotnega deleža se na-
mreč poteguje vodilna belgijska
bančna skupina KBC.
JANJA INTIHAR
A
KOMEAmRAMO
Prisiljeni v obvoz
Oh razpletanju pivovar^ke vojne
se postavlja vprašanje razmerja med
oblastjo in gospodarstvom. V raz-
vitem svetu je gospodarstvo glav-
no, oblast pa skrbi, da ima čim bolj-
še pogoje za delo. Koristi so oboje-
stranske.
V socializmu so bile zadeve raz-
vidne: direktorji so po navodila ho-
dili na partijske komiteje, tisti ne-
poslušni - kot legendarni direktor
Uniorja Marjan Osole in njemu po-
dobni - pa na zagovore. Tudi zara-
di takšnega vmešavanja je sociali-
stična ekonomika propadla in z njo
ves sistem.
In kakšen je odnos naše, slo-
venske oblasti do gospodarstva?
Ob kupu zamujenih razvojnih pri-
ložnostih (off shore centri, pro-
stocarinska območja, gradnja to-
varne BMW...) lahko na pozitiv-
no stran postavimo nekaj med-
državnih sporazumov in gašenje
požarov na domačem dvorišču.
Na drugi strani so pesniki, ki se
jim sanja ne gospodarstvu, dobi-
vali veleposlaniška mesta, doma-
ča podjetja pa bolj kot ne polena
pod noge. Zaradi prepirov je za
nekaj let zastal razvoj donosne-
ga igralništva, »bencinski« turi-
zem je šel po gobe, duty free sho-
pi v maloro. Trst je dobil avtoce-
sto prej kot domača Luka Koper,
drugi železniški tir do Luke je ve-
zan na italijanske načrte in pre-
stavljen v daljno prihodnost...
Pivovarna Laško je, kot vse ka-
že, med tistimi podjetji, ki so jim
namenjena polena. Drugače ni
mogoče razumeti oblastne podpo-
re belgijski korporaciji, niti bur-
nega odziva dela vlade že med
samim preknjiževanjem delnic
Soda in še bolj burne po preknjiž-
bi.
Tudi (neodvisno) sodstvo (ki se
ukvarja z večletnimi zaostanki) se
je odzvalo bliskovito. Še najbolj nor-
malno so se - ob dejstvu, da so jim
Laščani naribali nos - odzvali Bel-
gijci, a tudi njihovo spraševanje, od
kod Pivovarni Laško denar za na-
kup delnic Uniona, ni na mestu.
Tudi Laščani niso spraševali bel-
gijske vlade od kod Interbrewu de-
nar za prevzem Uniona.
In, ne nazadnje, bi se šli Lašča-
ni izpostavljati, če ne bi vedeli,
je posel med Belgijci in vlado U
zabetoniran? Tudi sedanje reakci-
je kažejo, da so bile njihove mot-
nosti enake ničli, zato je bil tak-
šen obvoz očitna nuja.
N. D.
Št. 52 - 27. december 2001
GOSPODARSTVO
7
Rešitev bo
programiran stečaj
poskusi reševanja poslovanja šent-
jurskega E-Športa so zadnje tedne na-
videz ustavljeni, a v zakulisju se le
vlečejo poteze, ki napovedujejo kot
najboljšo možnost programiran ste-
čaj v začetku leta 2002. E-Športovi
dodelavni posli nikoli ne bodo viso-
ko donosna dejavnost, a delo in red-
no plačo naj bi obdržalo do 120 za-
poslenih.
Sestanek vseh, ki se vključujejo v pri-
pravo programa sanacije poslovanja, na-
povedan za začetek decembra, je zara-
di tragične smrti ene od občinskih us-
ilužbenk, odpadel, vseeno pa so s po-
močjo zunanjega sodelavca pripraviU
program sanacije. Med božičem in no-
vim letom, najkasneje pa v začetku ja-
nuarja, naj bi s pomočjo ministrstva za
delo, družino in socialne zadeve poi-
skali primernega človeka, ki bi prev-
zel vodenje E-Športa. Potem, ko je po
ponujenem ustnem odstopu zdajšnje di-
rektorice Sonje Uljarjevič župan Jurij
Malovrh oktobra smelo napovedal, da
bo novega direktorja našel v nekaj dneh,
zdaj pravi, da je to težja naloga, kot si
je mislil. Zanimanje je sicer bilo, a re-
sni kandidati so se ob natančnejšem vpo-
gledu v razmere v E-Športu umaknili,
ostaH pa so tisti, ki jih je zanimal le
prevzem pogodb z nemškima partner-
jema.
Proizvodnja E-Športa je zasedena do
konca februarja, zlasti v Bognerju pa
bi radi naročila še povečali - a le ob
trdnem zagotovilu, da se bo proizvod-
nja v Šentjurju ohranila. Prav zaradi
tega prihajajo januarja na pogovore v
Šentjur predstavniki Bognerja. Župan
Malovrh upa, da jim bo takrat že lahko
dal trdna zagotovila. Teh in poravnave
blizu 30 milijonov tolarjev neplačane
najemnine za proizvodni dvorani iz pre-
teklih let, se nadeja tudi Roman Moš-
kotevc, direktor trgovskega podjetja
Ahac, ki je lastnik E-Športovih proi-
zvodnih prostorov. Počakati je priprav-
ljen na januar, čeprav se je najemna po-
godba iztekla s koncem novembra... No-
vo leto bi bil res že skrajni čas, da se
razmere v podjetju uredijo in da tiste
med 141 tekstilkami, ki so pripravlje-
ne vestno delati, lahko svoje delo oprav-
ljajo brez nenehne negotovosti, kaj jih
čaka prihodnji teden ali mesec.
IVANA STAMEJČIČ
Programiran stečaj za E-Šport si za-
mišljajo tako, da bi s proizvodnjo v
novem podjetju nadaljevali takoj po
stečaju. Kot tehnološke viške bi opre-
delili do 30 zaposlenih. V poslova-
nje bodo vgradili varovalko, po ka-
teri bi lahko zaposlene, ki v treh ze-
porednih mesecih ne bi dosegli 80-
odstotne norme, takoj odpustili. Priz-
nati je namreč treba, da so vse tek-
stilke v E-Športu v času zaposlitve
za določen čas normo presegale, zdaj
pa so razlike med njimi očitne. A žal
se ne odražajo tudi v denarnici, saj
vse prejemajo enako plačo, nekaj nad
90 tisočaki bruto.
Trdna opora tujih lastnikov
Celjska podružnica Volksbank-Ljudske banke ima novo podobo
Volksbank-Ljudska banka je pred
Inevi tudi uradno odprla prenovlje-
le prostore svoje podružnice na Pre-
lernovi ulici v Celju. Številne poslovne
)artnerje in obiskovalce je pozdravil
udi predsednik uprave banke Gaš-
)ar Ogris-Martič.
Današnja Volksbank-Ljudska banka
e svojo pot začela leta 1991 v Celju kot
Štajerska obrtna banka. Leta 1993 se je
! nakupom večinskega deleža s strani
ivstrijske Volksbanken AG z Dunaja pri-
Iružila tej mednarodni bančni skupi-
li, ki deluje že več kot 150 let. Kot je
Poudaril Ogris-Martič, se je tradiciji
/arnih in kakovostnih bančnih storitev
Mpisala tudi Volksbank-Ljudska ban-
^ana slovenskem trgu. Poleg večinskih
ivstrijskih lastnikov imajo manjše de-
eže še banke iz Italije, Nemčije in Fran-
cije, za katere je Volksbanka spremlja
«a slovenskem trgu poslovanje njiho-
nh strank. Banka je do danes ohranila
udi nekaj domačih, slovenskih delni-
-arjev. »Glede na lastniško sestavo lah-
to Volksbank-Ljudsko banko gledamo
iudi kot zrcalno podobo trenutno zelo
aktualnih procesov združevanja v Evro-
pi,« meni Ogris.
Volksbank-Ljudska banka sodi s 110
zaposlenimi in z bilančno vsoto, ki se
^0 letos približala 40 milijardam to-
larjev, med manjše banke v Sloveniji,
^er je hkrati del mednarodne bančne
Vodja celjske podružnice Milena Močnik in predsednik uprave Volksbank-Ljudske banke
Gašpar Ogris - Martič.
skupine, lahko povezuje prednosti
majhne in zaradi tega prilagodljive ban-
ke, z varnostjo velike bančne instituci-
je z dolgoletno tradicijo in ugledom.
Gašpar Ogris-Martič je prepričan, da
so obnovljeni prostori celjske podruž-
nice izvrstno okolje za ponudbo sodob-
nih bančnih storitev v regiji, kjer ima-
jo še agencijo v Tepanju in Šentjurju.
»Uvedba evra je dogodek, ki bo vplival
tudi na poslovanje bank v Sloveniji, še
večji izziv pa bodo spremembe ob pol-
nopravnem vstopu naše države v Evrop-
sko unijo in ostali globalizacijski tren-
di, ki vplivajo na finančni svet in tudi
na vse nas,« je poudaril. V bančnem svetu
bodo v prihodnje aktualna predvsem
vprašanja poslovnih tveganj, še zlasti
tako imenovani operativni rizik. S te-
ga vidika je zelo pomembno, da ima
Volksbank-Ljudska banka za sabo moč-
no mednarodno bančno skupino, s ka-
tero uveljavlja nove poslovne izzive in
nosi tveganja. Tudi takšna, pravi Ogris,
ki jim pravimo človeški faktor in s ka-
terimi je imela banka pred kratkim ze-
lo neprijetno izkušnjo.
......Foto: GREGOR JCATIČ
Izdeiici ceijsice mlekarne gensico
nespremenjeni
Zaradi vse glasnejših polemik v jav-
■losti in tudi tistih potrošnikov, ki bi
f3di vedeli, kakšne izdelke kupuje-
)o. so v Mlekarni Celeia opravili ana-
lize o prisotnosti gensko spremen j e-
•^ih organizmov v surovinah, ki jih
•»porabljajo.
Kot je povedala mag. Tanja Vesel-
^ dr.vet.med., vodja kontrolne služ-
v mlekarni, so od vseh dobaviteljev
Pridobili potrdila o prisotnosti oziro-
ma neprisotnosti gensko spremenjenih
'^'■ganizmov. Po treh mesecih dela so
analize pokazale, da v izdelkih mlekarne
Celeia takšnih organizmov ni.
Mlekarna Celeia je torej med prvimi
prehrambenimi podjetji pri nas, ki lah-
ko z gotovostjo trdijo, da potrošnikom
ponujajo samo gensko nespremenjeno
hrano. Pravzaprav v Sloveniji o gensko
spremenjenih organizmih še vedno ne
vemo prav veliko. Ustrezne zakonoda-
je o označevanju gensko spremenjenih
organizmov in izdelkov iz njih, kakr-
šna že nekaj časa velja v Evropski uni-
ji, še vedno nimamo, prav tako še ni
nadzora nad morebitnim uvozom gen-
sko spremenjenih semen ali izdelkov.
Če so že na policah slovenskih trgovin,
pa niso označeni.
Zveza potrošnikov Slovenije in nevlad-
na okoljska organizacija Umanotera sta
v začetku novembra začeli veliko akci-
jo ozaveščanja porabnikov o gensko spre-
menjeni hrani. Želita, da bi se tudi naši
trgovci po vzoru nekaterih velikih evrop-
skih trgovskih verig odločili, da bodo v
svojih trgovinah prodajali samo gensko
nespremenjeno hrano. JI
FINANCE
Vrednostni papirji deinišlcili družb
Vrednostni papirji investicijsicili družb
Tečajnica
Borzni indeicsi
v tednu od 18.12.2001 do 24.12.2001
Št. 52 - 27. december 2001
8
intervju
Dvakrat
nuna in
trikrat
iUiuca iUiaca
Celjanka Tina Gorenjak: igralka, pevka, mati in avtorica
monokomedije Brez ljubezni mi živeti ni
Pri treh letih je začela ple-
sati pri Damirju Zlatarju Fre-
yu^ ki je takrat še delal v Ce-
lju. Nadaljevala je pri Igor-
ju Jelenu in spomini na ti-
sti čas so nepozabni. Do 4.
letnika ginmazije je bila pre-
pričana, da se bo posvetila
študiju plesa in to bi se tudi
zgodilo, če ji ne bi Slavko
Deržek ponudil glavne vlo-
ge v lonescovi Učni uri, pred-
stavi, ki so jo gimnazijci odi-
grali v francoščini. V trenut-
ku jo je zaneslo v druge vo-
de. Spoznala je, da želi po-
vedati še kaj več, ne le tisto,
kar bi lahko izrazila s tele-
som, zato se je odločila, da
poskusi s sprejemnimi izpiti
na AGRFT.
»Uspelo je - verjetno zato,
ker sem bila tako neobreme-
njena,« pravi 29-letna igral-
ka Tina Gorenjak, ki se je
preizkusila v številnih vlogah.
Igrala je v filmih (s Sebastja-
nom Cavazzo v Čamčatki, z
Magnificom v Stereotipu, v
Bluesu za Saro...), v gledališ-
ču (doslej je na odru SLG Ce-
lje že dvakrat igrala nuno; če
jo bo še enkrat, se boji, da bo
postala svetnica). Najbolj uži-
va v otroških predstavah. Tre-
nutno kot muca v Ostržku, prej
kot Trnuljčica v predstavi Mi-
he Alujeviča.
Ker je začutila, da želi pove-
dati še več, je napisala besedi-
lo za monokomedijo Brez lju-
bezni mi živeti ni, ki jo je od
premiere v novembru odigra-
la že dvanajstkrat. Ves prosti
čas preživi z dve in pol leta sta-
ro hčerko Nino Barbaro, s ka-
tero živita pri Tininih starših v
Petrovčah.
Priredba pesmi Muca je bi-
la napisana kot vabilo na pred-
stavo...
Tako Muca kot priredba pe-
smi Brez ljubezni mi živeti ni
sta bili napisani z namenom,
da bi v gledališče privabili mla-
de. Ko sem ju pripravljala, sem
razmišljala o tem, kako mladi
vedno manj hodijo v gledališ-
če. Ko pridejo, so sicer navdu-
šeni, vendar jih gledališče ne
zna pritegniti. Spraševala sem
se, kako to storiti skozi medij,
ki bo zanje zanimiv. Barbari Pe-
šut sem rekla, da želim dva kla-
sična pop komada in videos-
pot, kar smo posneli kot vabi-
lo na predstavo. Obrnilo pa se
je drugače in priredbi sta uspe-
li tudi v glasbenem smislu.
Ne le na odrskih deskah,
dokazali ste se tudi pred ka-
merb, med drugim v Stereoti-
pu, kjer ste ustrelili Magnifi-
ca...
To je bilo pa hudo! (smeh)
Nekatere stvari so se zgodile
pred toliko časa, da se mi da-
nes zdi, kot da je od takrat mi-
nilo 20 let. Takrat sva se začela
družiti. Zaradi njega je bilo sne-
manje izjemno zabavno - ve-
čino časa sem se tako smejala,
da je bilo res težko igrati za-
morjeno Marjetico.
Kako uspevate poklic igral-
ke, dejavne na več različnih
področjih, združevati z ma-
terinstvom?
Ko sem rodila, sem si vzela
eno leto, ko sem bila res le z
Nino Barbaro. Dobro sem iz-
koristila tisti čas, ves čas sva
bili skupaj. Sedaj se včasih
obremenjujem, ker nisem do-
volj z njo, vendar me mama
tolaži, češ, tudi drugi starši pe-
ljejo otroke v vrtec, popoldne
z njimi preživijo dve ali tri ure,
potem gredo pa spat.
Pri našem delu je pogosto ob-
dobje počitnic, ko nimamo
predstav ali vaj, in takrat sem
ves čas s hčerko. Tako da z njo
preživim veliko časa - le da je
ta čas drugače porazdeljen.
Starši vas podpirajo pri
vsem, kar počnete...
Lepo je imeti ob sebi neko-
ga, ki razume, ki ti priskoči na
pomoč... Glede na nepredvi-
dljiv urnik v igralskem pokli-
cu je to zelo pomembno.
Je bila ločitev od partnerja
zelo boleča?
Ljubezen, ki se konča, pusti
v vsakem človeku kakšne po-
sledice. So pa stvari, ki jih mo-
ra vsak človek razčistiti sam pri
sebi...
Še razmišljate o tem, da bi
se kdaj poročili, zaživeli umir-
jeno družinsko življenje?
Ne vem. Pustila se bom pre-
senetiti...
Verjamete v popolno ljube-
zen?
Vsekakor. Ljubezen je tista,
ki si jo želiš, jo potrebuješ, ki
izpolnjuje tvoje bivanje na pla-
netu in mu daje smisel. Več lju-
bezni je - je ljubezen do otro-
ka, do staršev, do partnerja...
Vsaka ima nekaj svojega, res
pa je, da je družinska sreča te-
melj sreče v življenju. Vse dru-
go ti lahko gre odlično od rok,
ampak če nimaš domačega
gnezda, je vse ostalo brez smi-
sla.
Pogrešate gnezdo?
Hm... zdaj že znam poskr-
beti zase. (smeh)
Kakšen je trenutno prevla-
dujoči občutek v vas - je to
sreča, izpolnjenost, žalost ali
hrepenenje?
Trenutno imam preveč de-
la, da bi lahko razmišljala o
tem... Včasih mi kdo reče: »De-
laš, prosti čas preživljaš z Ni-
no Barbaro... kaj pa drugače?«
»Kako - drugače?« vprašam.
Tistega »drugače« zame v zad-
njem času sploh ni...
Po horoskopu ste rak...
...Česar mi nihče ne verja-
me. To je znamenje čustveno-
sti. Tudi Nina Barbara je rak,
dobila sem jo skoraj za rojstni
dan.
Včasih znate uporabiti tu-
di klešče...
Življenje te prisili v marsi-
kaj...
v svetu, v katerem delate,
so pogoste pohvale, vendar
se najbrž ni mogoče izogni-
ti kritikam. Vas prizadene-
jo?
Od Playboya, videospota,
predstave ni bilo niti ene nega-
tivne kritike z namenom, da
bi me kdo hotel prizadeti. Ni-
mam negativnih izkušenj za-
radi teh zadnjih treh projektov,
ki so v bistvu en celosten pro-
jekt. Zdi se mi, da je ljudem
predstava zelo všeč in posebej
me veseli, da je všeč ženskam.
Po premieri, ko sem bila naj-
bolj negotova, so hodile k me-
ni ženske in govorile: »Hvala,
ker govoriš o stvareh, o kate-
rih ne govori nihče drug.«
Prej sem menila, da sem čud-
na samo jaz, da takšne stvari le
jaz doživljam na tak način. Nav-
zven lahko izgledaš ne vem kak-
šna super ženska, pa imaš rav-
no tako probleme, ravno tako
te lahko teži veliko stvari...
Govorili sva o ljubezni,
umetnosti, družini... Kaj pa
seks?
Zdi se mi, da je čas, ko se o
vseh stvareh lahko govori od-
prto. Ni več tabujev... Videos-
pot se mi ne zdi prav nič ne-
navaden, poseben ali izziva-
len. Erotika pač sodi k današ-
nji pop kulturi. Kar se tiče
predstave in seksa, pa - ko sem
tekst pokazala Duru in Mat-
jažu Stražišarju iz Teatra 55,
sta oba rekla: »Kako si ti po-
gumna!«, jaz pa sem vpraša-
la: »Zakaj pogumna?« Nič ta-
kega ne počnem, česar ne poč-
ne vsaj 99 odstotkov Sloven-
cev...
Bi se bilo 99 odstotkov Slo-
vencev pripravljenih sleči za
Playboy?
Verjetno ne... Na vse to gle-
dam povsem normalno. Meni
se zdi gol človek lepši kot grdo
oblečen človek. Vsi smo goli
pod obleko. Narejeni smo tak-
šni. Ali seks... Tako smo na-
stali. Če ne bi bilo seksa, tudi
nas ne bi bilo in nima smisla,
da se delamo, da je kakorkoli
drugače...
Toliko o seksu v umetno-
sti. Kaj pa vam pomeni seks
osebno?
O tem se pogovarjam samo
s svojimi partnerji... (smeh)
Mislim, da mi seks ne po-
meni nič več in nič manj kot
večini ljudi. To je pač del živ-
ljenja, ali ne?
Eno je podoba v javnosti,
kakšna pa je Tina Gorenjak,
ko pade šminka, ko pridete
domov?
Na odru so vedno le vloge.
Igram nuno, muco, marsikaj.
To gotovo nisem jaz. Je pa v
vsaki od teh vlog delček mene
- nemogoče je, da bi vse to člo
vek potegnil kar iz zraka.
Tisti, ki me poznajo, prav
jo, da je podoba, ki se je ustvc
rila okoli mene, zelo drugač
na od tega, kakršna v resnic
sem. Ljudje zelo hitro ocenij(
druge, si o njih delajo različne
predstave... Sama se temu, da
bi si naredila predstavo o ne
kom na podlagi pripovedova-
nja drugih, zelo izogibam. Do-
bro namreč vem, kaj to poma
ni. Če si želim narediti pieS
stavo o človeku, me zanima,
kaj mi bo povedal on sam...,
Neposredna do konca...
To se mi zdi edino zanimiv
in prav.
Je kakšna želja, ki ostaj
neizpolnjena?
Prijatelj je nekoč rekel, d
smo ljudje sužnji svojih ž<
Ija. Nekaj imaš v glavi, m
mo pa gredo številne lepe stvi
ri, ki jih sploh ne opaziš.
Zato se izogibam razmišlj«
nju v stilu: »Zdaj imam to i
to željo, ki jo žeUm izpoln
ti in konec«.
Mar to pomeni, da si ni6
sar ne želite?
Želim si, da bi bila zdravi
da bi bilo z otrokom vse v r(
du, da si ne bi kaj naredila n
cesti, ker se ves čas vozim... Ž
lim si normalnih stvari.
Želela sem narediti predst
vo, s katero sem povedala stv
ri, ki sem jih želela povedal
Posneti pesem, ki mi bo v v
selje, in spot, ob katerem i
bom zabavala. Če je to, kar d
lam, všeč tudi drugim, mi je'
v veliko veselje. Predvsem f
je potrebno prisluhniti svoj
mu srcu in ves čas delovati
skladu s samim seboj.
ALMA M. SEDLA
St. 52 - 27. december 2001
reportaža
_9
Ko je božič vsak dan
Peter Čanji je Lariso Čanji spoznal v Ameriki - Poroka na predbožični večer na Dobrni - Zdaj topel dom v hiši na
vrhu Galicije
Kako neki je v teh prazničnih
dneh v družini Čanji? On Slovak,
Qna Celjanka, ki je študirala v
^eriki, oba svetovljana... Se to
pozna tudi v prazničnem obred-
ju? Kakšen božič pripravljata svoji
petrisi, so bila vprašanja, ki so
nas na prvi za družino Čanji praz-
nično-počitniški dan vodila v Ga-
licijo. Le streljaj iz Celja, ko sva
sledila prepoznavnim znamenjem
ob poti, zdaj mostu, kapelici, pa
ostremu levemu ali desnemu ovin-
ku, sva po kakšnih 15 minutah
segla v roko najprej Petru, v topli
in prijetno svetli dnevni sobi pa
še Larisi in njuni Petrisi.
Petrisa? Nenavadno ime je bilo
za 26-mesečno, kodrasto, nasme-
jano in izjemno zgovorno deklico
izbrano, ko sta Peter in Larisa is-
kala najprimernejše, kratko in lah-
ko zapomljivo računalniško geslo.
Pa sta prišla do kombinacije svo-
jih imen, ki si je res ni težko za-
pomniti. In ker se je Larisin tre-
buh takrat, slaba tri leta nazaj, že
lepo oblil, je bilo tako namesto ge-
sla izbrano ime za njuno deklico.
Petriso, ki tako po mamici kot po
očku nosi priimek Čanji.
Vojvodinsice
icorenine
Korenine obeh zakoncev segajo
v Vojvodino, kjer je med tamkajš-
njo narodnostno skupnostjo Slo-
vakov priimek Čanji zelo pogost,
fot so med Slovenci Novaki, pa
Zupanci, pa...
Larisa je rojena Celjanka, Petro-
kga očeta pa je pot iz Vojvodine vo-
dila na Slovaško, kjer si je ustvaril
družino. Štirje otroci, dva brata in
dve sestri, so odraščali. Peter je kon-
čal srednjo šolo, postal mehanik ru-
darske tehnologije in našel prvo za-
poslitev globoko pod zemljo, v rud-
niku. Ker so tudi na Slovaškem Ča-
njijevi obdržali jugoslovansko dr-
žavljanstvo, je leta 1989 dobil po-
ziv, da »odsluži« drugi domovini.
Naj bo, si je rekel, prišel v Požare-
vac in v značilni esembejevski uni-
formi JLA odslužil ta dolg. V eni
zadnjih generacij mladih vojakov
skupne domovine. Potem je, pri ba-
bici v Vojvodini, razmišljal ali naj
se vrne nazaj v temo rudnika na Slo-
vaškem, kjer je bilo - podobno kot
^Jugoslaviji - že čutiti težnje raz-
druževanja, ali naj ubere nova po-
ta. Bolj vabljivo je bilo slednje in
odpotoval je v Kanado, kjer sta že
bila njegov stric in brat.
»Tam je bilo treba začeti znova.
Delal sem na gradbiščih, prelagal
zidake in mešal beton, zatem v av-
tomobilski industriji,« se spomi-
nja Peter in dodaja, da je Lariso
spoznal povsem po naključju, na
rojstnodnevni zabavi pri skupnih
prijateljih.
»Po dveh letnikih na glasbeni aka-
demiji v Ljubljani sem dobila šti-
pendijo za študij v Ameriki,« po-
jasnjuje Larisa, ki je namesto na-
črtovanih dveh, v Ameriki ostala
štiri leta. Kot nadarjena študentka
klavirja je namreč po diplomi pre-
jela še štipendijo za podiplomski
študij in svoje bivanje preko luže
podaljšala tako dolgo, da se je do-
mov vrnila kot magistra. In kot so-
proga Petra Čanjija, ki se je svoje
zadnje mesece v Kanadi spopadal
s slovenskim srednješolskim si-
stemom in se pridno učil...
Predbožični večer
na Dobrni
»Za nikakršno ljubezen na prvi
pogled ni šlo, nobena iskrica ni pre-
skočila,« pravi Peter, Larisa pa do-
daja, da sploh ni bila začudena, ker
je v Ameriki spoznala fanta s »svo-
jim« priimkom, saj je preprosto
preslišala, kako se Peter piše. In,
če na zabavi Peter ne bi fotografi-
ral, fotografij pa zatem skrbno raz-
poslal, ljubezenske zgodbe z Lari-
so najverjetneje ne bi bilo. Težko,
da bi se še kdaj srečala. Tako pa so
sledili telefonski klici, najprej
vljudnostni in kratki, zatem vse
daljši pogovori, v tednih in mese-
cih pa se je spletla tako trdna vez,
da sta jo mlada želela še dodatno
potrditi.
Odločila sta se za 24. december
v letu 1993, poroka pa je bila na
Dobrni. »Zato, ker je Larisin dom
v Celju, mojim Čanjijem pa je bila
Slovenija veliko bližje kot Ameri-
ka ali Kanada,« pripoveduje Peter,
oba pa se muzata ob spominih na
matičarja, ki si je po tej poroki naj-
brž globoko oddahnil. Nevesta Ča-
nji, ženin Čanji, za povrh pa še obe
poročni priči, Larisi sestra Vane-
sa, Petru pa sestrična z enakim
priimkom. Še dobro, da nihče ni
Drevesce v kotu dnevne sobe so Peter, Larisa In Petrisa okrasili s svetlečimi lučkami, voščilnicami z dobrimi željami za prihajajoče leto
in modrimi steklenimi kroglami. Slednje so Petrisi še posebej ljube, sploh, ker tako zvonko zazvenijo, ko ji kakšno uspe zakotallti na tla...
spraševal po priimkih povabljenih
svatov...
Poroki je sledila vrnitev v Ame-
riko in Kanado. Larise h klavirju,
Peter pa je za popotnico odnesel
kup knjig, saj mu njegove srednje-
šolske izobrazbe v Sloveniji zara-
di tega, ker nimamo enakega izo-
braževalnega programa, niso no-
strificirah. Čakali so ga izpiti za
dva letnika, zatem pa še matura.
Dom na vriiu
Galicije
Ob prihodu v Slovenijo sta se La-
risa in Peter pred šestimi leti in
pol vselila v hišo na vrhu Galicije.
Stara domačija, ki jo je pred de-
setletji kupil Larisin oče za vikend,
je danes le še spomin. Še kar pre-
cej dela bo sicer treba, da bo dobi-
la končno podobo, a v njej bo do-
volj prostora za vse »celjske« Ča-
njijeve.
Larisa se je zaposlila v Glasbeni
šoli Celje kot profesorica klavirja
in danes, ko se je že poslovila od
prve generacije svojih učencev, pra-
vi, da je z delom resnično zado-
voljna. »Rada učim, zlasti pa sem
vesela, ker se v kolektivu tako do-
bro razumemo.«
Z učenjem je ves čas tesno pove-
zano tudi Petrovo življenje v Slo-
veniji. Najprej je bilo treba opra-
viti maturo, zatem se je vpisal na
Pedagoško fakulteto v Mariboru in
v štirih letih diplomiral iz sociolo-
gije in angleščine. »Še brez diplo-
me v žepu, takoj, ko sem zagovar-
jal diplomsko nalogo, sem vpisal
magisterij,« pripoveduje Peter, ki
zdaj drugo leto uči v III. Osnovni
šoh Celje angleščino in etiko, je
razrednik petošolcem, med učen-
ci pa znan kot učitelj, ki zlasti pri
etiki, kjer učni program to dopuš-
ča, vzpodbuja ustvarjalnost in sa-
mostojno delo. Ob tem sam vest-
no opravlja izpite 2. letnika magi-
strskega študija, še vedno pa se ni
poslovil tudi od občasnih turistič-
nih vodeni do tuiini...
Krap za igro
crtroicom
Zunaj se že mrači, v kotu dnev-
ne sobe se svetlika okrašena jel-
ka, ko beseda le nanese na praz-
nične dni. Kakšni so Larisini spo-
mini, kakšen je bil božič v njenem
otroštvu, sprašujeva. Larisa se mal-
ce zamisli in po kratkem premol-
ku pove: »Naša družina je resnič-
no tesno povezana, v njej je veliko
ljubezni in topline, znamo si pri-
sluhniti, si pomagati, ko je to po-
trebno, in se skupaj veseliti. Če gle-
damo na božič kot družinski praz-
nik... Božič je trajal pravzaprav vse
moje in Vanesino otroštvo.«
Ko Peter primerja praznično
obredje na Slovaškem in Sloven-
skem, pravi, da večjih razlik ni. Ljud-
je okrasijo smrečice, na Slovaškem
je drevesce lahko tudi bor, se ob-
darujejo, ob božiču je skupaj dru-
žina, novo leto se pričaka s prija-
telji. »Morda je bilo na Slovaškem
manj pokanja,« pravi, a hitro do-
da, da ne ve, koliko petard se je
razpočilo v Sloveniji pred štirinaj-
stimi leti, ko je nazadnje prazno-
val doma, pri starših. »Nekaj po-
sebnega pa le imamo,« se spomni
šege, ko skorajda v vsako slovaš-
ko družino nekaj dni pred božičem
prinesejo velikega krapa. »Riba v
banji plava nekaj dni, v posebno
veselje je otrokom, ki se z njo igra-
jo.« Zatem, za božič, se družina
zbere k večerji s pečenim krapom
in krompirjevo solato, na mizi pa
so obvezno tudi orehi in jabolka.
»Po večerji se jabolko prereže po-
čez in po svetopisemskem sporo-
čilu zvezdasta oblika peščišča sim-
bolizira zdravje za prihajajoče le-
to.«
Pod drevesce položijo darila, na
Slovaškem pa ga krasijo s poseb-
nimi okraski, salonki imenovani-
mi. Čokoladni bonbončki, zaviti v
svetleč staniol in na obeh konceh
prevezani z drobno pentljo, so vab-
ljivi zlasti za otroke... Kot pri nas.
Peter živi v Sloveniji šest let in pol. V tem
času je opravil izpite za dva letnika in sred-
nješolsko maturo, diplomiral iz sociolo-
gije in angleščine na Pedagoški fakulteti
v Mariboru, zdaj pa je študent 2. letnika
magistrskega programa in že drugo šol-
sko leto učitelj angleščine in etike v lil.
Osnovni šoli Celje.
pred desetletji, ko smo sicer slad-
korne bonbončke do silvestrovega
otroci znali prav vse izbezati iz svet-
lečega ovoja!
Larisa, Peter in Petrisa so svoje
letošnje praznično drevesce okra-
sili z lučkami, modrimi stekleni-
mi kroglami in voščilnicami z do-
brimi željami za prihajajoče leto.
Ne v kopalnici ne v priložnostno
postavljeni banji sredi dnevne so-
be ni bilo plavajočega krapa. Je pa
bila v ponedeljek zvečer za mizo,
ob večerji, zbrana vsa družina. Ju-
tri, v petek, pa se vsi »celjski« Ča-
njijevi, ob Larisi, Petru in Petrisi
tudi Larisina starša in sestra Vane-
sa, skupaj odpravljajo v Prago. Tam
bodo pričakali novo leto. Srečno!
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GAŠPER DOMJAN
''ri šestindvajsetih mesecih je kodrasta Petrisa izjemno zgovorna in komunikativna
lieklica. Ko obiščejo dedka in druge sorodnike na Slovaškem, samodejno premosti
jezikovne meje in v slovaščini pozdravlja, kaj povpraša ali pa se zahvali.
Št. 52 - 27. december 2001
10
reportaža
Logarska v
Martininem
srcu
Lastnica hotela Plesnik iz Logarske doline potrjuje, da bosta s
prijateljem Horstom z novim letom prevzela BMW
Večkrat se sprašujemo, kakšna
je Martina Plesnik, skrivnostna
dama iz Logarske doline, ki je
povzročila veliko razburjenja v
slovenski javnosti z odprtjem ho-
tela Plesnik, z načrtovano grad-
njo hotela na Lopati in z neurad-
nimi napovedmi, da bosta s pri-
jateljem Horstom Koulnom prev-
zela zastopstvo za prodajo avto-
mobilov BMW. To je le nekaj raz-
logov, da smo jo povabili na kle-
pet med njenim delovnim obi-
skom v Sloveniji.
V nedeljskem dopoldnevu je bi-
lo v hotelu Plesnik v Logarski doli-
ni zelo živahno. »Ob vikendih ima-
mo navadno polno gostov,« pravi
lastnica Martina Plesnik, ki ljubez-
nivo stiska roko, se nasmehne vsa-
kemu gostu, z njim izmenja bese-
do ali dve, vseskozi pa budno sprem-
lja dogajanje. Nič čudnega, da je
bila med nedeljskim obiskom še
malce bolj družabna kot po nava-
di, saj so se v hotelu zbrali sami
znanci. »Na slovesen zaključek le-
ta smo že v petek povabili prijate-
lje, znance in poslovne partnerje.
Večer, ki smo ga zaključili v sobo-
to zjutraj, je bil zelo lep. Gostje,
kot so Manca Urbancl, Vlado Ka-
lember, Karli Gradišnik in Grega
Antauer, so slovesnosti dodali svoj
čar,« je pripovedovala elegantna gos-
pa iz Logarske doline.
V hotelu s štirimi zvezdicami so se
novoletnega srečanja med drugim
udeležili likovni umetnik Jure Ce-
kuta, vinska prvaka Aleš Kristančič
in Danilo Steyer, župan in poslanec
Mirko Zamernik ter mnogi drugi.
Naporni
december
v hotelu Plesnik cel december
pripravljajo precej takšnih veče-
rov, obogatenih z glasbo in tka-
njem poslovnih vezi. Za hotel v
osrčju Logarske doline se odloča-
jo različna podjetja, v hotelu sa-
mem pa se gostitelji najbolj pri-
pravljajo na božične in novoletne
praznike. Vsak praznik že tradi-
cionalno praznujejo po štiri dni,
najbolj odmeven pa je 30. decem-
ber, ko že kar nekaj let pred hote-
lom zagori nešteto luči, na kon-
certu, ki ga obogatijo z znanimi
izvajalci slovenske in tudi tuje glas-
be, pa se zbere ogromno obisko-
valcev. »Lani smo jih našteli prib-
ližno tisoč petsto. V goste namreč
povabimo tudi vse domačine iz cele
Zgornje Savinjske doline. Res je
nekaj težav s parkiranjem, toda te
neprijetnosti so hitro pozabljene,«
pravi Plesnikova in upa, da bo le-
tošnji koncert bel.
»Na sneg smo vsi nestrpno čaka-
li. Ko snežinke prekrijejo dolino
in ko so ceste očiščene, je pri nas
kot v pravljici,« brez pretirane hvale
rada poudari Plesnikova. V teh dneh
v Logarski dolini urejajo vse po-
trebno za zagon vlečnice na smu-
čišču ter urejajo tekaške proge. Za
tek na smučeh se odloča vse več
ljubiteljev neokrnjene narave sre-
di alpskega bisera, vse več zanima-
nja pa je tudi za sankališče, ki ga
bodo uredili od slapa Rinka do Do-
ma planincev, kjer bo cesta zaprta
za promet.
Življenje med
vršaci
Snežno pravljico v Logarski do-
lini Martina Plesnik rada omenja.
Verjetno ve, kaj govori, saj si je og-
ledala že veliko sveta. Po otroštvu
v dolini, vpeti med savinjske vrša-
ce, ki so ji zapustili neizbrisen pe-
čat, se je Martina odpravila na sred-
Martina Plesnik
njo ekonomsko šolo v Celje, se za-
poslila v ljubljanski Astri in ob de-
lu študirala na Višji ekonomski šo-
li. »V Astri sem štiri leta delala na
področju izvoza in sodelovala s
predstavništvom v Miinchnu. Lepe-
ga dne me je direktor vprašal, če se
bi še sama odpravila v Miinchen.
Kljub opozorilu, da bi se o tako po-
membni odločitvi morala posveto-
vati s starši, se nisem obotavljala.
Zame je delo v tujini pomenilo ve-
lik izziv.«
V nemškem predstavništvu Astre
je delala še štiri leta, nato prav ta-
ko dolgo v predstavništvu Gorenja,
potem pa se je zaposlila pri seda-
njem partnerju, Horstu Koulnu. »Le-
ta 1980 sem odprla svoje podjetje
in začela delati na področju koz-
metike. Z njo sem oskrbovala pred-
vsem vzhodne države, največ Ru-
sijo. Med drugim pa sem sodelo-
vala z večino svetovnih imen na po-
dročju mode, tudi s podjetji Dior
in Chanel. Delala sem še v starih
časih, ko so bile države na vzhodu
bolj zaprte. Po političnih spremem-
bah in posledično tudi večji odpr-
tosti, so spremenjene razmere na
trgu zahtevale drugačen pristop k
delu. Preselid bi se morala v Rusi-
jo, vendar tega nisem želela, zato
sem zaključila s tem poslom,« je
na kratko orisala poklicno in služ-
beno pot Martina Plesnik, ki takrat,
kadar ni v Logarski dolini, živi v
Miinchnu.
Vrnitev v
Slovenijo
Spremembe niso zaobšle niti Slo-
venije, kamor se je Plesnikova tu-
di vrnila. »Leta 1992 sem kupila te-
danji planinski dom v Logarski do-
lini, ki je bil kar precej dotrajan,
in začela zbirati potrebne dokumen-
te. Najprej sem dobila samo dovo-
ljenje za obnovo doma, potem pa,
ko se je videlo, da je ta nesmisel-
na, so mi dovolili novogradnjo. Ho-
tel Plesnik smo odprli leta 1995,«
pravi logarska hotelirka.
Veliko ljudi zanima, kakšno vlo-
go v hotelu, ki je zaradi pogostih
obiskov premiera Janeza Drnovš-
ka znan po celi Sloveniji, pravza-
prav igra gostiteljica Martina. »Ne
gre za klasičen hotel, kot smo jih
vajeni, temveč za manjši družin-
ski hotel, kot jih imajo na primer
v Avstriji. Direktorske posle je
prevzel nečak, bratov sin, ki se je
z ženo vrnil iz Pekinga. Tako se-
daj vodi hotel Franci Plesnik, sa-
ma pa v Logarsko dolino prihajam
dva ali trikrat na mesec. Navadno
takrat, kadar izbruhnejo težave, ali
ko v goste pridejo še posebno dra-
gi prijatelji, če je potrebno kaj ure-
diti, dogovoriti strategijo - ti obi-
ski so skoraj vedno delovni,« z na-
smehom, ki dokazuje, da ji tega
dela ni težko opravljati, pripove-
duje Plesnikova. V istem hipu še
poudari, da jo je nečakov prihod
zelo razbremenil. »Hotel sem zgra-
dila za družino, ne zase - nikoli ni
bil moj cilj, da bi bila tu direkto-
rica.«
Odraščanje z
gostinstvom
Njeni družini je hotelirstvo ne-
kako v krvi. »Doma smo imeh ved-
no veliko gostov. Že kot otroci smo
morah, ne glede na to, ali je bila
sobota, nedelja ali počitnice, ne-
nehno streči, pomagati v kuhinji...
Ob koncih tedna smo včasih v go-
stilni skuhaU tudi po tristo kosil,
oddajali smo deset sob, tako da je
bilo treba nenehno kaj postoriti in
pomagati staršem pri delu. To je
ostalo nekako v meni, tako da se
mi delo v hotelu sploh ne zdi tež-
ko,« pravi Martina.
Razvoj turizma v Logarski doli-
ni nekateri označujejo kot vzorčen
primer - pred davnimi leti je bila
dolina zelo obiskana, potem je de-
javnost nekoliko zamrla, v zadnjih
letih pa preko podjetja Logarska do-
lina turizem ponovno doživlja raz-
cvet. »S podjetjem Logarska doli-
na imamo včasih malce različne po-
glede na razvoj turizma. Osebno
sem prepričana, da sta svež zrak in
lep kraj premalo za privabljanje go-
stov - takšen zrak in kraje imajo
povsod po Evropi, pravzaprav po
celem svetu. Gostje postajajo vse
bolj zahtevni, zato včasih prihaja
do razhčnih mnenj. Osebno mi ni
všeč, da pobirajo vstopnino. Po mo-
je bi moral za urejanje doUne po-
skrbeti kdo drug, občina, na pri-
mer,« pravi Plesnikova in dodaja,
da do različnih mnenj prihaja bolj
zato, ker so v hotelu neposredno
odvisni od gostov. »Težko se je prav-
zaprav uskladiti - v hotelu mora-
mo ogromno delati, včasih cele noči
in dneve, da nekaj zaslužimo, pa
še potem ne ostane kaj dosti. Dru-
gi v podjetju Logarska dolina živi-
jo drugačen način življenja, nihče
ni tako odvisen od dela v turizmu
in gostov, zato včasih malce težje
sodelujemo.«
BIWIW in Lopata
Martina Plesnik se poleg hotelirs
tva v Logarski dolini tudi drugačf
veliko ukvarja s poslom. Pri tem
zelo pomembno vlogo igra njen pri-
jatelj Horst Koulen. Na pomoč ji
je priskočil pri gradnji hotela, skupaj
sta razmišljala o gradnji motela na
Lopati, pred mesecem pa se je raz
širila vest, da bosta prevzela zastops-
tvo pri prodaji avtomobilov BM^^
v Sloveniji. Martina in Horst sta sku-
paj že zelo dolgo - prihodnje leto
bosta slavila srebrno obletnico
skupnega življenja.
»Za prodajo avtomobilov BM"W
že imamo pogodbo. S 1. januarjem
prihodnje leto bo Horst prevzel za-
stopstvo in delal kot ekskluzivni
uvoznik za Slovenijo, sedež firme
pa bo v Ljubljani,« je govorice tudi
uradno potrdila Plesnikova. »Sva
tudi uvoznika BMW za češki trg,
kjer naše podjetje velja kot vzorč-
no. Ko so naju predstavniki BM^^
spraševali, če bi prevzela posel tu-
di v Sloveniji, sva nekaj časa okle
vala. Najprej sva rekla, da ne bi vd
delala, da bi se na primer bolj pos-
vedla golfu... Vendar je prevladalo
prepričanje, da dobro obvladava po-
sel in da je Slovenija relativno maj-
hen trg. Kljub temu, da je treba kai
precej postoriti, sem prepričana,
da bova uspela. Vseeno se bova lahko
posvetila tudi sebi, saj bomo v slo-
venski firmi imeli drugega direk-
torja, Horst bo opravljal bolj kon-
trolno funkcijo.«
Pred leti se je veliko govorilo o
hotelu, ki naj bi zrasel ob avtoce-
sti na Lopati. »V letu 1996 smo se
že dogovorili, da bi začeli graditi
hotel. Žal se doslej še ni dalo gra-
diti, ker Dars nima razčiščenih os-
novnih stvari, da bi sploh lahko
začeli. Glede na to, da imamo v
najemu bencinsko črpalko OM^
in glede na vsa dogajanja, bomo
na Lopati verjetno odprli manjšo
kavarno, ki bo obratovala, doklet
hotel ne bo dokončan. Kdaj pa naj
bi to bilo, še nihče ne ve,« poslov-
ne načrte na Lopati razlaga Marti'
na Plesnik.
URŠKA SELIŠNII^
Martina Plesnik in Horst Koulen med sprejemom poslovnih partnerjev v hotelu
Plesnik v Logarski dolini. (Foto: JOŽE MKLAVC)
Št. 52 - 27. december 2001
reportaža
11
Darila za dušo in telo
Na obisku pri Vesni Petranovič v Gubčevi ulici, ki je tudi z njeno pomočjo oživela
Zara, italijansko ime za Zadar,
je ime podjetja, ki ga vodi Vesna
petranovič. Nostalgija za rodnim
krajem veje iz imena, četudi se
Vesna, skupaj z možem Veljkom
ter hčerkami Sandro, Zeo in Ni-
no odlično počuti v Sloveniji. V
Zadar gredo samo poleti. Le pod-
nebje, še posebej megla, jo moti
v Sloveniji. Hiša na Polzeli in
služba v Celju - po njenem odlič-
na kombinacija. Vonj narave sredi
Celja pa - zadetek v polno.
V Slovenijo so Petranovičevi pr-
vič prišli za leto dni še pred sloven-
sko osamosvojitvijo. Kamorkoli je
šel namreč košarkar Veljko, je z njim
odšla njegova družina. In ko je pri-
šel za leto dni igrat k Olimpiji so z
njim prišle tudi njegove ženske. Od-
lično so se počutili v Ljubljani, spoz-
nali vrsto ljudi, s katerimi so nave-
zali pristne prijateljske stike, še po-
sebej z družino košarkarja Slavka
Kotnika, nato pa se zopet vrnili na
Hrvaško. In potem je prišla vojna.
Veljko je ostal brez službe in ko je
dobil ponudbo s Polzele, kjer so us-
tanavljali košarkarski klub, so se Pe-
tranovičevi odločili. In vse do da-
nes odločitve niso obžalovali.
»Vedela sem, da kot tujka službe
ne bom dobila. Zato sem se mora-
la znajti sama. Najprej sem v Gub-
čevi ulici odprla trgovino z oblači-
li. A se je izkazalo, da je tržišče s
tem zasičeno. Poleg tega je bilo pred
približno petimi leti celjsko mest-
no jedro prazno. Vsi so drveli v In-
terspar. Vedela sem, da se bo to spre-
menilo. Ko sem razmišljala, kaj Ce-
lju manjka, sem ugotovila, da ni
izdelkov za dušo in telo.«
Trgovinico v Gubčevi ulici je preu-
redila v neke vrste darilni butik, ki
je del verige Nature shop. Ta ima v
Sloveniji sedem trgovin. Izkazalo se
je, da je zadela v polno. Ljudje so
pričeli prihajati, kupovati in v letu
dni je trgovinica postala pretesna. Ko
je Kovinotehna prodajala poslovne
prostore v Gubčevi ulici, se je Petra-
novičeva odločila za nakup. V nekaj
mesecih so na isti lokaciji nastale tri
trgovine in turistična agencija. Sku-
paj z blagovnico Vele, ki je prav tako
v mesto prinesla svežino, je iz neob-
Ijudene Gubčeve ulice nastala živahna
ulica s prijetno trgovsko ponudbo.
Slovenci se radi
obdarujemo
Od poletja do danes se je Vonj na-
rave, tako se imenuje njena trgovi-
na, izjemno »prijel« med kupci.
»Imamo veliko stalnih strank. Ljudje
se očitno zelo radi obdarujejo. Naj-
večkrat posegajo po darilih, ki so
lepa, uporabna in poceni. Manj se
odločajo za dražja, to so tista, ki
stanejo več kot pet tisoč tolarjev.«
Pravi modni hit med kupci so diše-
če sveče Yankee candles, ameriškega
proizvajalca, ki so številka ena tudi v
svetu, pravi Vesna Petranovič. Po teh
»torticah« ljudje zelo radi posegajo.Ve-
sna Petranovič tudi opaža, da imajo
ljudje radi stvari, ki se ne bleščijo.
Odkar so jim ponudili kovane izdel-
ke, je po njih izjemno povpraševa-
nje. »Ne moremo jih sproti nabaviti
toliko, kot bi jih lahko prodali.« Prav
tako je z lesenimi okraski, ki jih lah-
ko podarijo samostojno. »Nad temi
so ljudje tako navdušeni, da smo mo-
Vesna Petranovič je v Celje pripeljala Vonj narave.
rali prodati celo tiste, ki so bili za de-
koracijo v izložbi.«
In kdo kupuje darila? »Še vedno v
največji meri ženske. So pa naši kup-
ci tudi gospodje in otroci.« Trend, ki
ga zasleduje, torej da izdelki niso ki-
časti ter da so naravni, je očitno med
ljudmi vse bolj priljubljen. Nazaj k
naravi, bi lahko rekli. »Večina si želi
izdelkov za pri-
jetnejše počutje v
domu, ki niso
vpadljivi, ki so
preprosti in vzbu-
jajo občutek do-
mačnosti,« ugo-
tavlja Vesna Petra-
novič. Zelo radi
kupujejo odišav-
Ijeno posušeno
cvetje, pa tudi
kozmetiko, ki ne
vsebuje umetnih
konzervansov. V
trgovini so napro-
daj tudi kopije
starih predmetov.
ki so izdelani ročno, na tradiciona-
len način. Povpraševanje po njih je
izjemno, zato bodo to ponudbo še raz-
širili.
Sicer pa se Slovenci radi obdaruje-
mo, ugotavlja Petranovičeva. Bolj kot
Hrvati, doda. Pomembno pa je, kak-
šen je odnos do kupca. »K nam pride-
jo ljudje, ki si trgovino radi ogledajo
in četudi nič ne kupijo, se običajno
kdaj kasneje vrnejo, ko potrebujejo
darilo. Ljudem je pomemben prvi vtis.
Očitno je bila v Celju tovrstna ponud-
ba res potrebna. Ljudje imajo zelo ra-
di tudi svetovanje pri nakupu. Zato
nas je v trgovini zaposlenih kar ne-
kaj, da se lahko posvetimo strankam.«
In še nekaj opaža Vesna Petranovič.
Da ljudje kupujemo darila zadnji tre-
nutek. Četudi darila ponujajo že ves
december, je bila največja gneča mi-
nuli teden in zadnji vikend pred boži-
čem. Po njem pa se povpraševanje ne-
koliko usuje. Četudi se za novo leto,
sodeč po obisku, ljudje še vedno radi
obdarujejo. In kako je januarja? »Za-
nimivo, da promet ne upade mnogo.
Še sama ne vem, zakaj. Mislim si, da
morebiti zato, ker ljudje dobijo med
prazniki naša darila in so potem rado-
vedni, pa nas obiščejo. Vsaj letos je
bilo tako,« pravi Vesna Petranovič, ki
odlično govori slovensko. Njene in-
štruktorice so kar njene hčerke, ki jo
popravljajo, kadar je to potrebno. A
verjetno je to potrebno le še malok-
daj. Kako dobro obvlada slovensko,
priča anekdota izpred nekaj let, ko jo
je neki gospod vprašal, ali je Primor-
ka. Takrat še ni popolnoma razumela
slovensko, pa je mislila, da jo vprašu-
je, ali je iz krajev ob morju. Pritrdila
mu je, da je doma iz Zadra. Šele po-
tem so ji razložili, da jo je gospod imel
za Slovenko s Primorske, se nasmeje
simpatično. In že komaj čaka silvestro-
vo, ko se bodo z družino odpravili v
kočo nad Vrhniko, kjer bodo novo le-
to pričakali skupaj z družino Slavka
Kotnika. Mimogrede, tudi njegova že-
na ima podobno trgovino iz verige Na-
ture shop v ljubljanskem BTC.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Foto: GAŠPER DOMJAN
Št. 52 - 27. december 2001
12
anketa
Celje naj bo živahno
Ob tem pa še mladostno in samozavestno, želijo mestu znani Celjani
Na tradicionalnem novoletnem sprejemu pri celjskem
županu Bojanu Šrotu se vsako leto zberejo takorekoč
vsi, ki naj bi kaj pomenili v Celju na različnih področjih.
Letos jih je v uradnem delu razvedril Celjski dixieland
ansambel z razposajenim nastopom. Še posebej je vžga-
la priredba Andreja Cimermana o Celju, ki je marsiko-
mu na ustnice zarisala tudi kisel nasmeh. Mi pa smo
nekatere od povabljenih povprašali, kako ocenjujejo le-
to, ki se poslavlja in kaj Celju želijo v prihodnjem.
Mihailo Lišanin, vodja
Galerije otroških likovnih
del: »Na mojem osnovnem
področju, torej v povezavi z
Galerijo otroških likovnih
del, ocenjujem to leto za iz-
jemno uspešno. 22 razstav na
skoraj vseh celinah je več kot
odlično. V prihodnjem letu
pa si želim več sodelovanja s
celjskimi kulturniškimi krogi
in več samozavesti pri pro-
mociji Celja navzven.«
Božena Orožen, upoko-
jena profesorica: »Z letom,
ki se izteka, sem osebno ze-
lo zadovoljna. Da bi le bilo
tako tudi v prihodnjem. Če
je zdravje, se za drugo po-
trudi človek sam. Sicer pa
žalostna ugotavljam, da se
trgovine iz središča mesta se-
lijo na obrobje, kar ni brez
težav dostopno vsem Celja-
nom. Opažam tudi, da so
pričeli preurejati prostor
pred Narodnim domom.
Vendar imam občutek, da le
zato, da bi pridobili nova
parkirna mesta. Pogrešam
tamkajšnje zelenje. Večjo po-
zornost, upam, bo občina v
prihodnjem letu namenila
čiščenju starega mestnega je-
dra, zlasti pozimi. Rada bi
tudi lepšo podobo Mestne-
ga parka.«
Jože Zimšek, namestnik
predsednika uprave Darsa:
»Celju želim seveda vse naj-
boljše. Nekaj afer je bilo v
letu, ki se izteka, kar ni do-
brodošlo. Sicer pa moram re-
či, da zadnje čase pretežni del
dneva preživim v Ljubljani,
zato ne vem toliko, kaj se do-
gaja v Celju. Ali bo v Celju
sedež Darsa prihodnje leto?
To še zagotovo ne, se bo pa
kmalu zgodil delni prehod
Darsa v Celje. Šele kasneje
pride v poštev selitev v celo-
ti.«
Vinko Skale, namestnik
načelnika UE Celje in foto-
graf: »Kar se mene tiče, se je
leto izteklo dobro. Sicer pa
opažam, da se začenjajo v Ce-
lju razne naložbe. Upam, da
se bo uresničila ureditev ob-
močja Savinje, želim pa si tu-
di večje, lepše in boljše otroš-
ko igrišče v Mestnem parku.
Na fotografskem področju si
želim, da bi držal nit - tu bo
pravzaprav še najmanj težav,
saj je vse odvisno le od me-
ne.«
Jože Planinšek, župnik
pri svetem Jožefu: »Kljub te-
mu, da se je v Celju dogaja-
lo marsikaj, je za nami le-
to, ki daje zagon. Leto 2000
nas je očitno vzpodbudilo k
novim pobudam, nam je da-
lo polet, to se čuti. Celju že-
lim, da bi bilo bolj živo, bolj
mlado, da bi bilo v njem več
življenja. Tega manjka. Že-
lim si oživitve območja Sa-
vinje in starega mestnega je-
dra. Našo župnijo pa v pri-
hodnjem letu čaka tudi po-
memben dogodek. Proslavi-
tev 150-letnice prihoda la-
zaristov v avstroogrsko mo-
narhijo. Prva naselitev laza-
ristov v njej je bila ravno pri
sv. Jožefu v Celju. Avgusta
in septembra bo zato pri nas
vse v znamenju tega dogod-
ka.«
Andrej Lipar, namestnik
poveljnika v 3. operativnem
poveljstvu Slovenske voj-
ske: »V Celje sem prišel še-
le letos na pomlad. Še ved-
no živim v Kranju, od koder
se vsak dan vozim v Celje.
Zato bi težko rekel, kako
ocenjujem Celje. Sodeč po
pogovorih s kolegi, pa je bi-
lo leto 2001 uspešno. Tudi
na našem strokovnem po-
dročju. V letu, ki se izteka,
se je na obrambnem področ-
ju veliko spremenilo na bo-
lje, bilo je prelomno leto,
leto reorganizacij, ki se bo-
do nadaljevale tudi v letu,
ki je pred vrati.«
Barbara Bošnjak, pred-
stavnica za stike z jav-
nostmi Mestne občine Ce-
lje: »Za mano je leto, ki je
bilo zelo uspešno, zelo
kreativno, veliko lepega
sem doživela, tako službe-
no kot zasebno. Za prihod-
nje leto si želim, da bi se
nadaljevalo to, kar sem za-
stavila letos. Zasebno pa
imam prav tako kar nekaj
lepih želja, ki jih ne želim
izdati. Celju želim v prihod-
njem letu, da bi bilo še bolj
živo, mladostno ter da bi vsi
živeli z njim in delali zanj.«
Marija Cigoj, direktorica
podjetja Hirška mačka: »Ce-
lju želim, da bi zaživelo. Da bi
bilo središče mesta po 15. uri
bolj obiskano. Da bi bila bolj-
ša kupna moč občanov, saj opa-
žam, da je ta vse slabša. Čeprav
letos presenečeni ugotavljamo,
da bosta zelo dobro obiskana
silvestrovanje in novoletni ples
v Turški mački, mnogo bolje
kot lani in predlani, pa je obisk
prehodnih gostov v decembru
slabši kot lani.«
Goga Stefanovič Erjavec
Plesni forum: »Čutim, da sc
se stvari pričele premikat
To lahko trdim vsaj za pc
dročje kulture. Zanjo je ita
vedno premalo denarja, a s
mi zdi, da se je mesto prič(
lo zavedati pomena nas, ku
turnikov, za oblikovanje p(
dobe mesta. V prihodnjem li
tu želim mestu še veliko ve
občutka in potrebe po duhoi
ni hrani, ki oplemeniti ne si
mo človeka, temveč družb
in nas povezuje. Da bi se ljudj
tega zavedali, želim.«
Ludvik Rebeušek, častni
občan mesta Celje: »Dixie na
sprejemu me je tako prevzel
da bi najraje zastepal. Cimei
manovo besedilo o Celju p
je zares izjemno. In pove vse
kar je potrebno reči. Sicer pi
je Celje letos praznovalo 550
letnico. To je izredna stvar a
promocijo mesta, ki upam
da se ne bo končala z 31. de
cembrom letos. Celjski grol
so imeli kovnico denarja, to
rej svoj denar. Mogoče, vpra
šujem, če bi se zgodovina obi
nila drugače, bi lahko dane
ta denar pretapljali v evre? Ce
Ije naj skupaj promovira tu
ristične posebnosti iz prete
kle zgodovine in ustvarja no
ve turistične produkte. Kon6
no bi jih rad videl. Morda m
bo to dano v prihodnjem le
tu? Kot Celjan sem žalosten
ker se v mestu zapirajo trgov
ski lokali, gostišča. Zapiranji
Železninarja pomeni slab<
oceno tudi za Muzej novejši
zgodovine, za občino, za tu
ristične delavce in Zavod 2i
varstvo naravne in kulturni
dediščine. 11. september t
New Yorku pomeni vsaj za
časno katastrofo za svetovfl
letalski turizem. Paradoksa!
no pa je to priložnost za slo
venski turizem. Naj si Ce\f
odreže del te pogače.«
NATAŠA GERKEŠ LEDNil
Foto: GREGOR KATI^
Drage Celjanke, spoštovani Celjani!
Dnevi, tedni in celo leta hitro in neusmiljeno tečejo.
Leto 2001 se izteka,
pred nami pa je spet izzivov in načrtov polno novo leto.
Danes, ko naši načrti segajo že daleč v prihodnje leto,
lahko rečemo, da je bilo leto 2001 bogato in uspešno.
V njem smo uspeli izpolniti mnoge načrte,
ki se kažejo v ugodnih podatkih na področju gospodarstva, investicij, .
umirjenega gibanja stopnje brezposelnosti,
večanja možnosti in kakovosti izobraževanja,
živahnem kulturnem in poslovnem dogajanju
ter dosežkih in uspehih na številnih področjih življenja in dela v našem
mestu.
Mestna občina Celje vlaga veliko naporov v razvojne načrte, s katerimi
želimo bivanje in delo v Celju narediti še bolj privlačno
za vse prebivalce mesta ob Savinji,
še posebej pa za mlade, znanja in načrtov polne ljudi.
Prepričan sem,
da bomo s skupnimi močmi uspeli oblikovati mesto,
na katerega bomo vsi ponosni in v katerem bomo radi živeli in ustvarjali.
Zato vsem Celjankam in Celjanom želim,
da bi prihajajoče leto prineslo
topline in radosti v naše domove
ter smelih načrtov in uspehov v naše poslovno življenje.
Župan mDc--
St. 52 - 27. december 2001
nasi kraji in ljudje
13
lupanc inovator leta
Inovator leta v občini Ža-
lec je Milan Zupane, ki je
izdelal predelan mobilni te-
lefon ter televizijsko zanko,
oboje pa je namenjeno glu-
him in naglušnim osebam.
Po obrazložitvi komisije
sta oba izdelka vrhunska do-
sežka, ki kažeta, da inovator
sledi razvoju in s tem bogati
življenje slušno prizadetih
oseb. Zupane se predvsem na
področju telefonije ponaša še
z večimi inovacijami. »Pred-
vsem pri telefonu in zanki gre
za inovaciji, za katere ni po-
trebna visoka tehnologija niti
nista pretirano dragi, bistve-
no pa izboljšujeta kakovost
življenja in omogočata pogo-
vore po telefonu oziroma sli-
šnost televizijskega aparata
tudi gluhim in naglušnim
osebam,« je med podelitvijo
nagrade in priznanja povedal
Zupane.
V podjetju Elektronika, ki
ga vodi žalski inovator, so sa-
mi izdelali prenosni digital-
ni telefonski aparat za naglu-
šne osebe ter elektronsko te-
Žalski župan Lojze Posedel, Ferdinand Haler, Danica Jezovšek - Korent in inovator 2001 Milan Zupane ob
podelitvi.
levizijsko zanko. Prenosni di-
gitalni telefonski aparat omo-
goča naglušnim osebam upo-
rabo sodobnega komunika-
cijskega sredstva. Z elektron-
sko televizijsko zanko si lahko
naglušna oseba s slušnim
aparatom samostojno regu-
lira jakost zvoka, s tem pa
ne moti okolice. Zanka je pri-
merna tudi za večje prosto-
re, in je že vgrajena v neka-
terih slovenskih cerkvah, kul-
turnih domovih in podobnih
ustanovah.     US, Foto: TT
VIbčinskih svetov
Od proračuna do odpadkov
TABOR - V občini so med prvimi sprejeli proračun za
prihodnje leto, v katerem se bo nabralo 152 milijonov to-
larjev, največ denarja pa bodo porabili za izobraževanje,
okolje in prostor... Svetniki so zadnji seji ponovno zavrnili
predlog Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zem-
ljišča v občini Tabor, potrdili pa so sklep o imenovanju
Anke Krčmar za vršilko dolžnosti direktorice Javnega zavo-
da Medobčinske matične knjižnice Žalec. Hkrati so še spre-
jeli sklep o uvedbi takse za obremenjevanje okolja zaradi
odlaganja odpadkov, s katerim se bo tudi v tej občini podra-
žil odvoz smeti. (T.T.)
Višji prispevki po iiitrem postopku
VRANSKO - Svetniki so sprejeli Odlok o ustanovitvi Jav-
nega zavoda za muzejsko, kulturno, turistično in športno
dejavnost Vransko. Poleg tega so po hitrem postopku spre-
jeli merila, kriterije in višino obveznega prispevka za nove
priključke na javno vodovodno omrežje v Občini Vransko,
o čemer se bodo pogovarjali v vseh spodnjesavinjskih obči-
nah. V javni razpravi, ki bo trajala do 15. januarja, pa je že
tudi proračun za prihodnje leto.(T. T.)
Proračun v javni razpravi
ŽALEC - Svetniki so potrdili uvedbo takse za obremenje-
vanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, zaradi katere se bo
odvoz odpadkov z novim letom podražil za približno 16
odstotkov. Z novim letom bo storitev Pomoč na domu ve-
ljala 2 tisoč 420 tolarjev na uro, občina pa bo vsakemu
upravičencu storitev subvencionirala s 600 tolarji. Poleg
tega so v enomesečno javno razpravo posredovali proračun
za prihodnje leto, ki je že med prvo obravnavo doživel ne-
kaj pripomb. (US)
Silvestrovanja v
Savinjski dolini
v Spodnji Savinjski dolini so silvestrovanja na prostem
napovedana na Brnici, kjer bodo za organizacijo poskrbeli
libojski planinci, polzelski planinci bodo silvestrovanje pri-
pravili v Planinskem domu na Gori Oljki. Na Vranskem
bodo poleg silvestrovanja na trgu pripravili še novoletni žur,
v Žalcu pa bodo novo leto pričakali na avtobusni postaji.
V Zgornji Savinjski dolini silvestrovanja na prostem pri-
pravljajo v Gornjem Gradu, na rečiškem trgu si bodo v
organizaciji turističnega društva po 23. uri voščih sosedje,
v Mozirju, kjer se bo silvestrovanje pričelo ob 2L uri, pa
bo zbrane na trgu razveselil še ognjemet.
Ustavljeni postopki
za ukinitev uradov
Postopki za ukinitev krajevnih uradov v Nazarjah in
na Rečici so zaenkrat ustavljeni.
Po napovedi Upravne enote Mozirje naj bi namreč z no-
vim letom predvsem zaradi neekonomičnosti ukinili kra-
jevna urada v Nazarjah in na Rečici. Proti tej odločitvi so
ostro protestirali v obeh krajevnih svetih ter tudi v občinah
Nazarje in Mozirje, kamor sodita krajevni skupnosti Reči-
ca in Nazarje. Prhožili so se tudi ministrstvu za notranje
zadeve, v krajevni skupnosti Rečica pa so se svetniki odloči-
li, da bi tudi fizično preprečili selitev dokumentov iz kra-
jevnega urada, ki je bila napovedana za 27. december. Očit-
no so pritožbe zalegle, saj so po besedah župana občine
Nazarje Ivana Purnata zaenkrat postopki za zapiranje kra-
jevnih uradov ustavljeni. US
Jubilej Savinjskega zvona
Petje je bilo v Šempetru v
Savinjski dolini vedno do-
ma, daljnega leta 1928 pa
so ga uokvirili v Pevsko
društvo Savinjski zvon.
Od takrat naprej so v tem
kraju delovali pevski zbori v
različnih sestavih, enkrat bolj
zavzeto in uspešno, drugič
manj. Leta 1991 pa je ponov-
no oživel moški pevski zbor
Savinjski zvon. Ob prvem
okroglem jubileju so pripra-
vili koncert, na katerega so
povabili tudi zasedbo kitar
in harmonikarski duo Glas-
bene šole Rista Savina Žalec.
Koncert je bil v dvorani Hme-
ljarskega doma Kmetijske za-
druge Šempeter, udeležilo pa
se ga je zelo veliko ljubite-
ljev zborovskega petja in le-
pe glasbe.
Kot sta povedala povezo-
valca programa, Katarina in
Boštjan Regulj, se vsi člani
zbora s petjem ukvarjajo lju-
biteljsko. Na rednih vajah se
srečujejo enkrat tedensko, po-
leg tega pa imajo jeseni enod-
nevne intenzivne pevske va-
Med nastopom MPZ Savinjski zvon na jubilejnem koncertu.
je nekje v hribih, spomladi
pa dvodnevne na morju. Pevci
radi nastopajo povsod, ka-
mor so povabljeni, redno so-
delujejo na območnih in me-
dobmočnih revijah pevskih
zborov, kjer so bili vedno zelo
dobro ocenjeni. Uvrščajo jih
med najboljše tovrstne zased-
be v občini. Na koncertu so
predstavili tudi svojo prvo sa-
mostojno zgoščenko, ki so je
še posebno veseli. Umetniš-
ki vodja je prof. Metka Jago-
dic - Pogačar, predsednik zbo-
ra pa Tomaž Jevnikar.
Koncerta se je udeležil tu-
di žalski župan Lojze Pose-
del, ki je pevcem in zboro-
vodkinji čestital k uspešne-
mu delu ter jim v spomin na
jubilej izročil grafiko Rudi-
ja Španzla Savinjska dolina.
T. TAVČAR
Januarja
na volišča
Minuli teden se je izte-
kel rok za vlaganje kan-
didatur za člane sveta
Mestne skupnosti Žalec.
V Mestni skupnosti Žalec
je namreč oktobra odstopilo
9 od 12 članov sveta, zato
bodo 13. januarja prihod-
nje leto izvedli nadomest-
ne volitve. V tem tednu ob-
činska volilna komisija pre-
gleduje vložene kandidatu-
re, jutri, torej v petek, pa
naj bi tudi uradno objavila
imena kandidatov za člane
Mestne skupnosti Žalec.
Nov varstveno delovni
center kmalu pod streho
Dolgoletna prizadevanja
društva za pomoč duševno
prizadetim in staršev oseb
z motnjami v duševnem
razvoju Sožitje Žalec se
bodo kmalu uresničila.
Nov objekt, ki ga gradi
Gradbeno podjetje Vegrad iz
Velenja, bo kmalu dobil stre-
ho. Celoten objekt bo imel
1.600 kvadratnih metrov upo-
rabnih površin, od tega jih
bo več kot polovica namenje-
nih varstveno delovnim de-
javnostim in centru, ostalo
pa za stanovanja.
V prostorih varstveno de-
lovne dejavnosti v pritličju
in prvem nadstropju bodo
mizarska, tapetniška, šivilj-
sko tkalska delavnica, pral-
nica z likalnico, trgovina,
prostori za fizioterapijo,
bolniška soba, dva prostora
za dnevno varstvo duševno
prizadetih, ki niso sposob-
ni sodelovati v delovnem pro-
cesu, ter prostori za vods-
tvo centra. V dnevnem vars-
tvu bo lahko do 25 ljudi, v
varstveno delovni center pa
bo lahko sprejetih do 35 lju-
di. V drugem nadstropju in
mansardi bo 14 enosobnih
stanovanj in garsonjer, veli-
kih od 32 do 52 kvadratnih
metrov, ki bodo prilagoje-
na invalidom.
Vrednost celotnega projek-
ta znaša 270 milijonov tolar-
jev. Občina Žalec je zagoto-
vila 45 milijonov tolarjev
vredno komunalno urejeno
zemljišče. Gradbeno obrtniš-
ka dela z instalacijami bodo
predvidoma znašala 190 mi-
lijonov, ki jih bosta, vsak po-
lovico, poplačala občina Ža-
lec in ministrstvo za delo,
družino in socialne zadeve.
Ministrstvo bo financiralo še
opremo, ocenjeno na 35 mi-
lijonov tolarjev.
T. TAVČAR
Polzelani za svoje
prostore
Znani so prostorski prob-
lemi, s katerimi se srečuje
Glasbena šola Žalec, in tu-
di načrti občine, da v Žal-
cuszgradijo novo glasbeno
Šolo.
Predlog so že posredovali
ministrstvu za šolstvo, stroš-
ke gradnje pa naj bi delili med
ministrstvo ter večino spod-
njesavinjskih občin. Medtem
pa so se v občini Polzela od-
ločili, da ne bodo vlagali v
Žalcu, temveč bodo poskrbe-
li za podružnico žalske glas-
bene šole na Polzeli. Tudi na
Polzeli se namreč učenci glas-
bene šole srečujejo s prostor-
skimi težavami, saj 85 mla-
dih glasbenikov gostuje v kleti
osnovne šole in v prostorih
košarkarskega kluba. Ker bo-
do v občini v sodelovanju s
celjskim zavodom za varstvo
naravne in kulturne dedišči-
ne ter ministrstva za kulturo
obnovili grad Komenda, bo-
do del prostorov v gradu na-
menili tudi za izvajanje pou-
ka v glasbeni šoli. Po načrtih
naj bi projekte za obnovo gra-
du pripravili prihodnje leto.
Poleg podružnične glasbene
šole bo v grajskih prostorih
še knjižnica, z obnovo pa naj
bi pričeh v letu 2003.    US
Št. 52 - 27. december 2001
14
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Rimljani naj
gredo na svoje
Laški občinski svetniki so-
glašajo z izločitvijo območ-
ja KS Rimske Toplice iz laš-
ke občine in z ustanovitvijo
samostojne občine Rimske
Toplice. Željo Rimljanov po
samostojnosti podpirajo tu-
di v KS Zidani Most, čeprav
bi tako postali teritorialno
odrezani od laške občine, v
mejah novoustanovljene ob-
čine Rimske Toplice svoje pri-
hodnosti ne vidijo.
Mnenje občinskih svetni-
kov matične občine o primer-
nosti ustanovitve nove obči-
ne potrebujeta vlada in držav-
ni zbor za svoje odločanje,
vendar zanju ni zavezujoče.
V Rimskih Toplicah izpolnju-
jejo vse zakonsko določene
pogoje za ustanovitev lastne
občine, razen tega, da bi mo-
rala imeti samostojna obči-
na najmanj 5 tisoč prebival-
cev. Ker slednjega že zdaj ne
izpolnjuje vrsta manjših slo-
venskih občin, najbrž ne bo
odločujoče tudi v primeru
Rimskih Toplic in želje Rim-
ljanov po oblikovanju last-
ne lokalne skupnosti.
Bolj sporno bo verjetno to,
da z ustanovitvijo samostojne
občine Rimljani zdajšnjo laš-
ko razdelijo na dva teritorial-
no ločena dela. V primeru, da
uspejo z oblikovanjem samo-
stojne občine, namreč območ-
je KS Zidani Most ne bo več
teritorialno povezano s preo-
stalim delom laške občine. Kar
nekaj zapletov pa bo najbrž tu-
di s tem, da bo matična OŠ An-
tona Aškerca imela sedež v no-
voustanovljeni občini, tri nje-
ne podružnice; v Jurkloštru,
Sedražu in Zidanem Mostu pa
bodo ostale na območju laške
občine.
I. STAMEJČIČ
Laški zbornik med občani
v predprazničnih dneh
lahko letos vnovič, že tret-
je leto zapored, na območ-
ju laške občine ljudje pre-
birajo Laški zbornik.
Gre za letni bilten, v kate-
rem delavci občinske upra-
ve in javnih služb občane sez-
nanjajo s pomembnimi do-
godki iztekajočega se leta. V
njem so zanimive in zgošče-
ne informacije o dejavnostih
posameznih služb in tudi na-
potki. »Namen, da bi bili ob-
čani kar najbolje seznanjeni
z dogajanjem v občini in na-
črti za v prihodnje, je dose-
žen. Zbornik se je, po odme-
vih, ki jih dobivamo od ob-
čanov, ljudem priljubil,« pra-
vi Jure Klepec, odgovorni
urednik zbornika, sicer taj-
nik Občine Laško, in doda-
ja, da so letošnjega izdali na
50 straneh v nakladi 4.500
izvodov.
VLADO MAROT
V Laškem na
Aškerčevem trgu
Pod milim, upajo le, da ne preveč mrz-
lim nebom, bodo novo leto pričakali tu-
di v Laškem.
Silvestrovanje pripravljajo na Aškerče-
vem trgu, zabava z ansamblom Okrogli
muzikanti pa se bo začela ob 22.30. Sil-
vestrovanja pripravljajo tudi v Zdraviliš-
ču Laško, hotelu Hum in številnih gostiš-
čih, v zdraviliški dvorani in hotelu Hum
pa bo tudi novoletni ples 1. januarja zve-
čer. IS
Z baklami v novo
leto
Prvo silvestrovanje na prostem, z živo glas-
bo, jedačo in pijačo, pripravljajo letos tudi
pri cerkvici sv. Rozalije v KS Blagovna.
Za to so se odločili v Društvu upokojen-
cev Blagovna, ki sodi med dejavnejša v šent-
jurski občini, vsekakor pa je silvestrovanje
namenjeno vsem, ne glede na starost. Zaže-
leno je le, da pridejo ljudje peš, z veliko
dobre volje in prižganimi baklami. Silve-
strovanje se bo začelo ob 22.30, točno opol-
noči pa bo ob cerkvici na vrhu griča zažarel
tudi ognjemet.
MODRI
TElfiON
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mal novinar Sebastljan Kopušar.
Na telefonsko številko 031/569-
581 ga lahko pokličete vsak dan
med 10. in 17. uro. Svoja vpraša-
nja za Modri telefon pa lahko od
ponedeljka do petka (do 17. ure)
zastavite tudi na telefonsko šte-
vilko 42-25-000.
Božiček kot iz pravljice
Za svojevrstno predpraznično vzdušje so letos že desetič poskrbeli v Jurkloštru. V
osnovni šoli, vrtcu in krajevni skupnosti so skupaj z donatorji pripravili lepo prireditev,
namenjeno vsem otrokom do dopolnjenih desetih let, obiskal pa jih je tudi božiček.
Okoli 90 otrok, skupaj s starši, sta v petek v šolski telovadnici najprej zabavala čarodej
Toni z Gorenjske in Telebajska Lili. Ko pa se je stemnilo, so se odpravili na dvorišče
kartuzije in čakali, da se bodo v snežni belini zaiskrile redke, a zanimive rakete ognjemeta,
ki so naznanile prihod božička na vozu s konjsko vprego, obdanega z baklami in sprems-
tvom, da JQ bilo vse skupaj videti res kot v pravljici. VLADO MAROT
Božiček odprl podvoz
Konec tedna so v Laškem dokončali rekonstrukcijska
dela na cestišču in podvozu Debro. Začasno so za pro-
met prenovljen podvoz odprli v soboto, otvoritveno slo-
vesnost pa načrtujejo za pomlad.
Denar za naložbo, vredno 195 milijonov tolarjev, so v
Laškem zagotovili iz proračuna, pomemben delež pa je pris-
pevalo tudi gospodarstvo z območja občine. Prenovitvena
dela so delavci Gradisa dokončah dober mesec pred načrto-
vanim rokom. IS
Čudoviti okrasiti
dveh IWIarij
v Domu starejših v Šentjurju imajo letos postavljertih
kar devet prazničnih dreves; vsako je okrašeno druga-
če, vsako starostnikom in obiskovalcem na posamez-
nih oddelkih in v skupnih domskih prostorih pričara
malce drugačno praznično vzdušje.
Najlepše, vsekakor pa najbolj izvirno, je drevesce v vhodni
avli, postavljeno ob recepciji, ki sta ga s svojimi kvačkanimi
izdelki okrasili Marija Kramžer in Marija Kerš. Prva je belo
bombažno nitko pretikala s kvačko zlasti v snežinke in srčeca,
druga je ustvarila z zlato nitjo povezane kroglice ter zvezdo za
vrh drevesca. Okrašeno drevesce je postavljeno od sredine de-
cembra, ker sta obe Mariji začeli z delom nekoliko pozno, šele
konec novembra, pa sta zadnje dni prav vsako minutko svoje-
ga prostega časa vrteli v svojih rokah kvačko. IS
Jubilej pevcev iz Šentruperta
Mešani pevski zbor KUD Šentrupert z zborovodjo Fran-
cem Kapelom na čelu je v soboto zvečer v dvorani doma-
čega gasilskega doma pripravil jubilejni koncert ob svo-
ji 10-letnici.
Koncertni program so zasnovali v dveh delih; predstavili
pa so se z ljudskimi ter pesmimi domačih in tujih skladate-
ljev; času primerno seveda tudi z Gruberjevo Sveto nočjo.
Kot gostje večera so nastopili domači ljubiteljski gledališč-
niki in harmonikarji, ansambel Utrinek in harmonikarja
Klemen in Jure Hrastnik. Pevci iz Šentruperta - v soboto
zvečer jih je 17 prejelo bronaste Gallusove značke - so se
zbrali konec leta 1990, njihov prvi zborovodja pa je bil
domači župnik Izidor Pečovnik Dori, tudi pobudnik za us-
tanovitev zbora. IS, Foto: VLADO MAROT
St. 52 - 27. december 2001
NASI KRAJI IN LJUDJE
15
Naravnani v
priliodnost
v občini Rogaška Slati-
na se lahko v tem letu poh-
valijo z obilico naložb na
vseh področjih, kar kaže
razvojno naravnanost ob-
činske uprave Med zaklju-
čene naložbe sodijo uredi-
tev povezave med ulicama
v središču mesta, trije vo-
dovodi, posodobitev pove-
zovalne ceste med Rogaš-
ko Slatino in Rogatcem, sa-
nacija plazu v Žiberniku in
druge, najzahtevnejše pa
se bodo nadaljevale še v pri-
hajajočem letu.
Dosežke in načrte je vods-
tvo občine predstavilo na no-
vinarski konferenci, kjer so
med drugim spregovorili tudi
o proračunu za leto 2002, de-
lu občinskega sveta in delu
na različnih področjih, kot
so malo gospodarstvo, turi-
zem, kmetijstvo, družbene
dejavnosti, okolje in prostor
ter splošne zadeve. V začet-
ku prihodnjega leta naj bi ta-
ko začel delovati zavod »Tu-
rizem Rogaška«, obetajo se
spremembe na področju
varstva starejših občanov, od-
prli naj bi svetovalno potro-
šniško pisarno ter uresniči-
h začrtan plan investicij. Na
prvem mestu je vsekakor iz-
gradnja čistilne naprave za
občini Rogaška Slatina in Ro-
gatec, ki bo »težka« kar 685
milijonov tolarjev, pa kulturni
center, glasbena šola, kostriv-
niška telovadnica, stanovanj-
ski blok, obrtno podjetniš-
ki center, cesta na Ranocer-
je in križišče Podplat.
Skupna vrednost naložb
znaša 1,7 milijarde tolarjev,
od tega pa je v proračunu ob-
čine za leti 2001 in 2002 za-
jetih dobrih 800 milijonov.
Preostala sredstva bodo za-
gotovili drugi soinvestitorji
oziroma različna ministrs-
tva. Med neuresničenimi že-
ljami še vedno ostaja dom
za starejše občane, ki jih je
v slatinski občini vsako leto
več, doslej pa so bili nasta-
njeni v šmarskem domu os-
tarelih. B. JANČIČ
Planinci za svojo zemljo
Kar nekaj let je že mini-
lo, kar je Planinska zveza
Slovenije s celjsko Kovino-
tehno sklenila najemno po-
godbo za 99 let za 3 hektar-
je zemlje v Logarski dolini.
Med tem časom je Kovino-
tehna ugasnila, njen dom Pa-
lenk v osrčju Logarske doli-
ne so prodali, strokovne služ-
be pri planinski organizaciji
pa ugotavljajo, da je sklenje-
na pogodba nična. Gre za
zemljišča, ki se razprostira-
jo za domom Palenk. O tem
so razpravljali tudi na seji
Upravnega odbora Planinske
zveze Slovenije. Predstavni-
ki Savinjskega meddruštvene-
ga odbora so predlagali, naj
pravniki proučijo pogodbo,
sklenjeno med PZS in Kovi-
notehno. Zemljo bi namreč
planinci nujno potrebovali za
izvedbo planinskih šol.Že
pred časom smo napoveda-
li, da kampa v Logarski doli-
ni, kjer so tudi člani planin-
skih društev pripravljali svo-
je tabore, v prihodnje ne bo
več. Prostor za kampiranje bo-
do poiskali drugje, prav tako
pa se bodo morali preseliti
planinci. Če bodo uveljaviU
pravico do zemlje, ki je v nji-
hovi lasti, bi lahko planinske
šole pripravljali za Palenkom
ali kje drugje v Logarski do-
lini. US
Silvestrovanja na prostem
Šmarje pri Jelšah - Za sil-
vestrsko noč pripravlja pod-
jetje ON AIR - radio Val 1 v
soorganizaciji z občinsko tu-
ristično in informativno
agencijo TiNA silvestrovanje
na parkirišču v središču
Šmarja pri Jelšah. Obisko-
valce bo grelo kuhano vino,
ki ga bo priskrbelo šmarsko
gasilsko društvo, Nejc bo v
talk-showu pripravil nekaj za
punčke in fantke, razkril
skrivnosti, ki jih zvezde na-
povedujejo za prihajajoče le-
to, in sprejel dedka Mraza.
Ta zimski mož bo imel v vreči
nagrade za vse, ki bodo so-
delovali v silvestrskih na-
gradnih igrah.
Podčetrtek - Terme Olimia
prirejajo že tradicionalno sil-
vestrovanje na trgu Atomske
vasi, ki se bo pričelo ob 21.
uri, namenjeno pa je zdravi-
liškim gostom in ostalim
krajanom. Le-ti se bodo lah-
ko poveselili ob glasbi, ob
polnoči jih bo nagovoril žu-
pan, petnajst minut kasneje
pa bo sledil veličasten ognje-
met.
(BoJ)
Na svidenje do prihodnjega leta
In takole se je, od svojih jelenčkov in od vseh nas v Vinski Gori za leto dni poslovil
Božiček.
L. OJSTERŠEK
Čeprav ledena, je bila trgatev vesela.
Ledena trgatev na Tinskem
Letošnja zima je pred-
vsem dobrodošla za vino-
gradnike, ki so načrtovali
ledeno trgatev. Temperature
so bile ravno pravšnje in
tako so se pri Namurševih
na Tinskem minuli teden
odločili za ledeno trgatev.
K prazničnosti že tako idi-
ličnega okolja so prispevale
snežinke, ki so se lesketale
v sončnih žarkih. Za slednje
so bili pogumneži, ki so se
spustili po strmem pobočju
Tinskega, še posebej hvalež-
ni, pa tudi za kuhano vino,
ki ga je prinesla gospodinja
Vida in vsaj nekoliko odtali-
la premrle obiralce. Namur-
ševi so za ledeno vino name-
nili okrog osemdeset trsov
grozdja laškega rizlinga, ko-
ličina potrganega grozdja pa
je gospodarja Francija Na-
murša prijetno presenetila.
Iz približno 170 kilogramov
grozdja naj bi po predvide-
vanjih iztisnil okoli 40 litrov
vina, ki bo namenjeno le po-
sebnim priložnostim.
Sicer pa pri Namurševih
trgatev za to sezono še ni kon-
čana. Od skupno osem tisoč
trsov, ki jih obdelujejo, za
trgatev suhega jagodnega iz-
bora hranijo še nekaj trsov
traminca. Tega bodo obraU
v novem letu, ko bo dovolj
sladko. Bo.J.
Štefanovo
v Šentilju
Tudi letos so v Šentilju pri
Velenju za Štefanovo pri-
pravili zdaj že tradicional-
ni blagoslov konj.
Jutranji maši je sledil spre-
vod več kot stotih konj, nji-
hov blagoslov, jezdeci in ko-
nji pa so za spomin dobili
pisane rozete.
Prireditev, katere pobud-
nik je Mirko Vranjek iz Lož-
nice, si je ogledalo več kot
tri tisoč ljudi, ki so jih zaba-
vali godba s Svetine, pevci
in glasbeniki.
H. JERČIČ
Šaiešici
aimanaii
v nakladi 2.500 izvodov
je izšel almanah občin Ve-
lenje, Šoštanj in Šmartno ob
Paki.
Almanah, že deveti po vr-
sti, je izdalo podjetje Naš čas
in v njem na več kot 300 stra-
neh formata A4 skušalo za-
jeti utrip leta 2001 v šaleš-
kih občinah. Almanah so za-
snovali zelo pregledno. Kro-
niki dogodkov sledijo po-
glavja Država, družba, poli-
tika; Gospodarstvo; Okolje
in prostor; Zdravstvo in so-
ciala; Vzgoja in izobraževa-
nje; Kultura; Turizem; Me-
diji; Verstva in religije; Šport
in Društva.
Almanah je tudi letos po-
srečena zmes razmišljanj o
naštetih področjih in podat-
kov, ki pridejo prav v vsak-
danji rabi. Pripravljali so ga
celo leto, bolj intenzivno zad-
nja dva meseca, po 2.700 to-
larjev pa je naprodaj v ured-
ništvu Našega časa in velenj-
skih knjigarnah. Almanah je
uredil Boris Zakošek.
BS
IZ OBČINSKIH SVETOV
Sprejeta delitvena bilanca
PODČETRTEK, ROGATEC - Občinska sveta Podčetrtka
in Rogatca sta na zadnji seji med drugim razpravljala tudi o
delitvi premoženja nekdanjega Stanovanjskega sklada Šmarje
pri Jelšah. Nekdanja direktorica sklada Jožica Habjan je
svetnikom Podčetrtka pojasnila, da bodo izplačila sredstev,
ki jih sklad dolguje trem občinam, mogoča šele, ko bodo
svoj dolg poravnale občine dolžnice. Svetniki so nato spre-
jeli delitveno bilanco ter sklep, da mora nekdanja direkto-
rica občini dodatno predložiti še bilanco stanja do 17. apri-
la, ko je sklad zaprl svoj žiro račun. Sklenili so še, naj
sklad odproda apartma Rogla, saj naj bi ga po mnenju svet-
nikov večinoma uporabljali le delavci šmarske upravne enote.
Rogaški svetniki so nasprotno menili, da bi moral apartma
prevzeti v upravljanje sindikat.
(BoJ)
Preobremenjeni starši
ROGATEC - Zlasti živahna je bila razprava rogaških svet-
nikov glede povišanja cen programov predšolske vzgoje v
občini. Na predlog tamkajšnje šole, v okviru katere deluje
vrtec, naj bi se ekonomske cene programov za prvo starost-
no skupino otrok med prvim in tretjim letom povišala za
24, za drugo starostno skupino otrok med tretjim in šestim
letom pa za 16 odstotkov. Povišanje so svetniki zavrnili,
češ da bi bila to prevelika finančna obremenitev za starše.
(BoJ)
Najbolj veselo bo zunaj
Velenjčani se bodo, že po tradiciji, od starega leta po-
slovili na Titovem trgu, kjer Radio Velenje, Mestna ob-
čina in kulturni center Ivana Napotnika pripravljajo
razigrano silvestrovanje.
Že ob 19. uri bo prišel dedek Mraz, od pol enajstih do
dveh zjutraj pa bo množico razveseljeval Pop design z Vili-
jem Resnikom. Manjkala ne bo kronika iztekajočega se leta
in čestitka župana Srečka Meha, posebnost pa bo razglasi-
tev naj osebnosti leta 2001 po izboru bralcev Našega časa.
Tudi v Velenju bo noč razsvetlil ognjemet.
V Šmartnem ob Paki bo silvestrovanje pred gasilskim
domom, pripravlja pa ga nogometni klub. Zbrane bo razve-
seljeval ansambel Šibanc, pripravljajo šaljivo kroniko leta
in presenečenje za zbrane. BS
Darilo za cerkev
Pot do obnove 500 let stare cerkve sv. Andreja v Šaleku
bo zdaj nekoliko krajša. Dober milijon tolarjev za obnovo
je namreč prispevalo Društvo šaleških likovnikov. Člani so
na nedavni dražbi prodali 26 slik različnih avtorjev, ki so
nastale na likovni koloniji junija letos in izkupiček name-
nili obnovi cerkve. BS
St. 52 - 27. december 2001
16
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Vsi Frankolovčani
niso za občino
Imajo skoraj vse pogoje, z izjemo števila prebivalcev - Dva glasna tabora
Občinski svet Vojnika je
pred dnevi izrekel pozitiv-
no mnenje k ustavni pra-
vici tistih krajanov Fran-
kolovega, ki si želijo sa-
mostojno občino. To so sto-
rili po novembrskem za-
prosilu državnega zbora
ter zboru krajanov Fran-
kolovega, ki je bil sredi de-
cembra.
Zadnji zbor krajanov, ki
mu je predsedoval Izidor
Krivec, je z večino glasov
sprejel odločitev, naj s po-
stopkom ustanavljanja ob-
čine nadaljujejo ter tako raz-
pišejo referendum. Štetje
glasov na tem zboru pa je za
skupino krajanov Frankolo-
vega očitno zelo sporno. To
so zapisali prejšnji teden v
dopisu občinskemu svetu.
Podpisani trdijo, da pobud-
niki samostojne občine kra-
jane zavajajo z neresničnimi
podatki. Tako o izjemno vi-
sokem številu zaposlenih v
vojniški občinski stavbi, o
večnih preglasovanjih občin-
skih svetnikov s Frankolo-
vega, da se s frankolovskim
denarjem gradi predvsem v
Vojniku in podobnem. »Že
pobuda za ustanovitev nove
občine je temeljila na nere-
snicah, osebnih zamerah, na
osebnih in strankarskih in-
teresih,« zatrjuje skupina
krajanov.
O tem je bilo govora tudi
na zadnji seji občinskega sve-
ta v Vojniku, ki so se je ude-
ležili tudi nekateri nasprot-
niki frankolovske odcepitve.
Pri tem so posebej terjali po-
šteno obveščanje prebivalcev
Frankolovega, da se bodo lah-
ko ti pametno odločili. Pri-
družil se jim je občinski svet-
nik Janez Karo s Frankolo-
vega ter med drugim dejal:
»Frankolovčani pri investi-
cijah v zadnjih treh letih za-
nesljivo nismo bili prikraj-
šani na račun sosedov.«
Pobudnik aktivnosti za us-
tanovitev nove občine, občin-
ski svetnik Jure Vovk s Fran-
kolovega, je nasprotnikom
odgovoril, da so trditve sku-
pine krajanov neresnične ter
da bi imela morebitna obči-
na Frankolovo po zaneslji-
vih izračunih za investicije
več denarja. Tudi s štetjem
na zboru krajanov naj ne bi
bilo nič narobe. »Gre za do-
brobit Frankolovega, pri pri-
zadevanjih za ustanovitev ob-
čine pa nismo ničesar prehi-
tevali ali izsiljevali,« trdi tu-
di Milan Dečman, Franko-
lovčan. »Pred referendumom
bomo odšli v vseh petnajst
naselij ter ljudem vse poja-
snili,« je obljubil Vovk. »Si-
cer pa je za Frankolovo zdaj
zadnja možnost, da sploh pri-
de do občine.«
Krajevna skupnost Fran-
kolovo ima po zakonu za us-
tanovitev občine skoraj vse
pogoje, z izjemo števila pre-
bivalcev, ki jih je manj kot
zahtevanih 5 tisoč. Pred tem
se je od občine Vojnik že od-
cepila turistična Dobrna.
BRANE JERANKO
Pod zvezdami
Tudi občine Slovenske
Konjice, Zreče in Vitanje
pripravljajo silvestrovanja
na prostem.
V Slovenskih Konjicah se
bo praznovanje novega leta
začelo že ob 10. uri z otroš-
kim silvestrovanjem na Mest-
nem trgu. Otroci si bodo lahko
ogledali animacije in zabav-
ni program. Obiskal jih bo
dedek Mraz in v njegovi družbi
bodo lahko nazdravili z otroš-
kim šampanjcem. Prireditev
pripravljajo Zveza prijateljev
mladine. Zavod za kulturo in
vrtci. Eno uro pred polnočjo
pa se bo na Mestnem trgu za-
čelo silvestrovanje za velike.
Obetajo glasbo za vse oku-
se. Ob polnoči bo ognjemet
in čestitka župana Janeza Jaz-
beca, posladkana s torto.
V Zrečah zatrjujejo, da bo-
do novo leto pričakali brez pe-
tard. Silvestrovali bodo na
ploščadi pred Občino. Najm-
lajši si bodo lahko ob 22.30
ogledali risanke, malo starejši
pa bodo lahko zaplesali ob
zvokih harmonikarja Marti-
na Kovšeta. Ob 23.30 jih bo
obiskal dedek Mraz. Takoj po
polnoči si bodo lahko ogle-
dah svečani ognjemet in pri-
griznili novoletno torto. Pri-
sluhnili bodo lahko tudi če-
stitki župana Jožeta Koširja,
Na Stranicah bodo prazno-
vali na ploščadi pred Kultur-
nim domom, ob 00.40 pa si
bodo lahko ogledali ognjemet
in prisluhnili govoru župana.
Na Gorenju, kjer bodo novo
leto pričakali pred Gostiščem
Smogavc, se bodo lahko po-
gostili z novoletno torto. No-
voletna čestitka župana in og-
njemet bosta ob 1.15.
V Vitanju se bodo zbrali
na športnem igrišču pred Kul-
turnim domom ob 22. uri.
Zabavali jih bodo člani an-
sambla Šaleški odmev. Obi-
skal jih bo dedek Mraz, ča-
ka jih silvestrska torta in og-
njemet. S šampanjcem bo-
do lahko nazdravili ob čestit-
kah župana Slavka Krajnca.
Organizator prireditve je Kul-
turno turistično društvo Sveti
Vid iz Hudinje. MBP
Manj otrok -
dražji vrtec
z novim letom bodo v ko-
njiških vrtcih pričele veljati
nove, za 7 odstotkov višje
cene od dosedanjih.
Ob sprejemu takšne odlo-
čitve so občinski svetniki
opozarjali na nujnost nadalj-
nje racionalizacije pri poslo-
vanju vrtcev, čeprav so priz-
navah, da je eden izmed te-
meljnih razlogov za letošnjo
rastočo izgubo zmanjšanje
števila otrok v vrtcih. Razlog
je seveda uvedba devetletke.
Kot je na seji občinskega
sveta poudarila direktorica
vrtcev Marija Primožič, so
večji vrtci v Slovenskih Ko-
njicah in v Tepanju vseeno
polno zasedeni, težave pa na-
stajajo v manjših krajevnih
skupnostih, kjer v prihodnje
verjetno ne bodo mogli več
zagotavljati vsakodnevnega
varstva in vzgoje. Sicer pa le-
tos konjiške vrtce obiskuje
430 otrok, kar je za 120 manj
kot lani, za 8 pa se je zmanj-
šalo tudi število zaposlenih.
Ekonomsko ceno, kakršno so
sprejeli tokrat, so vrtci pred-
lagali že ob zadnji podraži-
tvi v mesecu juniju.
Zaradi zagotovitve likvid-
nosti vrtcev pa bo Občina Slo-
venske Konjice iz proraču-
na za prihodnje leto pokrila
izgubo zavoda, nastalo v le-
tošnjem letu.
MBP
Ledena trgatev v Škalcah
V vinogradih konjiškega Zlatega griča v Škalcah so prejšnjo sredo opravili ledeno
trgatev grozdja.
Zanjo so se odločili prvič po letu 1992, k sreči pa jim je z nizkimi temperaturami
pomagalo tudi vreme. 25 trgačev je pričelo trgati grozdje že ob 8. uri zjutraj pri temperatu-
ri minus 9 stopinj Celzija. Na dva tisoč trsih laškega rizlinga so nabrali približno 3 tisoč
kilogramov grozdja. Pričakujejo, da bodo iz njega iztisnili 400 litrov ledenega vina.
MBP, Foto: MATEJ NAREKS
Ognjemet bo
v občini Vojnik bo letos že četrto silvestrovanje na prostem.
Lani je bilo v Novi Cerkvi, letos bo že tretjič v občinskem sre-
dišču. Opolnoči bo voščil župan Beno Podergajs, pripravljajo
tudi ognjemet. Za zabavo bo igral ansambel Francija Zemeta,
letošnjega dobitnika najvišjega občinskega priznanja.
V središču Dobrne bo letos že tretje silvestrovanje na pro-
stem. Najprej bodo pripravili kroniko leta ter opozorili na
letošnje najpomembnejše dogodke v mladi občini, tik pred
polnočjo bo novoletna poslanica župana Martina Brecla, na-
to ognjemet. Zabavali se bodo ob zvokih dobrnske skupine
Modrijani.
Z bakijo na
Lindek
V turističnem društvu
Frankolovo potekajo zadnje
priprave na novoletni po-
hod z bakljami na grad Lin-
dek.
Pohoda po poteh zimskih
pravljic, kot mu pravijo urad-
no, se radi udeležujejo pohod-
niki iz krajev vse do Celja in
Slovenskih Konjic. Na pot, ki
bo v spremstvu vodnika, bo-
do odšli izpred frankolovske-
ga gostišča Založnik (ob 18.
uri) ter se vmes ustavili pri
Landekarju ter turistični kme-
tiji Hilde Goršek. BJ
Sprejet uravnotežen proračun
Konjiški občinski svet-
niki so že sprejeli prora-
čun občine za prihodnje le-
to. V njem pričakujejo mi-
lijardo in pol tolarjev pri-
hodkov in prav toliko od-
hodkov. Pri tem so z za-
dovoljstvom ugotavljali,
da predstavlja delež naložb
zavidljivih 35 odstotkov
proračuna.
Velik naložbeni zalogaj iz-
vira delno iz že letos priče-
tih gradenj, ki jih sofinanci-
ra država. Tako so že pričeli
z gradnjo nove glasbene šo-
le, knjižnice s čitalnico in
varstveno delovnega centra,
na komunalnem področju pa
centra za ravnanje z odpad-
ki ter vodovoda Sojek-Kam-
na Gora-Stare Slemene. Vred-
nost teh petih naložb prese-
ga 550 milijonov tolarjev, iz
državnega proračuna pa bo-
do zanje pridobili 40 do 70
odstotkov vrednosti del. Po-
leg teh naložb v občini že gra-
dijo blok v Ločah v vredno-
sti 110 milijonov tolarjev, s
katerim bodo prihodnje le-
to pridobili 11 novih nepro-
fitnih stanovanj. Opazen je
še delež vlaganj v urejanje
cest ter v pripravljalna dela
za izgradnjo čistilnih naprav
v Slovenskih Konjicah in Te-
panju.
MBP
IZ OBČINSKIH
^   SVETOV
Verdelova ostaja
SLOVENSKE KONJICE - Direktorica Centra za socialno
delo v Slovenskih Konjicah bo tudi v naslednjem man-
datu Milena Verdel. Njeno ponovno imenovanje je pod-
prl tudi občinski svet. (MBP)
Premislek o zavodu miadiii
SLOVENSKE KONJICE - Svetniki so zavrnili prvo obrav-
navo predloga Odloka o ustanovitvi zavoda Mladinski
center Dravinjske doline. Predlagatelja so zadolžili, da
do ponovne obravnave prečisti dejavnost zavoda, jo us-
kladi z dejavnostjo že obstoječega Zavoda za kulturo in
Zavoda za šport, uredi razmerje zastopanih v organih
zavoda glede na soustanoviteljske deleže, predstavi fi-
nančni načrt in organizira javno razpravo med mladimi
po vseh krajevnih skupnostih, glede na predlagano ime
zavoda pa tudi iz območja cele Dravinjske doline. (MBP)
Soglasje za kredite
SLOVENSKE KONJICE - Izdali so soglasje Javnemu
komunalnemu podjetju za najem kredita za nakup zem-
ljišč in objektov na vodovarstvenem območju v Žicah v
višini do 50 milijonov tolarjev, pred podpisom pogod-
be pa bo moralo podjetje pridobiti še soglasje občin-
skega sveta. JKP so dali še soglasje in poroštvo za na-
jem kredita pri Ekološko razvojnem skladu RS za naba-
vo namenskega vozila za prebijanje kanalov in črpanje
fekalij v višini 22,3 milijona tolarjev. (MBP)
Popravek napake
SLOVENSKE KONJICE - Lambrechtova ulica, ki se je
zaradi napake nekaj let imenovala Lambrehtinova, ima
s sklepom občinskega sveta spet svoje pravo ime. (MBP)
Občinska priznanja
SLOVENSKE KONJICE - S sprejemom sprememb in
dopolnitev odloka o podeljevanju občinskih priznanj
se priznanjem Častni občan Slovenskih Konjic in Na-
grade občine, pridružujejo nova priznanja: zlati, srebr-
ni in bronasti Konjiški grb (podelili bodo največ po enega
vsako leto) ter Priznanje župana Občine Slovenske Ko-
njice. (MBP)
Št. 52 - 27. december 2001
KULTURA
17
Pod gladino zavednega
Zahvala umetnice Jane Vizjak Celjskim grofom in zavodu
Velika Galerija sodobne
umetnosti v knežjem dvor-
cu v Celju je bila minuli če-
trtek domala premajhna za
vse Celjane, ljubitelje likov-
ne umetnosti, prijatelje,
znance in poznavalce umet-
niških del ene ta čas naj-
vidnejših evropskih sli-
kark, Jane Vizjak, po rodu
Celjanke, ki se je domače-
mu občinstvu nazadnje
predstavila leta 1984.
Na ta dogodek, ki je pro-
stor pod križnimi oboki ene
najlepših galerij v Sloveniji,
kot pravi slikarka, napolnil
z veliko »pozitivne energije«,
kot je bilo slišati komentar-
je večera, se je slikarka dol-
go in skrbno pripravljala. Štu-
dij v Diisseldorfu ji je odprl
nove poglede na slikarsko us-
tvarjanje in s tem zaznamo-
val njen nadaljnji umetniški
razvoj.
Te njene nadgradnje v sli-
karskem smislu se je skupaj
s številnimi obiskovalci iskre-
no razveselila tudi ministri-
ca za kulturo, Andreja Rih-
ter, ki je odprla razstavo Ce-
ljanke Jane Vizjak.
Kritik Aleksander Bassin
shkarko Jano Vizjak sprem-
lja vse od njenega začetka,
še z Likovne akademije, kot
študentko. »Umetnica pripa-
da generaciji, ki jo kritiki
ocenjujemo kot vmesna ge-
neracija,« je povedal. »Je na-
mreč med generacijo, ki je
zletela v likovno nebo in ti-
sto, ki jo je postmodernizem
oblil samo z rahlim valom.
Jani Vizjak je uspelo!«
In to dokazuje tudi njena
razstava, »s katero pred gle-
dalca razpira vihrajoče kro-
matično polje, kjer se optič-
nost predmeta prepleta le še
s strukturo prostora, z nje-
govimi občutljivimi barvam,
in svetlobnimi frekvencami,
ki ga utapljajo pod gladino
zavednega,« je slikarki na pot
dejala direktorica Zavoda za
kulturne prireditve Celje
Alenka Domjan in občinstvu
naznanila izid kataloga in po-
novnega srečanja in pogovo-
ra s slikarko Jano Vizjak 17.
januarja.
Brez dvoma pa je razstava
ob zaključku leta eden izmed
vsaj štirih programskih vrhov
Jana Vizjak, Alenka Domjan in Andreja Rihter.
razstavne dejavnosti zavoda,
(spomnimo se še odmevnih
razstav Moški, Prostor/Iluzi-
ja/Želja in Mestece Celje 2).
Dogodek in topel sprejem
občinstva ob odprtju razsta-
ve je umetnico prevzel do ga-
notja, do solz, zato je ob slo-
vesu bilo slišati...: »Hvala
Celjskim grofom za to čudo-
vito hišo, v kateri je danes
galerija, hvala Celju za go-
stojubnost in predvsem Za-
vodu za kulturne prireditve,
ki me je povabil k razstav-
ljanju«.
MATEJA PODJED
Foto: GAŠPER DOMJAN
Nabasan
TOP
Predstave Tedna otroške-
ga programa, letošnji je bil
16. po vrsti, si je v Sloven-
skem ljudskem gledališču
Celje od 16. do 24. decem-
bra ogledalo okoli 4 tisoč
otrok iz celjske regije in še
od dlje.
Vse predstave so bile za-
kupljene že v naprej, zato jih
je bila večina v dopoldanskem
času, saj so prihajale skupi-
ne iz šol. Če bi bilo še nekaj
več predstav za otroke v po-
poldanskem času za »izven«,
bi na svoj račun prišli tudi
številni tisti starši, ki so želeli
svoje otroke popeljati v sveti
pravljic in v predpraznii iio
razpoloženje, so potarnalil
mnogi. Tako pa so ti otioci
prišli na svoj račun 23. in 24.'
decembra v predstavah za
»izven« ob zgodbici Dih pih;
zeh in gib v izvedbi tržaške-
ga gledališča in ob Petelinu
Carusu v izvedbi Mojega gle-
dališča iz Ljubljane. Nato pa
se je dedek Mraz poslovil od
otrok in uspešnega, na vseh
predstavah polnega »topa«,
na katerem so Celjani kar se-
demkrat zaigrali Ostržkove
dogodivščine in gostili tudi;;
gledališča od drugod.
MP^:
V vsem sijaju
Minuli ponedeljek se
nam je v dvorani Narodne-
ga doma v Celju predstavil
Simfonični orkester Glas-
bene šole Celje, pod vods-
tvom dirigenta Matjaža
Breznika. Program koncer-
ta je vseboval dela glasbe
20. stoletja in tradicijo ita-
lijanske in dunajske žlaht-
nosti.
Mladinski simfonični orke-
ster Glasbene šole združuje
sedanje in nekdanje učence
celjske glasbene šole. Danes
je eden najboljših tovrstnih
sestavov pri nas, kar potrju-
jejo s številnimi uspešnimi
koncerti.
Za uvod je orkester zaigral
Obredni ples z ognjem iz ba-
leta Čarobna ljubezen, Ma-
nuela de Falla. Sledila je
skladba Brine Zupančič, Rap-
sodia Giovanelle za klarinet,
klavir in orkester. V tem de-
lu sta zablestela solista - kla-
rinetist Jurij Hladnik in pia-
nistka Mateja Urbanč. V pro-
gram so vključili priredbo
prekmurske ljudske Travica
zelena, skladatelja Janeza
Gregorca. Še enkrat se je pred-
stavil klarinetist Jurij Hlad-
nik v Baladi para un loco za
klarinet in godala skladate-
lja Astorja Piazzolle. Prvi del
so zaključili s tradicionalno
And the angels sing za klari-
net in orkester v priredbi I.
Mochiach.
Drugi del so nadaljevaU
z Uverturo k operi Nabuc-
co, skladatelja Giuseppe
Verdija. Sopranistka Irena
Baar nas je s svojim preču-
dovitim glasom popeljala v
arijo Giuditte iz operete
Giuditta, Franza Leharja.
Straussovi valčki so reden
repertoar orkestra; ta večer
so izvedli Cesarski valček
op. 437 Johanna Straussa.
Na oder se je skupaj z diri-
gentom vrnila sopranistka
Irena Baar v vlogi Rosalin-
de iz operete Netopir. Kon-
cert so zaključili v Vlakom
veselja, hitro polko op. 281
Johanna Strausa mL, ven-
dar zadnja skladba še ni po-
menila konca. Orkester je
s člani Big banda Glasbene
šole Celje zaigral še doda-
tek, priredbo van Beethov-
nove 5. simfonije.
Mladinski Simfonični or-
kester Glasbene šole Celje
pod vodstvom Matjaža Brez-
nika se je izkazal v vsem svo-
jem sijaju in upam, da bo-
mo na Celjskem še deležni
veliko tako kvalitetnih kon-
certov.
RARRAPA   ARTir
Cehi ujeti v vitrinah
Zaključno dejanje večlet-
ne raziskave celjskega obrt-
ništva v 18. in 19. stoletju
je od minulega četrtka na
ogled v trinajstih vitrinah
v Zgodovinskem arhivu Ce-
lje na Teharski cesti, kjer
se v zadnjem obdobju (in z
novimi prostorskimi pogo-
ji za delo in predstavitve)
kar cesto predstavljajo jav-
nosti.
Srečanje s celjskimi roko-
delci je bolj zanimivo, kot
sprva morda obeta zgolj na-
poved dogodka. Namreč: av-
tor razstave, mag. Aleksan-
der Žižek, je ob katalogu s
tem naslovom, ki prinaša bo-
gato zgodovino cehovstva v
sliki in besedi, v sodelova-
nju z mag. Vladimirjem Šli-
barjem in umetnostnim zgo-
dovinarjem Alešem Stopar-
jem iz Pokrajinskega muze-
ja, ki sta k listinam našla še
ustrezne muzejske ekspona-
te, dogodek naredil zanimiv
za širšo javnost.
Na razstavi so predstavlje-
na vsa področja, ki so jih po-
krivali celjski cehi. Tako se
pred očmi gledalca zvrstijo
(skozi listine in eksponate)
peki, mesarji, krojači, grad-
beniki, zidarji, kamnoseki,
tesarji. Kljub majhnemu raz-
stavnemu prostoru, je mogo-
če dobiti vpogled v celjski ce-
hovski vsakdan in hkrati po-
doživeti preteklost mesta in
obrtnih panog.
»Med najbolj zanimivi
predmeti je pečatnik gradbe-
nikov, pri arhivskih doku-
mentih pa so mi enako ljubi
vsi,« pospremi na pot razsta-
vo avtor. »Za obiskovalce pa
bodo zanimivi predvsem ti-
sti, ki so bolj sHkoviti in jih
spremljajo lepi cesarski pe-
čati ali pa lepo izrisane vi-
njete in prave male likovne
mojstrovine.«
Razstava, skupaj s publi-
kacijo, bo brez dvoma pri-
tegnila pozornost dandanš-
njih obrtnikov, v Zgodovin-
skem arhivu pa računajo tu-
di na obisk učencev in dija-
kov iz osnovnih in srednjih
šol, ki jim bosta razstava in
katalog pomožno učilo. Pri-
ložnost za to bodo imeli do
konca marca.
MATEJA PODJED
Lahkotno
božično darilo
Božično darilo so nam po-
darili pevke in pevci meša-
nega pevskega zbora I. gim-
nazije na svojem praznič-
nem koncertu v veliki dvo-
rani Narodnega doma v Ce-
lju.
Koncertni šopek je bil
ubran času primerno, lah-
kotno razgiban in muzikal-
no nezahteven. Skozi ves
koncert je bilo čutiti željo
zadovoljiti poslušalce, ki so
napolnili dvorano in potrdi-
ti, da njihova gimnazija so-
di med tiste srednje šole, ki
so na svoj pevski zbor lah-
ko ponosne. Spored je zaje-
mal skladbe od tu in tam,
nekaj črnskih duhovnih pe-
smi, ter priložnostnih skladb
različnih skladateljev in vse-
bin. Kot višek koncertnega
večera po mojem mnenju lah-
ko štejemo Bachovo delo:
»Jezus je moje veselje«, ob
spremljavi baročno naravna-
nega orkestra treh violin,
viole, dveh flavt, klarineta
in continua. Dirigentka prof.
Požunova vodi svoje pevce
premišljeno, jim pušča sous-
tvarjalno svobodo, goji pev-
sko kulturo in poizkuša us-
tvariti širok, homogen zvok,
pri tem pa jo ovira nepopolna
zvokovna usklajenost med
moškim in ženskim delom
zbora. V čistih harmonskih
razmerjih je bilo petje brez
intonančnih spodrsljajev ali
nihanj. Sodelovanje instru-
mentalistov je bilo korekt-
no in izvedeno z veliko me-
ro občutljivosti.
MARJAN LEBIČ
Čarovnije
v knjižnici
Tačas ko Harry Potter ča-
ra po filmskih platnih, je
založba EPTA, ki je knjige
objavila pri nas, pripravila
poseben, zastonj »čarovniš-
ki« program tudi za otroke
izven kinodvoran. Marsik-
do se je pred časom spraše-
val, kaj pomenijo prižgane
baklje pred Občinsko ma-
tično knjižnico Žalec - in
kaj pomenijo na stene pri-
trjene metle ter izdolbene
lubenice s svečami v knjiž-
nici. Odgovor je prišel v ob-
liki »čarovnice z Bradavi-
čarke« - Nine Kokelj, pisa-
teljice, ki je naslednje do-
bre pol ure zabavala otro-
ke z vprašanji iz priljublje-
ne knjige in nagradami v ob-
liki bonbonov in dobrih
urokov. P-Z.
Izpod preboldskega dežnika
DPD Svoboda Prebold je
pripravila bogat kulturni ve-
čer, ki je bil nekakšna in-
ventura dela in ustvarjanja
posameznih sekcij, zbra-
nih pod dežnikom prebold-
ske Svobode, ki jo vodi Ani-
ca Trivan.
Kulturni večer v šolski te-
lovadnici se je pričel z na-
stopom Moškega pevskega
zbora Prebold, ki ga že do-
bro desetletje vodi Matjaž
Kač. Oblečena v narodne noše
sta občinstvo pozdravila vo-
ditelja Franc Cigler in Mar-
tina Kumer, ki sta z lepimi
in izbranimi besedami nare-
dila prijeten uvod v pester
kulturni program. Tega so po-
leg pevcev izvajale članice
plesne skupine Axis, mladi
člani dramske skupine, glas-
bena skupina Zlato Ročk,
plesna skupina For Up, bra-
ta Matej in Dejan Cigler ter
člani Dramske skupine pod
vodstvom Martine Kumer, ki
so zaigrali skeč Mali oglas.
Prireditev je lepo popestri-
la sobotni večer in pokazala
široko paleto delovanja pre-
boldskih kulturnikov. Ob za-
dovoljstvu, da dobro delajo,
pa jim ostaja neizpolnjena že-
lja po kuhurnem domu, ki
je ostala po porušitvi starega
samo še na papirju.
D. NARAGLAV
Št. 52 - 27. december 2001
18
ŠPORT
P   NA
mKRATKO
Beograd: Na mednarod-
nem turnirju umetnostnih dr-
salcev v članski in mladin-
ski konkurenci so nastopili
tudi trije predstavniki celj-
skega drsalnega kluba. Anja
Bratec je osvojila četrto me-
sto v članski kategoriji, pri
mladincih pa je Urban Kal-
šek osvojil drugo. Maša So-
line pa osmo mesto.
Celje: V Ledeni dvorani v
Mestnem parku so hokejist-
ke Celja v predzadnjem kro-
gu prvega dela prvenstva iz-
gubile z državnimi prvakinja-
mi. Terme iz Maribora so jih
premagale s 5:2. Zadetka za
Celjanke sta dosegli Sergeja
Zimšek in Sanja Vickovič.
Ajdovščina: Rokometaši-
ce PUV Nivoja so izgubile
zaostalo tekmo 1. B državne
rokometne lige proti Ketin-
gu z 29:24. Po jesenskem de-
lu prvenstva je na 1. mestu
Celeia s 24 točkami, PUV Ni-
vo je na 8. mestu z 9 točka-
mi. (J.K.)
Škof ja Loka: V tretjem kro-
gu L državne lige v strelja-
nju s standard zračno pišto-
lo so člani strelskega druš-
tva Rečica pri Laškem osvo-
jili ekipno 1. mesto. Člani
strelskega društva Celje so
bili peti. Tudi posamezno so
člani SD Dušan Poženel os-
vojili vsa prva tri mesta. Naj-
boljši je bil Peter Tkalec, dru-
gi Simon Veternik, tretji pa
Damjan Sajovic. V tretjem
krogu 2. lige so člani SD Du-
šan Poženel osvojili ekipno
2. mesto. Drugi je bil tudi
Damjan Sajovic med posa-
mezniki. (P.Š.)
Ljubljana: Na razglasitvi
Kegljača Slovenije 2001 je
ženski klub Miroteks Celje
osvojil pet lovorik. Najbolj-
še so bile članice, mladinke
in kadetinje, med posamez-
nicami pa sta prvi mesti os-
vojili članica Biserka Petak
(2. Marika Kardinar, 3. Joži-
ca Šeško, 4. Mira Grobelnik)
in kadetinja Barbara Fidel (3.
Dobrila Vučenovič, 4. Sabi-
na Koljič, 5. Rada Savič). Med
mladinkami so se od 2. do
4. mesta zvrstile Barbara Fi-
del, Andreja Razlag in Polo-
na Koštomaj. V skupnem toč-
kovanju je Miroteks, ki ni-
ma moških predstavnikov,
zaostal le za kranjskim Tri-
glavom.
Sirk je
eksplodiral
Velenjčani odlični v domači konkurenci - Izpad iz
evropskega tekmovanja ni pustil posledic
Gorenju je prejšnji teden
uspelo zmagati sedmič in
nato še osmič v letošnji se-
zoni v prvi A državni ro-
kometni ligi. Na torkovi tek-
mi so gostje iz Trbovelj mor-
da pričakovali, da se ekipa
Gorenja v kratkem obdob-
ju, v treh dneh po izpadu
iz pokala pokalnih zmago-
valcev, ne bo uspela pobra-
ti, toda Velenjčani so se vsee-
no uspeli zbrati in motivi-
rati.
Nasprotnik ni bil niti
približno lahek zalogaj. Gost-
je so, ob podpori svoje navi-
jaške skupine Torcide, izvrst-
no kljubovali domači ekipi.
Toda tokrat je bila, za razli-
ko od tekme proti ruski Ener-
giji, razigrana tudi zunanja
linija Gorenja. Prvič v sezo-
ni je dobesedno eksplodiral
Aleš Sirk, ki je bil z osmimi
zadetki nezaustavljiv, svoje
pa sta dodala Boštjan Kavaš
in novi slovenski reprezen-
tant Sebastjan Sovič. Levo-
krilni igralec Gorenja je v
kriznih trenutkih prevzel od-
govornost in zadeval kot za
šalo. Rudar se ni predajal do
konca, vendarle so bili do-
mačini neverjetno borbeni in
tudi agresivni, kar se je vi-
delo tudi v razmerju izklju-
čitev, saj je imelo Gorenje 16
kazenskih minut. Rudar pa
le 4. Morda sta sodnika Ju-
ratovec in Puntarič v nekate-
rih primerih prestrogo izklju-
čila koga izmed igralcev ve-
lenjske ekipe, toda glede na
to, da sta že v začetnih mi-
nutah 2. polčasa rdeča kar-
tona dobila Beno Oštir in
Raj ko Begovič, je zmaga še
toliko bolj pomembna in za-
služena.
V petek je z zadnjo zaostalo
tekmo 11. kroga med Slova-
nom in Gorenjem padel za-
stor na jesenski del prvens-
tva. Velenjčani so v Ljublja-
no odpotovali povsem neo-
bremenjeni, kajti cilj v jesen-
skem delu prvenstva - uvr-
stitev na 3. mesto - je bil iz-
polnjen že pred srečanjem z
neugodnim ljubljanskim
moštvom. A začetek sreča-
nja na Kodeljevem ni obetal
nič dobrega. Najprej se je tek-
ma zaradi okvare semaforja
začela nekoliko kasneje, v pr-
vem napadu pa so domačini
blokirali strele Kavaša in Sir-
ka. V uvodnih minutah sta
bili ekipi še izenačeni, nato
pa so domačini začeli gradi-
ti prednost. Obramba Gore-
nja je bila luknjičasta kot že
dolgo ne in tako je imel Mar-
tine na črti veliko prostora.
Izkazala sta se tudi Aleš Leve
(njegova pomoč bi bila Go-
renju zelo dobrodošla) in Da-
vid Kovač. Pri Gorenju sta bi-
la razpoložena le Vasilij Du-
bonosov in Boštjan Kavaš,
ki pa so ga gostitelji kaj hi-
tro tesno prijeli. Prvi polčas
se je končal z 18:14 in glede
na to, da sta vratarja zbrala
vsak po 12 obramb - od tega
je Boris Denič obranil vse
tri kazenske strele Gorenju
- je jasno, da obrambe mo-
štev niso bile preveč odloč-
ne in uspešne. V nadaljeva-
nju so Slovanovci povedli že
z 20:15, toda nato smo do-
čakali velenjskih deset mi-
nut. Obramba je postala ne-
prebojna, Dubonosov je »za-
klenil« vrata in z delnim re-
zultatom 6:1 so gostje ize-
načili. Glavna kreatorja ču-
dežnega preobrata sta bila
Aleš Sirk in prvi vratar Go-
renja Dubonosov s kar 22
obrambami. Vendar srečanja
še ni bilo konec. Gostitelji
so znova povedli za dva go-
la, toda že nekaj trenutkov
zatem je Velenjčanom uspe-
lo izenačili ter v 5L minuti
prvič na srečanju tudi preiti
v vodstvo. Končnica je bila
še zelo napeta, a so igralci
Gorenja v finišu odigrali mir-
no in odgovorno, kljub igralcu
manj na igrišču, in zmagali
z 29:27. »Mislim, da je ra-
zen nas le malokdo pričako-
val točke od Slovana, sploh
po katastrofalni igri v 1. pol-
času. Vendar smo si v garde-
robi povedali svoje in šele
potem zaigrali kot pravi ko-
lektiv, s čvrsto in ostro obram-
bo, medtem ko smo v napa-
du odigrali bolj zrelo in pa-
metno. Lahko trdim, da smo
kljub utrujenosti zadnje šti-
ri tekme v teh dveh tednih
odigrali na zelo visoki ravni
in po eni strani je škoda, da
je konec prvega dela DP in
nastopov v Evropi. Vseeno
smo vsi zelo, zelo zadovolj-
ni. V 11 krogih nismo nare-
dili niti ene napake. Izgubili
smo točke proti Celju Pivo-
varni Laško in Prulam, ki sta
pač boljši ekipi, medtem ko
je na gostovanju v Slovenj
Gradcu odločal trenutni nav-
dih in dnevna forma, ki je bila
takrat na strani Preventa. Vsa
ostala srečanja smo dobili,
poudaril pa bi izredno po-
membni zmagi v Trebnjem
in Ljubljani. Če nam v 1. krogu
nadaljevanja prvenstva uspe
premagati Termo v gosteh,
bomo skoraj zagotovo tretji
tudi na koncu,« je bil zado-
voljen in dobro razpoložen
kapetan Borut Plaskan.
V soboto so se fantje in
vodstvo kluba poslovih od
zelo uspešnega leta 2001, tre-
ner Miro Požun pa je dal
igralcem prosto do 6. januar-
ja. Zaposlena bosta le repre-
zentanta Boštjan Kavaš in de-
bitant Sebastjan Sovič.
MITJA GAVRILOSKI
Foto: GREGOR KATIC
Aleš Sirk v akciji.
Da vam bo še naprej
toplo p H srcu ...
PANORAMA
ROKOMET
1.SRL
10. krog: Gorenje - Rudar
Trbovlje 30:27 (12:10); Sirk
8, Kavaš, Sovič 6, Plaskan 5,
Dobelšek 3, Begovič, Tam-
še 1.
11. krog: Celje Pivovarna
Laško - Izola 37:22 (18:9);
Žvižej 7, Kokšarov, Pungart-
nik 5, Tomšič, Pajovič, Ku-
gler 4, Čudič, Rutenka 2, Vu-
grinec 1. Slovan - Gorenje
27:29 (18:14); Sirk 7, Kavaš
5, Sovič, Begovič, Plaskan 4,
Mlakar 3, Tamše 1. Vrstni
red: Celje Pivovarna Laško
21, Mobitel Prule 67 20, Go-
renje 16, Termo, Prevent, Ru-
dar 13, Slovan 11, Trimo 10,
Inles Riko 6, Sevnica 3, Ve-
lika Nedelja, Izola 2 (Celju
Pivovarni Laško in Sevnici je
bila odvzeta po ena točka).
KOŠARKA
POiCAL RADIVOJA
KORAČA
4. krog: Euras Jekaterin-
burg - Pivovarna Laško 69:96
( 46:69, 26:45, 14:21); Duš-
čak 29, Jurak 14, Pavič, Mi-
letič 11, Walker, Novak 6, Le-
rič 5, Memčič 4, Brolih, Vu-
jičič 3.
GOODVEAR LIGA
12. krog: Geoplin Slovan
- Pivovarna Laško 80:102
(51:71, 38:45, 8:24); Duščak
22, Pavič 20, Brolih, Walker
16, Lerič, Novak 6, Jurak, Mi-
letič 4, Green, Dulovič 3,
Memčič 2. Vrstni red: Union
OHmpija 24, Gibona 22, Pi
vovarna Laško 20, Krka, Slo-
boda Dita 19, Budučnost 18,
Široki brijeg, Zadar, Split 17,
Triglav osiguranje 14, Geo-
plin Slovan 13, Bosna 12.
HVPO LIGA
9. krog: Rogla - Savinjski
Hopsi 80:78 (63:57, 42:39,
22:22); Dundovič 27, Tem-
nik 11, Benič, Sivka 10, Špo-
rar, Mazija 9, Zinrajh 4; Hug-
hes 30, Tovornik 17, Ruči-
gaj 10, Cizej, Perkovič, Ča-
tovič 6, Kadič 3. Alpos Ke-.
moplast - Kraški zidar 87:93
(73:69, 50:46, 24:27); No-
vakovič 31, Petrovič 27, Kah-
vedžič 18, Novak 9. Zagorje
-Elektra 88:83 (66:60,44:37,
14:18); Rizman 25, Dražovič
13, Marinkovič 12, Božič 10,
Popovič 9, Šaporac, Belano-
vič 7. Vrstni red: Triglav 15,
Zagorje, Alpos Kemoplast,
Savinjski Hopsi, Loka kava
14, Kraški zidar, Rogla 13,
Elektra, Koper 12.
1. SKL-ženske
12. krog: Slovenske Ko-
njice - Odeja 79:106 (61:76,
38:49, 18:32). Vrstni red:
Lek Jezica 20, Jesenice 19,
Maribor 17, Odeja 16, Slo-
venija mlade 13, Sežana, Po-
murje 11, Slovenske Konji-
ce 10.
SAVINJSKA
KOŠARKARSKA
LIGA
7. krog: Nazarje - Ločica
47:129, Veterani Laško - Pol-
zela 83:64, Prebold - Pariž-
Ije 67:52, Hum Laško - Go-
milsko 72:104, Gornji Grad
- Velenje 81:80. Vrstni red:
Veterani Pivovarne Laško, Ve-
lenje 13, Ločica, Gomilsko,
Polzela, Gornji Grad 11, Pre-
bold 10, Parižlje 9, Hum Laš-
ko, Nazarje 8.
ODBOJKA
1. DOL - moški
9. krog: Šoštanj Topolši-
ca - Salonit Anhovo 1:3. Vrst-
ni red: Kamnik 24, Salonit
22, Fužinar 19, Bled, Mari-
bor 14, Pomurje 12, Granit
10, Šoštanj Topolšica 9, Žu-
žemberg 8, Olimpija 3.     j
1. DOL-Ženske i
10. krog: Koper - Savinjski}
Šempeter 3:0. Vrstni red: Bra-
nik 30, Nova Gorica 25, Ljub-
ljana 23, Koper 16, Miklavž,
Ljutomer 14, Novo mesto 13,
Kamp Pivka jama 6, Solkan
5, Savinjska Šempeter 4.
Št. 52 - 27. december 2001
ŠPORT
19
I   Rogla
bpohopsalafc
Polzelane
Spodrsljaj Šentjurčanov - Ustavljen Elektrin niz
v soboto se je končal pr-
vi del sezone desetih klu-
bov v Hypo ligi, del, ki je
samo potrdil napovedi o
veliki izenačenosti ekip, ki
nastopajo v najvišjem slo-
venskem razredu. Praktič-
no ima še vseh deset ekip
možnosti za prva štiri me-
sta, ki Vodijo v drugem de-
lu sezone v ligo za prva-
ka, med njimi so tudi vse
ekipe s Celjskega, čeprav
Elektra po obupnem star-
tu nekoliko zaostaja.
V sobotnem krogu so si
spodrsljaj v svoji dvorani
privoščili Šentjurčani, in to
po dobri igri in zmagi na go-
stovanju v Domžalah. Očit-
no je ta zmaga nekoliko pre-
več dvignila samozavest
igralcem. Kajti proti ekipi
Kraškega zidarja smo vide-
li najslabšo igro sezone v
Šentjurju in tudi zaslužen
poraz, ki pa je prišel kot po-
sledica predvsem slabe igre
v obrambi. In če je igra v
obrambi v največji meri sad
želje in truda, potem je ja-
sno, zakaj so Šentjurčani pr-
vič v tej sezoni sklonjenih
glav zapustili svoj Hruševec,
kljub dobri napadalni igri
Novakoviča, Petroviča in
Kahvedžiča.
Derbi kroga je bil v Zre-
čah, kjer je domačinom že
pošteno gorelo pod noga-
mi. Slabe igre so svoj epi-
log dobile z izpadom iz po-
kala Spar proti B ligašu
Hrastniku, zato je bilo sre-
čanje proti Hopsom mor-
da tudi odločilnega pome-
na za celotno sezono. No,
Zrečani so znali in zmogli
priti do pomembne zmage,
predvsem zahvaljujoč od-
ličnemu skoku, v katerem
so bili boljši s 27:15, imeli
pa so tudi ponovno odlič-
nega Maria Dundoviča, ki
se je ustavil pri 27 točkah:
»Največji problem v naši
igri je, da po visokem vods-
tvu pustimo nasprotniku,
da se nam približa. Tokrat
se je srečno izteklo, tako
da je uspeh dobra spodbu-
da za nadaljevanje prvens-
tva.« Po vodstvu skozi več-
ji del tekme je Rogla v fi-
nišu uspela obraniti pred-
nost za zmago, ki bi naj vr-
nila vsaj nekaj miru v nje-
ne vrste. Boljše nadaljeva-
nje naj bi prinesel tudi no-
vi igralec Živko Badžim,
ki bi naj okrepil vrsto Ro-
gle, kjer pa se bodo kot kaže
odrekli pomoči tujcev Iko-
niča in Zekoviča. Boljšega
nadaljevanja se nadejajo tu-
di na Polzeli, kjer pa bodo
morali igre iz svoje dvora-
ne ponoviti vsaj enkrat ali
dvakrat tudi v gosteh, kaj-
ti očitno je že, da bo za pre-
boj med prvo četverico po-
trebno vsaj 11 do 12 zmag
v prvem delu sezone. Tre-
ner Hopsov Miloš Sagadin
je s prvim delom sezone za-
dovoljen, čeprav jim manj-
ka vsaj še ena zmaga. »Na
domačem terenu smo zelo
solidno odigrali uvodni
del, v gosteh pa smo zma-
gali samo enkrat, tako da
bo v nadaljevanju treba do-
biti še več tekem v gosteh,
če se bomo hoteli uvrstiti
na eno od prvih štirih mest.«
Elektra je po seriji zmag
izgubila v Zagorju in to
kljub odlični igri Vlada
Rizmana (25 točk). Doma-
či so do odločilne predno-
sti prišli v drugi četrtini, ko
so povedli za 11 točk, to
prednost pa so kljub vsem
naporom Šoštanjčanov tu-
di obdržali za zmago. Ta po-
meni preboj v zgornjo po-
lovico lestvice. Šalečani
ostajajo na dnu lestvice, ven-
dar z ne velikim zaostankom
za prvo četverico (samo dve
zmagi).
V tem letu bodo ekipe odi-
grale še en krog, prvi dru-
gega dela prvenstva, v kate-
rem bo na sporedu nov lo-
kalni derbi v Zrečah, kamor
prihaja Elektra, da se oddol-
ži za poraz v svoji dvorani,
ki je prišel v zadnjih sekun-
dah. Polzelani odhajajo v
Sežano h Kraškemu zidar-
ju, Šentjurčani pa bodo svo-
je srečanje s Koprom odi-
grali 9. januarja zaradi za-
sedenosti dvorane v največ-
jem slovenskem pristaniš-
ču. Sinoči je bila na praz-
nični dan v Ljubljani še tek-
ma Ali starš med ekipama
Vzhoda in Zahoda Sloveni-
je. Iz klubov z našega po-
dročja so igrali Slavko Duš-
čak, Tory VValker in Goran
Jurak (Pivovarna Laško),
Miloš Šporar in Mario Dun-
dovič (Rogla), Damjan No-
vakovič (Alpos Kemoplast)
in Brandon Hughes (Sa-
vinjski Hopsi), selekcijo pa
sta vodila Predrag Kruščič
(Pivovarna Laško) in Igor
Pucko (Alpos Kemoplast).
JANEZ TERBOVC
Foto: GAŠPER DOMJAN
Izvrsten učinek Brandona Hughesa (30 točk; met za tri točke 4-5, za
dve 7-12, prosti meti 4-5) je bil premalo za zmago Hopsov.
S kolom so celjski rokometaši zaključevali spektakle v domači in drugih evropskih dvoranah.
Finiš za športnika 2001
Pred vami je še zadnji kupon, s katerim boste glasova-
li, kdo so bili najboljši športniki, športnice in ekipe na
Celjskem v tem letu, v ponedeljek pa boste med Ponedelj-
kovim športnim dopoldnevom opravili zadnje glasova-
nje preko valov Radia Celje.
Prihodnji teden bomo objavili ime nekoga izmed vas, ki
ga bo nagradil pokrovitelj glasovanja, fitnes studio Top fit.
Med posamezniki lahko vaši glasovi še usodno posežejo na
razplet na vrhu, obenem pa moramo priznati, da je pri iz-
boru za najboljšo ekipo vse več ali manj že odločeno in le
čudež bi še lahko na drugo mesto porinil vaše doslej naj-
bolj priljubljeno moštvo. D.Š., Foto: G.D.
ŠPORTNI
KOLEDAR
PETEK 28-12-
KOŠARKA
Liga dobrodošlice, 10.
krog: Merkur - Željezničar
(18).
SOBOTA 29-
12-
KOŠARKA
Hypo liga, 10. krog. Zre-
če: Rogla-Elektra (19), Se-
žana: Kraški zidar - Savinj-
ski Hopsi (19).
Goodyear liga, 13. krog.
Laško: Pivovarna Laško -
Triglav osiguranje (18.30).
NEDELJA 23-
12-
KOŠARKA
Savinjska košarkarska
liga, 8. krog: Prebold - Ve-
terani Laško (8), Parižlje -
Ločica (9.15), Velenje-Na-
zarje (10.30), Gomilsko -
Gornji Grad (11.45), Polze-
la - Hum Laško (13).
Božična zmaga ostala v Golovcu
Na dvodnevnem roko-
metnem turnirju kadetskih
selekcij je Slovenija s tre-
mi zmagami z zadetkom
razlike in enim porazom os-
vojila prvo mesto pred Slo-
vaško in Hrvaško.
Naše mlade upe je vodil
Matjaž Guček, ki je dose-
daj s starejšimi dečki in ka-
deti Celja Pivovarne Laško ter
IV. OŠ osvojil sedem od os-
mih možnih lovorik v sloven-
ski konkurenci. V najboljšo
sedmerico turnirja so bili iz-
brani Celjana Dragan Gajič
in vratar Zlatan Bratanovič
ter Velenjčan Samo Rutar.
Stojijo z leve: selektor Mat-
jaž Guček, Štusaj, Anej Jo-
vanovič (Celje Pivovarna Laš-
ko), Nenad Bilbija (CPL), Ko-
kot. Vran, Jure Dobelšek
(Gorenje Velenje). Sklonje-
ni: Dragan Gajič (CPL), Oš-
lak, Fajfar, Matevž Skok
(GV), Samo Rutar (GV). Če-
pijo: Štimac, Dejan Savič
(CPL), Štruc, Rapotec, Bojan
Čudič (CPL), Zlatan Bratano-
vič (CPL), Repar.
D.Š., Foto: G.D.
Št. 52 - 27. december 2001
20
REPORTAŽA
Med Alahom in heroinom
December v Sarajevu - Športne stave obnorele prebivalce - Ideji o ponovni organizaciji zimskih olimpijskih iger se
• še sami smejijo
Ob vstopu v džamijo Kra-
lja Fahda mi stisne roko fant
v zgodnjih dvajsetih, čigar
nekaj centimetrov dolga
brada še ni možato gosta.
»Imaš še pet minut časa za
ogled, ker je ob pol petih mo-
litev.« Ob nekaj stopinjah
pod ničlo sezuvanje čevljev
pred vhodom ni ravno pri-
jetno, a prerok Mohamed
žal nikoli ni videl snega.
Ženske z rutami neslišno
stopicajo skozi svoj vhod,
moški vseh starosti pa se
vabijo na iftar, pojedino ob
koncu še enega dneva najs-
vetejšega muslimanskega
meseca - ramadana.
Prizor ni iz kakšne prese-
netljivo zasnežene arabske
prestolnice, ampak iz najbolj
trpečega evropskega mesta
prejšnjega desetletja - Sara-
jeva. Med dodobra preluknja-
nimi in ponekod popolnoma
uničenimi blokovskimi na-
selji Dobrinje, ki so jih tri
leta neuspešno naskakovale
razne srbske (para) vojske, se
danes (ob neposredni bliži-
ni obcestnega plakata za pi-
vo iz okolice Celja) veličast-
no dviga najmlajša in največ-
ja sarajevska džamija.
lUlladi se
postijo—
»Zgradili smo jo šele lani
s pomočjo vlade Savdske
Arabije, sprejme pa lahko do
5.000 vernikov,« mi razloži
Denis Šorn iz Islamskega
kulturnega centra, ki organi-
zira tudi romanja v Meko. 22
milijonov nemških mark, ko-
likor je stala gradnja džami-
je in centra, je iz svojega že-
pa prispeval savdski princ
Selman. Denis, po dedku slo-
venskega porekla, se ob moji
opazki o asketsko opremlje-
ni notranjosti, kjer ni videti
kakšnih napisov v arabšči-
ni, le nasmehne: »Pri nas ni-
so pomembni estetika in do-
datki, ampak sama molitev,
približanje Alahu.«
Dobrih šest let potem, ko
je Daytonski sporazum zau-
stavil vsakodnevno točo iz-
strelkov jugoslovanske izde-
lave z okoliških hribov, se
obiskovalcu zazdi, da je Sa-
rajevo danes bolj musliman-
sko kot kdaj koli poprej. V
zimskem pišu vihrajo zele-
ne zastave s polmesecem in
zvezdo, iz zvočnikov na os-
vetljenih minaretih rezko od-
zvanja glas mujezinov, pozi-
vajočih k molitvi. Mlada de-
kleta v ohlapnih temnih ob-
lačilih in rutah vseh vzorcev
se izogibajo pogledu, »dži-
nice« s čevapčiči in burekom
ob dnevni svetlobi sameva-
jo, »dober dan« pa je zame-
njal arabski »mir s teboj«.
»Ne, ne, tukaj je vedno bi-
lo tako, le da se danes za to
javno ve, ker je bilo v komu-
nizmu obiskovanje džamij
nezaželeno,« ne opaža neke
ponovne islamizacije hoste-
sa Sarajevskega turističnega
zavoda, ki se tudi sama po-
sti. »Vsak dan vstanem ob šti-
Vhod v »tunel rešitve« je danes muzej, v njegovi okolici pa minska polja.
rih zjutraj, se okopam in ne-
kaj pojem. Do pol petih po-
poldne ne smem poleg hra-
ne zaužiti niti vode, prepo-
vedano pa je tudi kajenje. Ob
iftarju se do sitega najem, za-
to imam ob koncu ramada-
na vedno nekaj kilogramov
viška,« razlaga (zaenkrat še)
postavno dekle. »Spolni sti-
ki so formalno dovoljeni le
med možem in ženo, a se da-
nes dopuščajo tudi med ne-
poročenimi pari - seveda le
ob poprejšnjem kopanju in
nikakor ne med menstruaci-
jo. Nasploh mislim, da se ra-
madana drži večina mladih,
ker jim predstavlja bolj na-
cionalno kot versko identi-
teto.«
...In stavijo
Obstajajo pa tudi tisti, ki
rajši grešijo na tem svetu. Us-
lužbenec Loterije BiH Emir
Kerič trdi, da vsi muslima-
ni glede ramadana niso tako
dosledni: »Res je, da neka-
teri ne jedo, ne pijejo in ne
kadijo. Kaj počnejo čez dan?
Na stavnicah so!« Po vojni
so Sarajevo in druga bosan-
ska mesta obnorele športne
stave. Ob vseh okencih so vr-
ste, mnogo pogovorov pred
džamijami pa se vrti okrog
najpopularnejšega športa z
žogo. In čeprav se je za orga-
nizacijo Evropskega prvens-
tva 2008 v paketu s Hrvaško
prijavila tudi Bosna in Her-
cegovina, večkrat sedežu nje-
ne nogometne zveze zaradi
neplačevanja računov odklo-
pijo elektriko. Medtem ko lo-
kalni politiki sanjarijo o me-
galomanskih projektih, so ob
desetih zjutraj pred avstrij-
skim veleposlaništvom pre-
mražena skupina mladih Sa-
rajevčanov čaka na delovno
vizo za tujino.
V Sarajevu se je pojavila
tudi ideja o ponovni organi-
zaciji zimskih olimpijskih
iger, iz katere brijejo norce
tudi sami Sarajlije. Vsi spo-
meniki največjega projekta
Branka Mikuhča, bob steza
na Trebeviču, skakalnice na
Igmanu in smučišča na Bje-
lašnici, so uničeni, pod nji-
hovimi ostanki pa prežijo
protipehotne mine, ki naj bi
jih bilo v Bosni in Hercego-
vini več kot milijon, točne
lokacije polovice pa sploh še
niso odkrili.
»Nikar ne odhajaj v plani-
ne, poba. Tja danes ne hodi
nihče, niti domačini,« me je
opozoril taksist Mehmet
Pervan, ko sem na poti z Ih-
dže proti izviru reke Bosne
uzrl s snegom prekrita gozd-
nata pobočja Igmana. Meh-
met je prav pod temi hribi
kot vojak prvega korpusa ar-
made BiH v jarku vasi Donji
Kotorac čakal na juriše svo-
jih donedavnih sosedov.
»Vkopani smo bili tako sku-
paj, da smo lahko ponoči sli-
šali, kaj se naši nekdanji so-
sedi na drugi strani pogovar-
jajo. Na nas so večkrat po-
slali tanke, a smo napade vsa-
kič odbili.«
Donji Kotorac je v nepo-
sredni bližini letališča, ki je
bilo med obleganjem edina
vez obkoljenega mesta ob Mi-
Ijacki s svetom. Ker je bilo
pod nadzorom sil Unprofor-
ja, ki ga je po dogovoru s Sr-
bi lahko uporabljal le zase,
so branilci pod njim izkopali
800 metrov dolg in dober me-
ter in pol širok predor, sko-
zi katerega je Sarajevo tri le-
ta dobivalo prepotrebno stre-
livo in hrano. Med vožnjo po
blatnem kolovozu je med os-
tanki zidov in grobovi raz-
padajoča hiša družine Kolar,
kjer se je v kleti predor za-
čel. »Dnevno je šlo skozi pre-
dor na stotine vojakov, vsak
pa je imel na hrbtu najmanj
75 kg opreme. Ob obilnem
deževju je predor zalila vo-
da, zato so vojaki morali ho-
diti tudi do pasu v vodi. En-
krat je skozi predor potoval
tudi Alija Izetbegovič,« po-
jasnjuje Edis Kolar, ki je da-
nes svojo hišo preuredil v tu-
ristično znamenitost in pr-
vovrstni spomenik obrambe
Sarajeva.
DrŽava v
državi
Mesto je poleg tisočih člo-
veških življenj in ogromne
gmotne škode z vojno izgu-
bilo svoj značilno predvojno
multietničnost, ki mu je pri-
našala sloves »severnega Is-
tanbula«. V mesto se je pri-
selilo več kot sto tisoč begun-
cev iz Sandžaka in v genoci-
du uničene podeželske vzhod-
ne Bosne, ki se po mnenju
nekaterih Sarajlij ne morejo
navaditi na življenje v veli-
kem mestu, krivi pa naj bi bili
tudi za razcvet narkomanije.
»Danes je pri nas lažje dobiti
črtico heroina kot zvitek ma-
rihuane. Med prekupčevalci
drog in tihotapci je največ
>Sandžaklij<, zato je danes ta
beseda najpogostejša kletvi-
ca vsakega pravega Sarajev-
čana,« pojasnjuje Emir. V me-
stu je ostalo zelo malo Srbov.
Poleg Sarajeva namreč obstaja
danes še t. i. Srbsko Saraje-
vo, ki ga sestavljajo vasi in
naselja na jugu in severu me-
sta. Do tja ni mogoče z na-
vadnimi avtobusnimi ali tram-
vaj progami, ampak je treba
na zadnji postaji v Dobrinji
izstopiti in se podati peš ne-
kaj sto metrov do Lukavice,
kjer je avtobusna postaja za
potovanja po Republiki Srb-
ski. Srbski študenti iz okoli-
ce Sarajeva obiskujejo tudi
lastno univerzo.
Dayton, razen »posoje«
imena desetinam lokalom in
»čevapdžinicam« na obeh
straneh, sami enotnosti in ce-
lovitosti 1993. priznane dr-
žave, ni prispeval ničesar. Na
železniškem mejnem preho-
du v Novem Gradu, nekda-
njem Bosanskem Novem,
potne liste pregledujejo po-
licisti z rdečimi našitki, s ka-
terih jezno preži dvoglavi orel,
na drogu postaje visi srbska
trobojnica, vsi napisi pa so
le v cirilici. Državne simbole
BiH opazimo šele južno od
Doboja, ko z vlaka izstopi ve-
čina potnikov, se zamenjJ
osebje in celo lokomotiva. Na
srbskem ozemlju so požga-
ne hiše in zapuščena stavba
nekdanjega koncentracijske-
ga taborišča v Omarski vse,
kar nas opomni, da so nekof
tu, poleg »izvoljenega« naro-
da, živeli tudi »Turki«.
»Zakaj ne moliš z nami?«
me je pred Fahdovo džamijo
pobaral mlad musliman. Od-
vrnil sem, da zaradi spošto-
vanja do njegove veroizpo-
vedi ne bom vstopil v dža-
mijo med obredom. »Od kje
ti zdaj to!? Ni važno, če si
katolik, pravoslaven ah mu-
sliman - vsi imamo istega Bo-
ga!« se je začudil. »Če bi ži-
veli po Njegovih zapovedih,
ne bi imeh zla, drog, aidsa
in prostitucije!« In ko se je
tramvaj drugič v desetih mi-
nutah ustavil ob šoferjevem
pojasnilu, da je »nestalo stru-
je«, sem za hip pomislil, da
očitno nekdo zgoraj Saraje-
va res ne ljubi. A Sarajlije
bodo tudi to znali preživeti.
Navsezadnje so se tokrat
obranih brez Valterja...
PRIMOŽ CIRMAN
St. 52 - 27. december 2001
INFORMACIJE
21
Št. 52 - 27. december 2001
22
KRONIKA
V tretje ni šlo
Celjana osumljena dveh ropov in enega poskusa ropa menjalnice
Ekopool leta 1997
Minuli teden sta se pred
preiskovalnim sodnikom
znašla dva Celjana, enain-
tridesetletni V.R, in sede-
mindvajsetletni G.D. Celj-
ski kriminalisti so ju pridr-
žali in jima spisali kazen-
sko ovadbo, saj ju sumijo
dveh ropov in enega posku-
sa ropa, v vseh primerih pa
je šlo za menjalnico Eko-
pool na Krekovem trgu v Ce-
Iju leta 1997.
Enajstega februarja pred šti-
rimi leti naj bi nekaj minut
čez poldne 27-letni G. D. za-
maskiran vstopil v menjalni-
co, uslužbenki s kuhinjskim
nožem grozil, da jo bo ubil
in iz predalov za denar ukra-
del večjo količino bankovcev.
Kasneje so ugotovili, da je ro-
par takrat odnesel okrog 400
tisoč tolarjev. Sedemindvaj-
setletnik naj bi nato zbežal v
Gosposko ulico, kjer ga je v
vozilu čakal njegov pajdaš, 31-
letni V.R. Od tam naj bi se od-
peljala proti Plavi laguni.
Le teden dni kasneje, 18.
februarja 1997, se je rop, kot
ga vidimo le v ameriških kri-
minalkah, znova ponovil. Ob
13.47 naj bi G.D. zamaskiran
in oborožen vstopil v prosto-
re iste menjalnice. V rokah je
tokrat imel pištolo, z njo na-
meril v uslužbenko, ji spet za-
grozil z ubojem ter vstopil za
prodajni pult, kjer je bil shra-
njen denar. Iz predala je vzel
denar, ga dal v belo plastično
vrečko, ki jo je prinesel s se-
boj, in odhitel skozi vrata. To-
krat je lastnika menjalnice
Ekopool oškodoval za več kot
milijon tolarjev. Od tu se je
beg ponovil po enakem scena-
riju kot v prvem primeru. V.R.
ga je čakal v vozilu v Gosposki
ulici v Celju. Znova sta se od-
peljala proti Plavi laguni.
Toda v tretje ni šlo. 26. fe-
bruarja se je ropa iste menjal-
nice lotil V. R. Kriminalisti
pravijo, da je zamaskiran in
oborožen vstopil v menjal-
nico ter pri blagajniškem pul-
tu hotel sprostiti zapah nihaj-
nih vrat in tako priti do de-
narja, ki so ga hranili za bla-
gajniškim pultom. Neznan-
ca je opazil lastnik menjal-
nice, Emil Koprive, in proti
njemu vrgel stol, ga tako pre-
strašil in ga pregnal. Kljub te-
mu, da je lastnik stekel za
njim, mu je neznanec v bli-
žini trgovine Avtoplus uspel
pobegniti.
Kriminalisti Policijske
uprave Celje sumijo 27-let-
nega G. D. še več kaznivih
dejanj. 15. decembra leta
1999 naj bi iz bencinskega
servisa Petrol v Laškem od-
nesel več kot milijon tolar-
jev. Iz predala mize naj bi vzel
ključ od blagajne, jo odkle-
nil in iz nje ukradel kasete z
denarjem. Marca letos naj bi
z nečednimi dejanji nadalje-
val. Tokrat naj bi se lotil Su-
permarketa v Zrečah. S pro-
dajne police naj bi vzel vr-
talni stroj in mobilni telefon,
septembra naj bi skozi stran-
ska vrata vlomil v stanovanj-
sko hišo v Gradnikovi ulici v
Celju, kjer ga je v kuhinji za-
lotila lastnica in ga uspela
pregnati. Tretjega oktobra pa
naj bi v skladišču na razstav-
nem prostoru Gospodarske-
ga razstavišča v Ljubljani
ukradel osebno torbico. De-
vet dni kasneje naj bi se v tr-
govskem podjetju Potrošnik
Celje vtihotapil v skladišče,
kjer je na kovinski blagajni
našel ključ, le-to odklenil in
iz nje ukradel 321 tisoč to-
larjev gotovine.
SIMONA ŠOLINIČ
Preprečevanje
ilegalnih migracij
v torek, 18., in sredo, 19.
decembra, je v Velenju po-
tekalo mednarodno zaseda-
nje delovne skupine na te-
mo Preprečevanje ilegalnih
migracij, ki je bila na po-
budo slovenske delegacije
ustanovljena na 9. medna-
rodni konferenci mejnih po-
licij aprila letos v Siofoku
na Madžarskem.
Predseduje ji slovenska po-
licija, zasedanja pa so se po-
leg slovenskih udeležili še
predstavniki mejnih organov
devetih evropskih držav (Av-
strije, Hrvaške, Italije, Jugo-
slavije, Madžarske, Nemči-
je, Poljske, Romunije in Ru-
ske federacije) in ICMPD
(Center za razvoj migracij-
skih politik) iz Dunaja.
Obravnavali so dokumenta
Mednarodno sodelovanje na
področju ilegalnih migracij
in Priporočila za učinkovi-
tejše preprečevanje in zati-
ranje ilegalnih migracij.
Prvi dokument je pregled
aktivnosti, ki potekajo v
Evropi in bo mejnim orga-
nom držav članic služil za
orientacijo. Drugi pa vsebu-
je dejanska priporočila, ka-
tere ukrepe lahko mejni or-
gani v okviru svojih pristoj-
nosti uporabijo za učinko-
vitejše preprečevanje ilegal-
nih migracij, in v precejš-
nji meri temelji na sloven-
skih izkušnjah. Namen te-
ga dokumenta je zlasti poe-
notenje aktivnosti na tem
področju v širšem evrop-
skem prostoru, saj ima
Mednarodna konferenca,
mejnih policij resnično
multilateralni pomen.
MINI KRIMIČI
Nasilnež S
pištolo
v nedeljo, 23. decembra,
je imel 24-letni A.K. iz Tr-
novelj pri Celju dokaj burno
noč. Zgodaj zjutraj je vsto-
pil v gostinski lokal Pop Art
na Ljubljanski cesti in s pi-
štolo grozil najemniku lokala,
ga udaril in ga lažje ranil. To
mu verjetno še ni bilo dovolj,
zato se je odpravil še v Tea-
ter, kjer se je fizično lotil re-
darja S.K., mu grozil s pišto-
lo in tudi njega lažje ranil.
Štiriindvajstletnik je lokal za-
pustil še preden so tja prihi-
teli policisti.
Ranjen policist
Velenjski policisti so v pe-
tek zaradi kršitve javnega re-
da in miru morali posredo-
vati v gostinskem lokalu
Medy bar na Goriški cesti v
Velenju. Pri preverjanju oseb-
nih podatkov domnevnih kr-
šiteljev sta bila edina upor-
nika brata, 32-letni R.K. in
25-letni A.K. iz Velenja, ki
pa sta se kasneje znašla tudi
v prostorih za pridržanje ve-
lenjske policijske postaje.
Eden izmed bratov in eden
izmed policistov sta bila tu-
di lažje ranjena. Zaradi kr-
šenja javnega reda in miru se
bosta morala brata oglasiti pri
sodniku za prekrške. Prepre-
čitev uradnega dejanja urad-
ni osebi pa bo razlog za njun
zagovor na sodišču.
PnOČNE
CVETKE
• Da nekateri preživljajo
praznike v polni aktivnosti
(tako ali drugače), je moč po-
sumiti ob mlademu Celjanu,
ki je verjetno svojo družico
želel presenetiti karseda bur-
no. Omenjeni je namreč v ne-
ki trgovini sunil škatlico kon-
domov. A ker ga je Božiček
zalotil, bodo kondomčki,
žal, ostali neuporabljeni...
• Anton pa se tačas ubada s
čisto drugačnimi stvarmi. Si-
ve lase mu povzročajo neki
možaki, ki mu garažo v Voj-
kovi vedno znova obarvajo z
naravno telesno tekočino.
Kdo mu z veseljem urinira
po garaži, bo ugotovil sam
in tudi obračunal z njimi, je
zaupal Božičku.
• Zoran je božično-novolet-
no brezplačno nakupovanje
nekoliko slabše načrtoval.
Najprej si je v Baumaxu na
črno izposodil klešče in z nji-
mi zavil še v garderobo v Her-
vis, kjer je odščipnil varova-
lo s športnih oblačil in se, op-
timist, napotil proti izhodu.
Toda Božiček nič ne spregleda
in Zoran bo letos ostal brez
darila.
• Očitno je tale praznični čas
že prehud za marsikatere, še
posebej za tiste, čigar glava
je pretežka zaradi številnih za-
ključkov in zabav. Ampak za
vsakogar se najde prostor, tu-
di za Dejana se je na Ljubljan-
ski, kjer mu je Božiček po-
stregel z enonočnim pridrža-
njem in toplo malico.
Tudi do petdeset
tisočakov kazni
Vlada Republike Sloveni-
je je sprejela Uredbo o piro-
tehničnih izdelkih, ki ure-
ja kategorizacijo in tehnič-
ne zahteve pirotehničnih iz-
delkov, njihovo preizkuša-
nje, hrambo, prodajo in
uporabo ter ukrepe za kr-
šitve.
Prodaja in uporaba izdel-
kov L in II. razreda: pokajo-
či vložki za cigarete, žabice,
trakovi, petarde, pasje bom-
bice, majhna ognjemetna ko-
lesa, ognjemetne baterije, ra-
kete in drugih podobnih iz-
delkov, je dovoljena otrokom
do 14. leta starosti le, če so
pod nadzorom staršev ali
skrbnikov. Uredba prepove-
duje povezovanje pirotehnič-
nih izdelkov zaradi poveče-
vanja učinka, uporabo v ste-
klenicah in drugih predme-
tih ter lastno izdelavo novih
pirotehničnih izdelkov, hkra-
ti pa določa drugačen časov-
ni in krajevni okvir uporabe
pirotehničnih izdelkov, ka-
terih glavni učinek je pok. Ti
se smejo odslej uporabljati
od 26. decembra do 2. januar-
ja. V tem času pa tudi ni do-
voljena uporaba pirotehnič-
nih izdelkov v strnjenih sta-
novanjskih naseljih ter na
prostorih, kjer je zbrano večje
število ljudi. V primeru neu-
poštevanja teh določb lahko
policija izreče posamezniku
denarno kazen v višini 10 ti-
soč tolarjev. Do 50 tisoč to-
larjev kazni pa je predvide-
no za starše ali skrbnike, če
ti dovolijo aU dopustijo, da
otroci uporabljajo piroteh-
nične izdelke brez njihove-
ga nadzorstva.
Nemirna mladež
v petek, 21. decembra, je v gostinskem lokalu Underground prišlo do manjšega pretepa.
Šlo naj bi za nekatere dijake, ki so se preveč veselili zimskih počitnic. Njihovo veselje so
morali miriti celjski policisti. Foto: GD
PROMETNE NEZGODE
Tri osebe huje ranjene
Tri osebe so bile huje ranjene v prometni nesreči v pe-
tek, 21. decembra, na glavni cesti Arja vas - Velenje. Kar
za pet milijonov tolarjev je nastalo gmotne škode na vo-
zilih.
Štiridesetletni F.P. iz Ljubljane je z osebnim vozilom vozil
proti Veliki Pirešici, izven Studenc pa je v levem ovinku ne-
nadoma zapeljal na nasprotni vozni pas. Takrat je iz smeri
Velike Pirešice pripeljala voznica osebnega vozila, 52-letna
J.H.K. iz Velenja. Vozili sta čelno trčili, oba voznika pa sta se
hudo telesno poškodovala. V vozilu 52-letnice je bil sopot-
nik I.T. iz Velenja lažje ranjen, sopotnica L.F.Š. pa huje.
Izgubil oblast
Na lokalni cesti izven Grobelca na območju Šmarja pri
Jelšah se je v petek, 21. decembra, v nesreči poškodoval
42-letni voznik osebnega avtomobila.
Omenjeni je vozil proti Gorici pri Slivnici in na ravnem
delu cestišča izgubil oblast nad vozilom ter zapeljal v be-
tonski propust. Huje ranjenega voznika so prepeljali v celj-
sko bolnišnico.
Kdo je ranjenec?
Izven Prelog pri Slovenskih Konjicah je v soboto, 22.
decembra, voznica osebnega avtomobila trčila v pešca,
čigar identiteta na kraju nesreče ni bila znana.
Štiriintridesetletna M.K. iz Slovenskih Konjic je v blagem
ovinku po cestišču zbila pešca, ki je bil pri tem hudo ranjen
in se zdravi v celjski bolnišnici. Ker pešec pri sebi ni imel
nobenih osebnih dokumentov, so kasneje ugotovili, da je šlo
za 35-letnega I.B. iz Žabjeka na območju Slovenske Bistrice.
Nevarno prehitevanje
Zaradi neprevidnega prehitevanja je bilo v nesreči, ki se
je zgodila v soboto, 22, decembra, na regionalni cesti iz-
ven Žalca, ranjenih več oseb, med njimi tudi dva otroka.
Triindvajsetletni B.T. iz Laškega je vozil proti Šempetru
in v desnem preglednem ovinku začel prehitevati kolono
vozil. Zaradi nasproti vozečega avtomobila je sunkovito za-
vil na svoj vozni pas in izgubil oblast nad vozilom ter trčil v
vozilo 36-letnega M.V. iz okolice Žalca, ki je pripeljal nas-
proti. V silovitem trčenju sta se lažje ranila oba voznika,
sopotnica v vozilu 36-letnika, 26-letna T.Š. iz Zgornje Hu-
dinje pa je bila huje ranjena. Nekaj telesnih poškodb, k
sreči lažjih, pa sta v trčenju dobili tudi enoletna D.D.V. in
triletna V.V.
Radarske kontrole bodo...
• jutri, 28. decembra, dopoldne na območju Laškega,
popoldne pa na območju Mozirja;
• v soboto, 29. decembra, dopoldne na območju Šmar-
ja pri Jelšah, popoldne pa na območju Celja;
• v nedeljo, 30. decembra, dopoldne na območju celot-
ne celjske regije, popoldne pa na območju Rogaška
Slatine;
^^|| v ponedeljek, 31. decembra, dopoldne na območju
'mL Mozirja, popoldne pa na območju Laškega.
St. 52 - 27. december 2001
Kjer ze
desetletja
niso videli
dežja
Puščava Atacama na severu Čila je privabila tudi
Štajerko Mojco Cajnko
Sušna puščavska pro-
stranstva običajno povezu-
jemo z afriško Saharo. To-
da na svetu je še veliko dru-
gih puščav, ki niso prav nič
bolj gostoljubne. Puščava
Atacama, ki leži v sever-
nem delu Čila, se ponaša ce-
lo z nazivom ene najbolj su-
hih puščav na svetu. V mno-
gih predelih namreč že več
desetletij ni padla niti kap-
lja dežja! Vseeno tudi na tem
področju že od nekdaj ži-
vijo ljudje. Naseljevali so se
predvsem okoli podzemnih
vodnih izvirov in redkih re-
čic, ki pritekajo iz visoko-
gorskih Andov.
Atacama se kaže v zelo raz-
ličnih podobah in še zdaleč
ni dolgočasna. Vse od vznož-
ja gora pa do nekaj sto kilo-
metrov oddaljenih obal Ti-
hega oceana, se izmenjuje-
jo prostranstva peska, kame-
nja in redkih zelenih oaz. Tu
in tam se v pokrajino zaje-
da široka cesta, ki povezuje
glavno mesto Santiago de
Chile z najsevernejšim čil-
skim pristaniščem Arica.
Največ prebivalcev živi v več-
jih mestih ob morju, kjer se
na neskončno dolgih pešče-
nih obalah razvija turizem.
Ljubitelji neokrnjene nara-
ve in miru pa raje zahajajo
v notranjost puščave, kjer je
kar nekaj zanimivih prede-
lov. Eden izmed takšnih kra-
jev je prijetna vasica San Pe-
dro de Atacama, ki velja za
nekakšno središče, od koder
se je mogoče podati na og-
lede različnih zanimivosti.
Do San Pedra je speljana
udobna asfaltna cesta, tako
da je lahko dostopen tudi z
avtobusom. V samem kraju
k sreči ni pravih hotelov,
temveč obiskovalce sprej-
mejo le bolj ali manj ureje-
na prenočišča v večinoma sta-
rih, a lepo obnovljenih prit-
ličnih hišah. Zraven sodijo
seveda tudi številni lokali,
nekaj prodajaln s spominki
in celo manjši muzej, ki je
posvečen prvotnim prebival-
cem, ki so naseljevali ta ne-
gostoljubna področja.
Slovenka sredi
puščave
v San Pedru je mogoče na-
leteti celo na slovensko re-
stavracijo Sonchek. V ta kraj
(in enega izmed domačinov)
sredi puščave se je namreč
že pred leti zaljubila Štajer-
ka Mojca Cajnko. Z možem
sta kupila in uredila staro hi-
šo. Najprej sta imela v njej
le restavracijo, sedaj pa pro-
dajata tudi razne spominke
in oddajata sobe. Mojci po
Sloveniji ni nič kaj dolgčas,
saj ima rada toplo podnebje
in sonce. Slednjega je tod se-
veda v izobilju. Dnevi so kar
vroči, toda noči so prijetno
hladne, saj leži San Pedro
precej visoko, nedaleč stran
od andskih vršacev. Tako je
podnebje kar prijetno. V San
Pedru nikoli ne dežuje, glav-
na turistična sezona pa tra-
ja vse od decembra pa tja do
marca ali celo aprila, ko se
na južni polobli konča po-
letje.
Večina ljudi v kraju živi od
turizma, nekateri tudi od po-
ljedelstva. Zaradi podzemnih
izvirov je v sicer pusti pokra-
jini vode dovolj, kar je tudi
glavni pogoj za obstoj nase-
lja. Življenje v San Pedru pa
je zaradi vedno večjega šte-
vila turistov vedno bolj dra-
go. Večina domačinov zato
po nakupih raje odhaja v okoli
sto kilometrov oddaljeno me-
sto Calama. Tudi z avtobu-
som, saj je za mnoge avto-
mobil že kar majhno razkoš-
je.
Kljub negostoljubnim raz-
meram v puščavi pa poseb-
no v višjih predelih živi kar
nekaj živali. Najlažje je vi-
deti udomačene lame in nji-
hove divje sorodnice viku-
nje.
Tudi kakšnih posebnih ek-
sotičnih bolezni v Atacami
ni, čeprav je pred nekaj leti
v sosednjih vaseh nekaj lju-
di zbolelo za kolero. Verjet-
no so se okužili s kakšno sta-
ro hrano ali pa z vodo. Po
okoliških vaseh namreč tudi
za pitje uporabljajo kar vo-
do, ki teče po odprtih kana-
hh. Toda s prekuhavanjem in
doslednim umivanjem hra-
ne in rok ni nobene nevar-
nosti. V San Pedru imajo vo-
dovod in voda je neoporeč-
na. Ni najboljše kakovosti,
toda za prehrano je popol-
noma varna.
Turisti
prinašajo
spremembe
Turizem je kraj zelo spre-
menil. Še pred desetimi leti
so bile hiše večinoma zapuš-
čene, sedaj pa vedno bolj pri-
dobivajo na ceni, tako da je
zanje potrebno odšteti že sko-
raj toliko kot v Sloveniji. Nič
čudnega, da domačini nad
spremembami niso najbolj
navdušeni. Še posebno se
zmrdujejo nad priseljenci, ki
pridejo z veliko denarja in
takoj odprejo penzion, resta-
vracijo ali trgovino. Atakam-
ci so avtohtoni Indijanci puš-
čave, slovijo pa kot ležerni
ljudje, ki so za povrhu še ne-
voščljivi. Nikakor nočejo ra-
zumeti, da so morali tudi priš-
leki trdo delati, da so lahko
tu odprli lokal. Med obisko-
valci je vsako leto tudi nekaj
deset Slovencev. Večina je nad
San Pedrom in okohco nav-
dušena, mnogi pa se ustavi-
jo tudi pri Mojci, ki je vesela
vsakega obiska iz domovine.
Turisti se navdušujejo
predvsem nad mirom in le-
potami puščave. Z najetim
avtomobilom ali pod okri-
ljem katere izmed turistič-
nih agencij se lahko odpra-
vijo na potepanje med peš-
čenimi in kamnitimi pro-
stranstvi. Odpeljati se je mo-
goče tudi do vodnih gejzi-
rov ali pa do slikovitih je-
zer v bližnji Boliviji. Pušča-
vo pa je mogoče doživljat tudi
peš, s kolesom ali lokalni-
mi prevoznimi sredstvi. Le
uro vožnje stran leži čudo-
vita oaza Toconao. Na prvi
pogled je videti le kot še eno
zaprašeno naselje brez zele-
nja. Toda le nekaj sto me-
trov stran se skrita pred ra-
dovednimi pogledi vije re-
čica. Skozi puščavo teče po
globokem kanjonu, tako da
je sploh ne vidiš, dokler se
ne znajdeš na robu prepad-
ne strmine. Na dnu kanjona
pa je pravcati raj. Vode si-
cer ni v izobilju, toda ravno
dovolj, da je vsepovsod pol-
no zelenja. Tu domačini go-
jijo zelenjavo in sadje, red-
ki popotniki pa si v družbi
otrok z veseljem namakajo
noge v hladni vodi. Doma-
čini se naravnega bogastva
k sreči zavedajo, tako da v
dolini ni prav nobene hiše.
IGOR FABJAN
Št. 52 - 27. december 2001
24
PISMA BRALCEV
ODMEVI
Kastelo
odgovarja
Na članek v rubriki »Vaši
odmevi« ali »Pisma bralcev«
ali kakšni drugi podobni ru-
briki, ki sem ga, opozorjen
od prijateljev in znancev, pre-
bral v raznih časopisih pod
različnimi naslovi, odgovar-
jam piscu članka Alexu Bas-
su in seznanjam vse, ki so čla-
nek brali z navedbo dejstev o
nastanku besedila priredbe za
skladbo »Again«, ki jo v ori-
ginalu izvaja Lenny Kravitz.
Napisana zgodba v članku
je sicer zelo atraktivna in za-
nimivo sestavljena, vendar je
daleč od resnice.
Z omenjenim glasbeni-
kom sva začela sodelovati že
pred leti, ko mi je pomagal
pri pisanju tekstov za nekaj
mojih pesmi, katere bo med
drugimi vseboval moj prvi
glasbeni projekt (zgoščenka),
ki je v pripravi pred izidom.
Poudarjam, da me je ta gos-
pod že na začetku najinega
sodelovanja označil kot ze-
lo zahtevnega glede vsebine
tekstov in izbora besed, zato
je sam predlagal, da besedi-
la za moje pesmi piševa sku-
paj (od zloga do zloga), kar
se je tudi vedno zgodilo,
vključno s tekstom okoli ka-
terega sedaj tako zelo »nekaj
zaudarja«. Omenjeni tekst sva
res spisala v zelo kratkem ča-
su in ne glede na to, da sem
soavtor besedila, sem mu ta-
krat za njegovo sodelovanje
pošteno plačal.
Pesem s slovenskim naslo-
vom »Pozabi« sem takoj pri-
javil na SAZAS-u, kar sem
mu tudi sporočil. Samou-
mevno pa se mi je tudi zde-
lo, da sva kot avtorja prired-
be prijavljena oba. Posnetek
pesmi v obliki zgoščenke sem
poslal večini radijskih postaj
v Sloveniji in na vsakem pri-
merku je odtisnjeno tudi nje-
govo ime.
To da sem »izginil« je sme-
šna izjava, saj še vedno sta-
nujem na istem naslovu (v od-
daljenosti slabih petih minut
peš hoje od stanovanja, kjer
stanuje pisec spornega član-
ka) in še vedno imam tudi
isto številko osebnega tele-
fona, kot sem jo imel pred
letom dni.
Tudi to ni res, da ga v no-
beni izjavi za medije ne bi
bil omenjal in da bi kdaj tr-
dil, da je ta priredba izključ-
no moje avtorsko delo.
Sicer pa pri mojem glas-
benem projektu sodeluje tu-
di nekaj velikih imen iz slo-
venske glasbene scene in do
sedaj še nobenemu nisem »te-
žil« ali »prosjačil« za pomoč,
ampak so se vsi radi odzvah
mojemu povabilu. Vsi ti -
vključno z Alexom Bassom
- bodo dobili svoje mesto na
zgoščenki z vsemi avtorski-
mi in soavtorskimi pravica-
mi, ki jim pripadajo.
Jože Kastelic - Kastelo,
Celje
Raztrgane
mreže
celjskega
Ribiča
Bralcem, ki jih zanima
zgodba o raztrgani mreži celj-
skega Ribiča, kakor je zgod-
ba bila poimenovana v prejš-
nji številki Novega tednika,
ponujam še eno zgodbo, za
katero me kljub mojemu ime-
novanju v članku, ni nihče po-
zval. Ker novinarka pri meni
ni dobila dovoljenja za obja-
vo mojih poslovnih zadev, niti
jih ni pri meni preverila, bom
komentar podal kar sam. Na-
jemnina za najem lokala je
bila dogovorjena z bivšim last-
nikom in je znašala 400.000
sit mesečno. Ob najemu lo-
kala sem tudi avansiral tri na-
jemnine kot jamstvo. Ob pro-
daji lokala novemu lastniku,
je le-ta prevzel vse obvezno-
sti iz pogodbe in tudi tri de-
ponirane najemnine. V času
poslovanja lokala pod novim
najemnikom, bi najemnina
za 7 mesecev znašala polovi-
co vsote, za katero je navede-
no v članku, da jo dolgujem.
Če pa odštejemo plačane in
deponirane najemnine, pa
pridemo do popolnoma dru-
ge slike. Lažne poslovne in-
formacije, ki blatijo poslov-
no ime, pa se obravnavajo na
drugem za to poklicanem me-
stu, zato s tem na tem mestu
zaključujem in bom nadalje-
val na drugem uradnem me-
stu.
Zgodba o tem, komu je ka-
ko mar za delavke, pa se gla-
si takole: Ojstrica je objekt
prodala, meni pa poslala do-
kument o tem, da novi last-
nik prevzame vse obvezno-
sti Ojstrice, kar pomeni tudi
delavke v primeru, da osta-
nejo brez dela. Gostinski lo-
kal je zaradi finančne nedis-
cipline naših strank (malice,
ki smo jih dostavljah našim
strankam na sedeže njihovih
podjetij niso bile plačane po
več mesecev), zašel v takšne
težave, da njegovo delovanje
ni več mogoče. Ob preneha-
nju delovanja lokala sem
imel sestanek z vsemi zapo-
slenimi in jih na sestanku tudi
obvestil, da bodo do nadalj-
njega na rednem letnem do-
pustu. Ob kontroli na delov-
ni inšpekciji je bilo tudi po-
vedano, da nisem storil nič
napačnega oziroma protiza-
konitega. Ves čas najema lo-
kala sem skrbel, da je'bilo
poslovanje zakonito, in tudi
v bodoče imam namen do za-
poslenih ravnati v skladu z
delovno pravno zakonodajo.
Zaposlene so bile tudi obveš-
čene, da bodo do njih porav-
nane vse zakonske obvezno-
sti. Ali bodo napotene na za-
vod za zaposlovanje ali pa jih
bo prevzel novi lastnik loka-
la, pa je odvisno od nadalj-
njih dogovorov in pravnih po-
ti.
Smatram, da bi bilo prav,
če se uporabljajo tako težke
besede, kot so bile v članku,
da se tudi mene povpraša za
drugo plat resnice.
Lokali, ki se nahajajo na
lokaciji mestnega jedra Ce-
lja so že tako prikrajšani za
normalno poslovanje, ker jih
ovira neurejeno parkiranje.
V mesecu novembru pa je bil
Trg celjskih knezov skoraj cel
mesec zaprt za parkiranje,
ker so bila na njem izvajana
gradbena delan in je bilo sko-
raj nemogoče priti normal-
no v lokal, kar se je tudi zelo
poznalo na poslovanju loka-
la. Promet je bil zmanjšan
skoraj za polovico. Ob upo-
števanju vseh zgoraj navede-
nih dejstev sem se tudi odlo-
čil za zaprtje lokala.
Naredil sem le eno napa-
ko - delavkam vsebine svo-
jega izvajanja na sestanku ni-
sem izročil v pisni obliki, za-
to lahko o tej zadevi krožijo
razna ustna izročila, ki ljud-
ske zgodbe vedno popačijo.
Ivo Ploštajner,
Celje
PREJELI
jm SMO
Petarde
uzakonjeno
nasilje
Da naša oblast sploh spre-
govori o nasilnih petardah,
traja več kot deset let. Kot pr-
va sem z javno kritiko priče-
la že 28. decembra 1989 in
kritizirala nasilje vsako zimo,
kako nevarne in zastrašujoče
so eksplozije petard. Še ved-
no stojim na stahšču, da pe-
tarde niso slovenska folklora
in je njih uvoz, prodajo in upo-
rabo treba nemudoma prepo-
vedati. Žrtve tega nasilja so
majhni otroci, dojenčki, sta-
rejši ljudje, srčni bolniki, in-
validi itd. In če oblast do teh
nima posluha, da bi prepove-
dala petarde, kako naj ima po-
tem sočutje do živali, ki so še
bolj izpostavljene agresiji s pe-
tardami. Kot prve bom naved-
la pse čuvaje, ki so priklenje-
ni na verigi in brez zavetja,
da bi se kam umaknili ali pa
zbežali na varno lokacijo. Te
dni mi je telefoniral lastnik
psa iz Rakove Jelše. Pravi, da
je tam kot na najhujši fronti
in dodal, da je večina »born-
bašev« učencev iz OŠ Livada.
Psu čuvaju so nametali toli-
ko petard, da je skoraj pono-
rel; žival se je slinila, divjala
in iskala izhod iz te kanona-
de. Vem za primer na Štajer-
skem, ko se je pes zapletel z
verigo in se zadušil. Znan je
primer, ko so prepirljivi so-
sedje zmetali pest petard v hlev
svojega soseda, kjer so bili ko-
nji. Opozorila bom na primer
šolarjev v Tolminu, ko so ve-
čim mačkam porinili v črevo
petardo, da jih je razneslo ali
pa so še neeksplodirane v mač-
jem telesu živali metali z mo-
stu v tamkajšnjo reko. Nešte-
to je psov, mačk, ptic, ki be-
gajo od pokanja in se nimajo
kam umakniti. Nesmiselno se
mi zdi, da je nek veterinar lan-
sko leto priporočal, naj psom
dajemo pomirjevala, namesto
da bi striktno zahteval umik
petard s prodaje in uporabe.
Po tem načelu naj bi vsi (tudi
ljudje) jemali strupe, t.j. po-
mirjevala zato, da bodo zlikov-
ci ustrahovali mirne prebival-
ce in živali.
Zaradi agresivnosti s petar-
dami je država samo v 1.1999
podala preko 239 predlogov
sodnikom za prekrške zara-
di kršitev tozadevnih predpi-
sov. Sledile so kazenske ovad-
be zaradi telesnih poškodb itd.
Koliko posledic terjajo eks-
plozije petard, si ne upa nih-
če objaviti; da ne govorim o
hnančnih stroških za zdrav-
ljenje ponesrečencev. Oskrbo
metalcev petard, ki utrpijo te-
lesno poškodbo, (zdravljenje,
bolniški stalež, sanitetni ma-
terial) naj zlikovci plačajo iz
lastnega žepa. Ti stroški neu-
pravičeno bremenijo skupno
blagajno zavarovancev, o če-
mer naj bi spregovorili tudi
zdravniki. Metalce petard
uvrščam med teroriste in kot
take jih je treba tudi obrav-
navati. Tudi legalizirano na-
silje s petardami, ki naj po
predpisih traja med 26. de-
cembrom in 2. januarjem, je
treba nemudoma odpraviti -
prepovedati. Ob tem pa raz-
likovati, kaj je veseljačenje in
kaj je nasilje. Morda bi sadi-
sti, ki uživajo ob preplahu so-
prebivalcev (ljudje, živali, na-
rava sploh), odšli raje na voj-
ne položaje, kjer žvižgajo kro-
gle in bi svoje nizkotne nago-
ne kot posebne vrste heroj s-
tva uresničevali z metanjem
eksplozivnih petard itd. Do-
kler ne bo popolne prepove-
di uporabe petard, naj tem su-
rovežem sporočim, da je po
Zakonu o zaščiti živali Slo-
venije (Ur. hst RS št. 98 z dne
3. 12. 1999. čl. 15 alinea 5.)
zagrožena denarna kazen
100.000 sit kdor živah obme-
tava s petardami ali drugimi
pirotehničnimi sredstvi. Na-
vedena denarna kazen se iz-
terja na kraju samem.
Lea Eva Mtiller,
Svetovalna direktorica v
svetovni
zvezi za varstvo živali
London.
Policijska
doslednost
Pred dnevi sem gledal na
televiziji komentar nekega
novinarja oziroma predstav-
nika Društva novinarjev Slo-
venije, ki nam je obrazložil,
kaj in kako se odvija glede
razjasnitve o napadu na no-
vinarja Večera Mira Petka. Vsi
malo bolj obveščeni pa ver-
jetno veste, da se je dogodek
zgodil zgodaj spomladi in da
so gospoda Petka tako prete-
pli, da je utrpel hude telesne
poškodbe in bil celo v živ-
ljenjski nevarnosti. Sam še
vedno z zanimanjem sprem-
ljam, kaj se dogaja okoli pri-
mera Petek in iz dneva v dan
mi je vse bolj jasno.
In kaj me je sploh pripra-
vilo k pisanju o zadevi Pe-
tek? Vabilo na zaslišanje k
sodniku za prekrške v Laš-
kem. Naj pojasnim.
Koncem junija sem imel
prometno nesrečo z motor-
nim kolesom in bil sem tudi
huje telesno poškodovan, a
ne tako kritično kot novinar
Petek. Prvo in edino zasliša-
nje s strani policije je bilo
opravljeno takoj ob prihodu
v bolnišnico, celo pred rent-
genskim in ultrazvočnim pre-
gledom, saj so se bali, da bi
z zlomljeno medenico in po-
lomljenimi rokami lahko po-
begnil. Naj povem, da sem v
prometni nesreči bil poško-
dovan samo jaz in moje mo-
torno kolo in kam se je po-
tem policiji tako mudilo. Pa
naj bo, so pač ažurni in do-
sledni in zadeve rešujejo te-
koče, saj nadur tako ali tako
nimajo plačanih. In me vse
skupaj ni motilo, dokler ni-
sem že v času, ko sem ležal v
bolnišnici, dobil plačilnega
naloga za plačilo kazni, ker
pri vožnji z motorjem naj ne
bi uporabljal zaščitne čela-
de. Ker zaradi odsotnosti do-
mači niso smeli dvigniti po-
šte, sem po dveh tednih po-
novno prejel plačilni nalog
za plačilo kazni zaradi neu-
porabne zaščitne čelade, na
kar sem podal ugovor. Sle-
dilo je vabilo k sodniku za
prekrške zaradi neprilagoje-
ne hitrosti, dodatno pa je bi-
la s strani policije poslana do-
polnitev predloga za uvedbo
postopka o prekršku. Vse
prav in v skladu z zakoni. V
mojem primeru ne očitam ni-
komur nič, poškodovan sem
bil samo jaz in moje motor-
no kolo in nobene druge ško-
de nisem povzročil. Zadeva
je že pri sodniku za prekrš-
ke in na njemu je da, razsodi
ali sem storil prekršek, če-
prav so policisti na 5 (petih)
straneh napisali predlog in ce-
lo z zdravniško strokovnost-
jo ugotovili, kaj bi bil in kaj
nisem bil, glede poškodb,
sposoben narediti. Pa nimam
nič proti. Njihova dolžnost
je, da čim boljše razjasnijo
prometno nesrečo in da bi mi
lahko po vsemu, kar sem pre-
živel naložili še plačilo kaz-
ni. Vse prav in v skladu z za-
koni.
A sedaj sprašujem koroš-
ke policiste, direktorja poli-
cije g. Pogorevca, poslance
v DZ, ki so bili določeni za
razjasnitev primera Petek, kaj
vi nimate jajc, da bi si upali
tako temeljito opraviti z za-
devo, kot so celjski policisti
v mojem primeru. Utrinja se
mi misel, da pri nas še ved-
no vlada zakon plavih kuvert
in glavni akterji so verjetno
dobili dovolj debele kuver-
te, da so sedaj raje tiho in pu-
stijo novinarja v nemilosti.
Po vsej verjetnosti je pravi no-
vinar, ki se ne boji niti hudi-
ča in želi javnosti pokazati,
kaj se v tej naši gnili in sko-
rumpirani državi dogaja, ka-
ko kradejo in goljufajo vsi
povprek, najbolj tisti, ki ima-
jo oblast v rokah in zato tudi
ne želijo najti tistih, ki so do-
govorni za kriminalno deja-
nje na Koroškem. Toda kdor
sledi Petkove članke, tudi ve,
kdo je odgovoren za napad
na novinarja, vedo pa tudi vsi
tisti, ki bi morali najti naroč-
nike in izvajalce krutega de-
janja. Sprenevedanje pred
javnostjo je dokazovanje nji-
hove soudeležbe za nerazja-
snitev primera Petek in da se
zadeva ne premakne iz mr-
tve točke so odgovorni ko-
roški policisti, ki celjskim ne
sežejo niti do kolen. Ali pa,
po besedah direktorja poli-
cije g. Pogorevca, je treba ak-
terje napada na novinarja Pet-
ka iskati v kakšni bolnišni-
ci, saj več kot očitno niso pre-
nesli tako dolgega dihanja za
ovratnik, in se zdravijo kje
na kakšnem infekcijskem od-
delku, verjetno na Kliničnem
centru v Ljubljani.
Na koncu si dovoljujem
predlagati: prepustite vso
stvar celjski policiji, pa bo
ste videli, kako temeljito in
hitro bodo opravili s povzro-
čitelji napada na novinarja
Mira Petka, saj je neizpod-
bitno dokazal moj primer, o
doslednosti in fleksibilnosti
celjskih policistov. Novinar-
ju Večera, Miru Petku pa že-
Um vse najboljše in da bi še
vnaprej bil tako udaren in po-
šten novinar, saj prav zaradi
takšnih novinarjev javnost
spozna resnično situacijo v
naši državi.
Mirko Golob,
Laško
Alešu v
spomin
5. december 2001, Miklav-
žev večer. Aleš se na ta ve-
čer, poln skritih pričakovanj,
s svojimi starši vrača iz Ljub-
ljane, kjer sprejme diplomo •
Ekonomske fakultete in hkrah
Prešernovo nagrado za odlič-
no diplomsko nalogo. Kdo ve,
kakšne misli se mu preple-
tajo v glavi, ko pelje svoje
srečne starše proti domu, kjer
bodo proslavili njegove od-
lične dosežke pri študiju in
ob njem. Naenkrat grozovi-
to poči, pločevina ubijalske-
ga avtomobila reže, trga, uni-
čuje. Aleš in njegovih star-
šev v trenutku ni več. Osta-
nejo le še spomini.
Spomini so tisti del člove-
kovega življenja, ki ga ob tež-
kih trenutkih naredijo lepše-
ga. Alešu sem bila razredni-
čarka od petega do osmega
razreda v OŠ Pranja Malgaja
v Šentjurju. To je bil fant, ki
je že zelo zgodaj znal loče-
vati dobro od slabega, pravi-
co od krivice, deset božjih
zapovedi mu ni bilo tujih. Ra-
zumel jih je in upošteval. Ved-
no je pozitivno vplival na svoje
sošolce, znal se je pošteno
zavzemati za tiste slabše učen-
ce, ki jim narava ni nameni-
la toliko, kot njemu. Poma-
gal jim je, ni mu bilo težko
svojega prostega časa name-
niti pomoči potrebnim. Z
izrednim znanjem matema-
tike je svoje sošolce inštrui-"
ral še kasneje v srednji šoli.
Vsa štiri leta sem ga pouče-
vala angleščino. Bil je izje-
men talent, zato je zadnja dva
letnika obiskoval mednarod-
no gimnazijo in z odliko ma-
turiral na oddelku Internatio-
nal Baccalaureate.
Ko smo se ob peti obletni-
ci osnovne šole zbrali, da pro-
slavimo okrogli jubilej, mi
je Aleš zaupal: »Veste, vpisal
sem ekonomijo, a mi ostaja
dovolj časa, zato bom posku-
sil še na pravu.« Občudova-
nja vreden mlad genij, iz te-
ga fanta še bo nekaj, sem si
rekla.
Res bi bilo nekaj, a kar ne-
' kam prehitro je živel; kot bi
slutil, da se bo njegovo živ-
ljenje tako kruto izteklo. Ale-
ša smo imeli vsi radi. Za nas
je bil izjemen prijatelj, odh-
čen učenec. Preprosto: velik
človek. Težko je ob njegovem
odhodu karkoli reči; učite-
ljem je najtežje, kadar se mo-
ramo za vedno posloviti od
svojega učenca. Aleš ostaja
z nami in kot je rekel Jure,
njegov brat: »Aleš živi.«
CVETKA LESKOVŠEK
in vsi Aleševi sošolci
iz 8. d razreda
Št. 52 - 27. december 2001
^ GLASBA
29
Leto mladih muzikantov
Vedno več nadarjenih mladih glasbenikov prevzema vajeti v svoje roke
v navadi je že, da ob kon-
cu leta pripravimo krajši
pregled uspešnosti delova-
nja narodno zabavnih an-
samblov na Celjskem. Sim-
bolično bi lahko rekli, da
je z novim tisočletjem priš-
lo tudi do korenite spremem-
be med ansambli, saj veči-
na starejših ansamblov ne-
kako izgublja ustvarjalni
ritem, prihajajo pa mlade,
neobremenjene, glasbeno
izobražene in sveže skupi-
ne. Še več: vedno bolj opo-
zarjajo nase t.i. otroške sku-
pine, ki igrajo imenitno in
so velike ljubljenke glasbe-
nih oboževalcev.
Med slednje prav gotovo
sodijo Modrijani z Dobrne,
Unikat iz Gorice pri Slivni-
ci, Terrnal z Dobrne, Jurij iz
Šentjurja, Veseljaki iz Dob-
ja. Zreška pomlad iz Zreč in
mnoge druge. Največ jih na-
stopa na Pokaži kaj znaš v
Dobju in na festivalu na Graš-
ki gori, ki sta prava barome-
tra prihoda mlade perspek-
tive. Mladi delajo pod stro-
kovnim vodstvom mnogih
glasbenikov in uveljavljenih
muzikantov (Unikat celo s
pravim mojstrom Francijem
Lipičnikom iz Zasavja, ki že
desetletja živi in dela v Kam-
niku ter je med vodilnimi to-
vrstnimi možmi v Sloveniji)
in hodijo v glasbene šole, vse
to pa je porok za dobro delo
in vidne rezultate na festiva-
lih ter pri izdanih kasetah in
zgoščenkah.
Po številu uradnih uspehov
letos brez dvoma izstopa Uni-
kat, ki je zmagal pri Rogaški
Slatini, na Dolgi gori, Dobju
in Graški gori ter osvojil dve
nagradi na festivalu v Cerkve-
njaku. Upamo, da se bo po bo-
lezni vrnil vodja Davor Pušnik,
ki je prav gotovo med štirimi
glasbeniki pravi vodja. Prava
osvežitev v Slovenskem pro-
storu so tudi Modrijani.
Letos je bila imenitna tudi
po stažu mlada, po letih glas-
benikov pa zrelejša skupina
Vitezi Celjski, z uspehi na fe-
stivalih v Bohinjski Bistrici,
Števerjanu (absolutni zmago-
valci), Ptuju (najboljši debi-
tanti in zlati Orfej) ter Mari-
boru, pred koncem leta pa
so dodali še opazno zmago v
televizijskem in radijskem
tekmovanju za najboljšo vi-
žo Slovenije, kjer so kljub za-
pletom s telefonskimi števil-
kami zmagali pred Primor-
skimi fanti, skupino Igor in
Zlati zvoki in drugimi ter se
uvrstili v zaključno tekmo-
vanje za leto 2002.
Solidno delajo skupine Iz-
vir z Dobrne (letos nagrada
za debitanta v Števerjanu),
Okrogli muzikanti. Vesele
Štajerke, da ne govorimo o
tradicionalno priljubljenih
Kvintetu Dori, Rogli, Pod-
krajskih fantih, ansamblu Zu-
pan (zmaga na Graški gori).
Slovenskih zvokih in drugih.
Hrbtenico kakovosti pa še ved-
no predstavljajo Miro Kline
s svojimi muzikanti, Klaužar,
Zeme, Družina Galič (trenut-
no spet na turneji po Avstra-
liji) in morda še kdo. Med
vokalnimi skupinami mora-
mo omeniti Svit iz Bevč pri
Velenju (letos desetletnica de-
lovanja), tercet DOMIMA
(ogromno nastopov in moj-
strska promocija zgoščenke
Mili moj Kozjanski kraj v
Kozjem) in skupino Toneta
Sentočnika Trs, ansambel Va-
gabundi, ki največ nastopa
po Nemčiji, prihodnje leto
pa bo praznoval desetletni-
co. Še vedno je aktiven Viki
Ašič, ki izstopa z ohranja-
njem slovenske ljudske pe-
smi, imenitno pa jih pojeta
Andrej Bremec in v zadnjem
času Vlado Mlakar.
Omeniti je treba Francija
Zemeta, ki je letos kot prvi
glasbenik »narodnjak« dobil
najvišje občinsko priznanje,
zlati grb v domači občini Voj-
nik. Temu bi lahko sledili tu-
di v drugih občinah, kjer imajo
imenitne glasbenike, ki ohra-
njajo tisto glasbo, ki je všeč
ljudem in svetu.
Pregled prav gotovo ne bi
bil popoln, če ne bi omenili
standardno imenitnih Štajer-
skih 7, ki so po dolgih letih
iste zasedbe doživeli zamenja-
vo pevca, saj je namesto Rudi-
ja Šantla prišel Matjaž Mrak.
Oboji delajo s polno paro na-
prej, tudi Rudi Šantl, ki je iz-
dal prvi samostojni album.
V naših dveh tekmovanjih
sta letos zmagala Vigred pri
Celjskih 5 in Gašperji ter Al-
fi Nipič pri Slovenskih 5, kar
tudi govori o zanimivem
okusu ljubiteljev narodno za-
bavne glasbe.
Na Celjskem gre posebej
omeniti zanimive glasbene
prireditve z nastopom narod-
no zabavnih ansamblov v Kul-
turnem centru Laško z Avse-
nikovim abonmajem polk in
valčkov (v osmih sezonah že
61 koncertov), na Frankolo-
vem (Ostanimo prijatelji),
Dobju (leta 2002 že 30. Po-
kaži kaj znaš), Vitanju na Hol-
ceriji, pri Drakslerjevih v Tre-
marjih (Med dišečimi šmar-
nicami in Lukeževa nedelja),
Jurjevanje v Šentjurju (prvi
razpis za naj melodijo o Juri-
ju), festival na Graški gori, sre-
čanje mladih na Dolgi Gori
pri Ponikvi, Zlata harmoni-
ka na Ljubečni in citrarji na
Kopitniku. Vse več je tekmo-
vanj harmonikarjev, ki pa so
- žal - preveč povezana z go-
stilniško dejavnostjo.
Na Celjskem imamo tudi
imenitne pisce tekstov, kot
so Vera Soline, Branko Zu-
pane, Ivica Cvikl, Franc Čer-
nelč, Slavko Toplišek in dru-
gi, medtem ko se večina an-
samblov opira na avtorsko
glasbo svojih članov.
Letos smo doživeli tudi ne-
kaj predstavitev novih kaset
in zgoščenke ter obletniških
koncertov. Žal jih je bilo ve-
liko klasičnih in brez poseb-
nih novosti.
Ob zaključku zapisa naj ve-
ljajo samo dobre želje vsem
muzikantom in njihovim
oboževalcem v prihodnjem
letu 2002.
TONE VRABL
Nagci posneli
nov spot
Skupina Nude je posne-
la spot za pesem Razlog z
albuma Drugačna gravita-
cija. Razlog je ena mirnej-
ših skladb z albuma, ven-
dar ne gre za balado, am-
pak produkcijsko izjemno
kitarsko spremljavo oseb-
no izpovedne lirike, pesem
pa zaznamuje novi zvok
skupine. Tega smo sreča-
li že pri pesmih Narobe
svet. Ni čist greh in Him-
na, ki torej niso samo eks-
periment.
Videospot je režiral Aleš
Zemlja, v zadnjem času eden
najbolj iskanih režiserjev,
ki je z Nudi sodeloval tudi
pri prejšnih dveh spotih z
zadnje plošče. Snemanje je
potekalo na različnih loka-
cijah, videti pa je mogoče
nekaj izjemnih posnetkov.
Pozornost bo gotovo vzbu-
dil prizor razgaljenega ki-
tarista Luka, zanimivi pa so
tudi prizori pod vodo in pi-
rotehnični eksperimenti.
Skupina Nude kot produ-
cent že dalj časa sodeluje z
Video Produkcijo Kregar, o
stroških snemanja pa mol-
čijo, čeprav je pri nas v zad-
njem času to priljubljena te-
ma pogovorov.
SIMONA BRGLEZ
. eicspres e^kspres:
• Vodilna ameriška glasbena
revija Billboard je prejšnji te-
den objavila lestvico najbo-
lje prodajanih albumov leta.
Vrh so presenetljivo zasedli
že več kot tri desetletja »mr-
tvi« The Beatles z lani objav-
ljeno zbirko največjih uspe-
šnic »1«, drugi je jamajškirag-
ga zvezdnik Shaggy in njegov
LP »Hot Shots«, tretji pa Back-
street Boys z »Black&Blue«.
Največ single plošč so na oni
strani velike ]uže letos pro-
dali rockerji Lifehouse. Nji-
hov single »Hanging By A Mo-
ment« je daleč za sabo pustil
Alicio Keys in njeno R&B po-
pevko »Fallin'«, tretje mesto
pa je zasedla Janet Jackson s
pesmijo »Ali For You«.
• David Bovvie se je konč-
no le rešil spon velike založ-
be Virgin records in bo svoje
kreacije odslej objavljal pri
lastni diskografski hiši ISO.
Njegov prvi izdelek bo na vo-
ljo še pred koncem leta 2002.
• Sredi januarja bo ponov-
no izšel največji hit »My
Sweet Lord« konec novem-
bra umrlega Beatla Georgea
Harrisona. Izkupiček od
prodaje single plošč, ki je v
originalni verziji leta 1970
več tednov zasedala vrhove
svetovnih lestvic, bo šel v do-
brodelne namene.
• Zaradi avtomobilske nesre-
če, v kateri se je huje poško-
doval raper Maxi Jazz, je mo-
rala najpopularnejša angleš-
ka tehno-pop skupina Faith-
less odpovedati preostanek
sicer že razprodane turneje.
• Star 74 let je prejšnji torek
ta svet za vedno zapustil legen-
darni francoski pevec in skla-
datelj Gilbert Becaud, ki je v
svoji izredno bogati glasbeni
karieri napisal več kot štiristo
pesmi, med njimi tudi klasič-
na šansona »Limportant c'est
la rose« in »Nathalie«.
• Že rahlo pozabljena kanad-
ska rockerica Alanis Moris-
sette - lastnica najbolje pro-
dajanega »ženskega« albuma
devetdesetih - je po skoraj tri
letni studijski abstinenci v
preteklih nekaj mesecih po-
snela 25 skladb. Enajst izmed
njih bo že februarja izšlo na
njem tretjem albumu »Under
Rug Swept«, ostale pesmi pa
bodo luč sveta ugledale ko-
nec prihodnjega leta.
• Z mega uspešnega albuma
»Mirakul« hrvaškega pop kra-
lja Gibonnija, je založba Dal-
las te dni snela drugi single.
Po uspešnici »Oprosti« se je na
tem formatu tokrat znašla pe-
sem »Ne odustajem«, ki jo je
Gibonni posnel v duetu z ita-
lijanskim zvezdnikom Gaeta-
nom Currerjem. Pesem je na
trg pospremil tudi videospot,
v katerem je mogoče videti tudi
odlomke iz najdražjega hrvaš-
kega filmskega projekta »Last
Will«, za katerega je Gibonni
napisal tudi glasbo.
• V videospotu za nov sin-
gle »Razlog« z albuma »Dru-
gačna gravitacija« skupine
Nude, ki ga je režiral Aleš
Zemlja, precej pozornosti
zbuja razgaljeni kitarist Lu-
ka. Fantje so video posneH
na kar štirih različnih loka-
cijah, poleg nagca pa so za-
nimivi tudi podvodni posnet-
ki in pirotehnični efekti.
• Po odhodu Pike Božič iz
skupine Sound Attack je go-
nilna sila tega vodilnega slo-
venskega dance dua Simon Šu-
rev, k sodelovanju povabil pev-
ko Špelo Buda. Par je že po-
snel prvo skladbo »Svet vrti se«
za nov album, ki bo izšel v pr-
vi polovici prihodnjega leta.
SŠ
VRTILJAK POLK IN
aKVALČKOV2001
CEUSKIH S plus 2001
20 VROČIH RC2001
Št. 52 - 27. december 2001
30
ZA AVTOMOBILISTE
Porsche predstavlja
carrero 911 4S
Nemškemu Porscheju
gre v zadnjih letih izjemno
dobro. To kažejo recimo tudi
podatki za minulo poslov-
no leto 2000/2001, ki se je
končalo 31. julija. V tem ča-
su so naredili nekaj več kot
55 tisoč avtomobilov, kar je
bilo za 14,3 odstotka več kot
leto prej.
Boxter in 911 si to števil-
ko enakomerno delita (izde-
lali so celo nekaj več boxster-
jev kot 911, kar je vsaj zani-
mivo), ob tem pa v tem času
ustvarili 8,5 milijarde mark
prometa in imeli dobro mi-
lijardo mark dobička (pred
obdavčitvijo). Torej je jasno,
da kljub svetovni gospodar-
ski in avtomobilski recesiji
smelo zrejo v prihodnost.
V bližnji prihodnosti pa se
bo na trgu pojavila še ena iz-
vedenka slovite carrere 911,
ki je bila tako ali tako nare-
jena povsem na novo. Po tar-
gi in cabrioletu je sedaj nova
tudi carrera 4S, kar pomeni,
da gre za varianto s stalnim
štirikolesnim pogonom. Car-
rera 4S je torej naslednik car-
rere 4, pri čemer se ta avto
navzven vsaj malo spogleduje
s turbom 911. Tako ima 4S
enake odprtine za dovajanje
zraka na prednjem delu, 18-
palčna platišča, medtem ko
so zadnji blatniki širši za
opaznih 60 milimetrov. Av-
to je tudi za 10 miUmetrov
bolj potisnjen k tlom kot car-
rera 911, na zadku pa so luči
oziroma odbojno steklo, ki
S porschejem carrera 9114S do 280 km/h.;
se razteza po vsej širini avto-
mobila. Pri motorju ni spre-
memb, saj avto poganja zna-
ni 3,6-litrski in šestvaljni bok-
ser s 320 KM. Po tovarniških
podatkih zmore carrera 4S
največ 280 km/h in do 100
km/h pospeši v 5,1 sekunde,
medtem ko naj bi bila pov-
prečna poraba 11,4 litra go-
riva. Stalni štirikolesni po-
gon je narejen tako, da pre-
naša na prednji kolesni par
od najmanj pet do največ 40
odstotkov navora, vse drugo
gre na zadnji kolesi.
Carrera 4S se bo na slo-
venskem trgu pojavila v za-
četku drugega leta, vsaj v
Nemčiji nekaj prej, pri če-
mer naj bi tam stala približ-
no 175 tisoč mark. Porsche
računa, da se mu bo v pol-
nem letu dni posrečilo pro-
dati kakšnih 5 tisoč carrer
4S ali nekako 20 odstotkov
vseh porschejev 911. Ker so
torej poslovni rezultati ta-
ko dobri, naj bi delničarjem
tovarne predlagali, da seda-
njemu prvemu človeku dr.
Wendelinu    Wiedekingu
mandat podaljšajo še za na-
daljnjih pet let. Vsekaže, da
bo predlog sprejet.
Dizelski motor za hondo civic
Japonski Hondi letos
vsaj na evropskih trgih ne
gre posebej dobro od rok.
Novi civic se sicer prodaja
dokaj dobro, vendar očitno
ne gre v promet tako kot
predhodne izvedenke.
Morda je to tudi posledica
dejstva, da doslej Honda ni
imela sodobnega dizelskega
motorja; slednji so zaradi
skromne porabe in nižje ce-
ne dizelskega goriva zlasti na
Stari celini zelo popularni (v
Avstriji bodo letos prodali več
kot 55 odstotkov vseh novih
avtomobilov z dizelskim mo-
torjem). Sedaj pa iz Honde
prihaja vest, da bodo kmalu
začeli ponujati civica z 1,7-
litrskim CTDi motorjem s 74
kW in z vrbizgavanjem gori-
va po skupnem vodu. Cena
še ni znana, ve pa se, da bo
avto s tem agregatom najprej
naprodaj na Japonskem (od
marca prihodnjega leta).
Tudi Volvo bo
imel SUV
Na letošnjem detroitskem
avtomobilskem salonu je
švedski Volvo, ki je sicer v For-
dovih rokah, pokazal svojo
konceptno vozilo ACC ali Ad-
venture Concept Car.
Tedaj ni bilo jasnih napove-
di, ali bo avto morda ugledal
luč dneva, sedaj pa iz švedske
avtomobilske hiše prihajajo ve-
sti, ki potrjujejo rojstvo ACC.
Ta se bo po novem imenoval
XC 90 in bo konkuriral avto-
mobilom kot so mercedes ML;
pa lexus RX 300, BMW X 5 in
podobnim. Gre torej za šport-
nega terenca (običajno ta vozi-
la označujejo s kratico SUV ali
Šport Utility Vehicle). XC 90
bo seveda veliko prevzel od vol-
va XC 70; to je avtomobil, ki
ga najpogosteje primerjajo z au-
dijem allroad quattro, bo pa več-
jemu XC 90 posodil podvozje,
motorje, menjalnike in verjet-
no še kaj. Novi volvo bo ob tem
ponujal kar 1.641 litrov velik
prtljažnik in po tej strani pre-
kosil vso konkurenco. Pri mo-
torjih naj ne bi bilo prav veli-
kih novosti. To bodo znani 5-
in 6-valjniki, ki jih izdeluje Vol-
vo, vsi pa bodo opremljeni s
turbinskimi polnilniki. Ponud-
ba se bo začela s 2,4-litrskini
motorjem z 200 KM, najmoč
nejši agregat pa bo ponujal pri
treh litrih gibne prostornine 272
KM. Seveda bo zraven tudi znani
2,4-litrski motor, ki razvije 143
KM. Kot pravijo, naj bi izdela-
va XC 90 stekla leta 2002, v pol-
nem letu dni pa naj bi po seda-
njih načrtih izdelali do 65 ti-
soč avtomobilov. Že sedaj, ko
o tem avtomobilu zgolj ugiba-
mo, je jasno, da bo šel najbo-
lje v prodajo v ZDA, kjer je Volvo
po tradiciji izjemno uspešen.
Ford focus
nosi zastavo
prvega...
čeprav je treba razumeti
statistiko tako ali drugače in
čeprav drži, da ji vedno ter
povsod ni mogoče zaupati,
naj bi bil po nekaterih virih
trenutno najbolje prodajani
avto ford focus. Če je to res,
potem ima Ford v svojem hle-
vu pomemben adut; po teh
podatkih naj bi fordu sledi-
la VW golf in toyota coroUa.
Št. 52 - 27. december 2001
NASVETI
31
ZDRAVNIK SVETUJE
O poljubu in poljubljanju
Prim., dr. JANEZ TASIČ,
spec. inter. kardiolog
Poljub je nekaj, kar prina-
ša dobro, je pa tudi prijeten
in koristen. Tako pravijo o
poljubu strokovnjaki, ki
proučujejo medsebojne od-
nose in partnerstvo. Dober,
pošten poljub s pravim part-
nerjem je koristen za zdrav-
je in učinkuje kot zdravilo.
Fiziologija
Pri poljubu se poveča srč-
ni utrip, poveča pa se tudi po-
raba kalorij. Tako se med
strastnim poljubljanjem po-
veča poraba kalorij v minuti
celo za dvakrat. Predvsem se
poveča poraba prostih slad-
korjev, po strastnem polju-
bu izgleda človek ogret kot
da je prišel z džoginga. Ven-
dar večina strokovnjakov ne
priporoča, da se zato zame-
nja redna fizična aktivnost
oziroma rekreacija le s po-
ljubljanjem. Če pa bi le že-
lel kdo hujšati s poljublja-
njem, lahko to poizkusi. Saj
je dokazano, da strasten po-
ljub zmanjšuje željo po hra-
ni.
Če imate zdravstvene te-
žave in ne veste, kako rav-
nati, pišite na Novi tednik,
Prešernova 19, 3000 Celje,
za rubriko Zdravnik sve-
tuje.
Med poljubom se izmenja-
jo telesne tekočine. Slina, ki
jo stalno proizvajajo žleze,
je v ustih vsakega človeka
različna in vsebuje različne
beljakovine, encime, bakte-
rije, viruse, hormone, mine-
rale itd. Pri poljubu pride do
mešanja in izmenjave teh
snovi. To stimulira sluzni-
co, da se obnavlja, vzpod-
buja imunski sistem in po-
veča hormonalno aktivnost.
Stomatologi priporočajo po-
ljubljanje, saj opažajo, da
pogosto poljubljanje zmanj-
šuje zobno gnilobo in zob-
ne obloge. Med poljublja-
njem so aktivne tudi obraz-
ne mišice a tudi jezik, kar
povzroča masažo obraznih
mišic, ki se sprostijo, učvr-
stijo, povečajo napetost ko-
že, odstranjujejo gubanje ko-
že, povečujejo njeno elastič-
nost in s tem pomlajujejo iz-
gled. Po poljubljanju izgle-
da človek srečnejši in mlaj-
ši.
Psihologija
poljuba in
stres
Med poljubom se sprošča
napetost. Zato je poljublja-
nje dobro zdravilo za sproš-
čanje negativne energije,, ki
smo si jo nabrali tekom dne-
va (mogoče bo to kmalu na
programu tudi v šolah za pre-
magovanja stresa). Poljub je
čustvena meditacija, ki zau-
stavlja nejasnost in šumenje
v glavi, premaga napetost in
povečuje občutek lastnega
obstoja, prisotnosti in po-
membnosti. Povzroči števil-
ne psihološke spremembe,
v našem vsakdanjem življe-
nju pa je poljub pogosto pot,
ki odpira vrata poglobljene-
mu in svetovljanskem odno-
su med partnerji.
Ob poljubu sprejemajo mož-
gani informacije, ki se prena-
šajo iz številnih receptorjev v
ustnicah. Ob tem ima lahko
človek občutek, kot da ga je
nekaj pribilo oziroma pove-
zalo z močno roko v nedelji-
vo celoto. A to je delo drob-
nih a občutljivih receptorjev,
ki se končujejo v živčnih kon-
čičih ustnic. To so receptorji,
ki nas vodijo v preživetje. Otro-
ku omogočajo, da sesa in do-
bi mleko za preživetje, preko
ust se prenaša hrana, ki prav
tako omogoča življenje. Z ust-
nicami prepoznavamo, kaj od
tega je za nas koristno. Torej
so ustnice nenadomestljive.
Povezava in
odvisnost
Poljub je kot prijeten do-
godek poznan po svetu med
vsemi narodi, prav tako kot
masaža. Oba sproščata hor-
mon oksitocin, ki organizem
umirja. Opoj, ki se razmah-
ne med poljubom, pa je ven-
darle vezan na določeno vsebi-
no. Poljub je lahko romanti-
čen, usmerjen v strastno sek-
sualnost, zahvaljujoč itd. Pr-
vi poljub je vedno neverjetna
presenetljiva novost. Opoj, ki
ga občutiš, je posledica dveh
naravnih stimulatorjev: dopa-
mina in noradrenalina. Vodi-
ta te v različne faze in stanja.
ki so tipične in jih vsakdo pre-
hodi: poželenje - pohlep po
spolni zadovoljitvi; romantič-
na ljubezen - občutek vrtogla-
vice, vznesenosti, nespečno-
sti, izgube apetita; povezanost
- občutek varnosti, ki ga naj-
deš ob trajnem partnerju.
Vse to je povezano z raz-
ličnimi kemičnimi procesi v
glavi: testosteron vzpodbuja
spolnost pri moških in ženah,
dopamin in noradrenalin vo-
dita v romantičnost, oksito-
cin pa v fazo povezave in po-
mirjanja. Pri posameznemu
človeku so lahko hormoni
uravnoteženi. Občasno pa ne-
kateri prevladajo. In tako se
zgodi, da se zato poljubljate
z napačno osebo, ki vam hor-
monsko ne ustreza. Kljub te-
mu pa je poljubljanje dobro
in koristno.
O boleznih, ki se prenaša-
jo s poljubom, pa drugič. Do
takrat pa si voščimo srečno
2002 s poljubom!
Št. 52 - 27. december 2001
32

Filmsko leto 2001
Največji domači dogodek
v povezavi s filmom sploh
ni prišel v obliki posamez-
nega filma, temveč v obliki
prvega multikina, ljubljan-
skega Koloseja. Ta je, po-
leg povečanja števila v Slo-
venijo prihajajočih filmov,
manjšim kinematografom
izbor in način uvrščanja fil-
mov na spored precej spre-
menil. Prestolnica si je z
obilico dvoran dala čas za
filme - vsa ostala mesta se
sedaj tiščijo v obilnem film-
skem programu kot kos
kruha med jato golobov.
Ampak, če damo to na stran
in se pač prepustimo čaka-
nju na Celjski multikino ter
spremembam, ki jih bo pri-
nesel ta projekt - kaj se je
dogajalo v kinih zunaj in
doma? Tole je kratek pre-
gled.
Robert DeNiro je po zgo-
dovini karakternih vlog po-
stal cenjeni humorist kam-
nitega obraza in kot takšen
ropal blagajne po vsem sve-
tu, skupaj z grimasami ne-
rodnega Ben Stillerja, v Nje-
nih tastarih. Tom Hanks se
je znova združil z Robertom
Zemeckisom v Brodolomu in
naredil podobno. Nič prese-
netljivega. Zato pa je povsem
nepričakovano dobil in ob-
činstvo in Oskarje Prežeči ti-
ger, skriti zmaj, v katerem
ljudje, ki govorijo mandarinš-
čino, letijo po zraku. Da. Kdo
bi si mislil. Pri nas, sploh na
Štajerskem, ne poznamo le-
tečih ljudi, zato smo približno
tedaj še bolj uživali v Javšni-
kovi ekshibiciji na velikem
platnu. Zadnji večerji. Noben
ostalih filmov letošnje slo-
venske bere ni bil toliko gle-
dan kot ta, pa čeprav je prav
slovenski film letos zaoral po-
vsem nove ledine z Beneškim
levom {Cvitkovič) in desetod-
stotnim deležem naravnost
neskončnih nagrad Nikogarš-
nje zemlje. Sovražnik pred
vrati je odprl Kolosej in še
on poslal evropsko produk-
Harry Potter
cijo na doslej nedosežene vi-
šine gledanosti. Nasploh se
je ta evropska taktika - ko-
produkcija proti Hollywoo-
du - začela obrestovati...
Dnevnik Bridget Jones je
samskosti dodal pridih ko-
mike, naslednji hit, kompa-
tibilen doma in po svetu pa
je bila, seveda, Mumija 2. Ra-
čunalniške igrice se očitno da-
jo igrati tudi v družbi, in tu-
di tako, da konzole nimaš v
roki. Shrek, animirana prav-
ljica s kvocientom, je zunaj
podiral rekorde, pri nas pa
sta mnogo več naredila fil-
ma, ki v svetu nikakor nista
šla po načrtih - Pearl Har-
bor in Tomb rider. Ne da sta
bila polomiji, ampak niti
bombni napadi, na katere ča-
kaš uro in pol, niti del prsnega
bogastva, ki ga Angelina Jo-
lie pokaže dokaj kmalu v fil-
mu, niso pomagali k predvi-
denemu uspehu. Hitri in drz-
ni so nizkoproračunski spe-
či hit ameriškega poletja in
naše jeseni, Hannibal se je
kljub grozljivosti, ki seže na-
ravnost do možganov, precej
obrestoval. Ameriška pita 2
nima konkurentov nikjer.
Opice so poskusile vladati, pa
je scenarij dal odpoved, in
tedaj je že nastopilo veliko
pričakovanje 2001... čarov-
niški Harry Potter. Ki se je
začel z velikanskim navalom.
Zunaj in doma. Štrene pa mu
je za malenkost in povsem
nepričakovano, vsaj pri nas,
zmešal Mel Gibson, ki je s
pomočjo elektrike ugotavljal
Kaj ženske ljubijo.
PETER ZUPANC
Reševanje vdove Grace
Od vrtnarstva do marihua-
ne: Reševanje vdove Grace,
prvenec Nigela Colea, je po-
vsem neobremenjena kome-
dija, ki zatrjuje, če sploh kaj,
samo eno - namreč to, da »na-
vadni« ljudje rabijo nekaj ne-
dolžne podpore v obliki sti-
mulativnih sredstev, če ho-
čejo normalno preživeti vsak-
dan. Včasih jo rabijo, če
sploh hočejo preživeti. Vča-
sih ne morejo preživeti brez
nje. Včasih pa morajo to
»podporo« celo prodajati, če
želijo preživeti. Okej, mari-
huana je v tem primeru res
zelo nedolžna, njeni efekti pa
precej pesniško prikazani. Iz
česar nastane film, ki se ga
lahko gleda tudi kot del pro-
pagande za legalizacijo.
Iz zgoraj navedenega se
lahko razbere, da se na plat-
nu vrti nekaj lahkomiselne-
ga, nekaj, kar poteši le žejo
po zabavi in del občinstva,
ki za legalizacijo mehkih drog
navija. Potrebno je torej za-
pisati še tisto, česar se iz na-
vedenega ne da razbrati. Sce-
narij filma je prekrasna uč-
na ura iz miniature, ki ne pre-
more odvečnih sledi in ne-
potrebnih scen. Vsaka scena
vodi nekam drugam, v neko
razrešitev, vsaka trohica do-
gajanja je namenjena neki
vzpostavitvi odnosov, iz vsa-
kega konflikta so očitno sfil-
trirani tisti premalo ali pre-
več huronsko smešni in iz-
brani samo tisti, ki »zadene-
jo« z ravno pravo mero hu-
morja, t.j. s humorjem, res-
da nekohko podobnem hu-
morju Do nazga, toda obe-
nem dovolj samosvojim, ne-
vsiljivim in, navsezadnje, od-
lično nadgrajevanim. Od noč-
nega stražarjenja nad disko-
tečnimi lučmi Gracienega
steklenega vrta, ki so tako
močne, da na tem stražarje-
nju potrebuješ sončna očala
- preko problemov z obleko,
ki jo Grace mora ali sme no-
siti na sestanek z dilerjem -
preko abstraktno kičastega,
neverjetnega dilerjevega pod-
zemnega skrivališča - pa do
zadnje scene, v kateri po ti-
pično angleško vzdrževani ze-
lenici gole bobije (pardon,
fantje nosijo klobuke in pen-
dreke podijo razigrane stare
mame z marelami - popolno
nadgrajevanje, čista milina
od scen. Ta, zadnja, je s svo-
jimi hipijevsko transceden-
talno zabrisanimi barvami
sploh za v anale.
In še nečesa se ne da uvi-
deti iz uvoda; da zrela da-
ma Brenda Blethyn, glavna
junakinja Grace, obvlada svo-
jo vlogo s toliko nerodne ele-
gance in, hja, česa drugega
kot miline, da se mnogo
mlajših modnih lepotičk lah-
ko samo skrije pred njo. Očit-
no se je naveličala igrati pi-
janke in depresivke - časi
Skrivnosti in laži in Tihega
glasu so minili, dama se za-
bava. Ta dva asa, Brenda in
scenarij, pripeljeta film do za-
dovoljivega konca. Kaj veli-
ko več od tega, kar da ta film,
od komedije niti ne moreš
zahtevati.
PETER ZUPANC
Gremo v kino!
Ne bomo preveč intimni, ampak vam takoj razkrivamo
tri junakinje, ki so vedele, da je filmska mojstrovina Patri-
cea Chereaua Intimnost pobasala Zlatega medveda na letoš-
njem berlinskem festivalu: Bojana Centrih iz Tabora, Kat-
ja Brečko iz Spodnje Rečice in Tanja Kapun iz Celja.
Nagradno vprašanje: Luc Besson je francoski filmski re-
žiser, ki je v svoji karieri ustvaril nekaj odličnih filmov,
nekaj dobrih filmov in nekaj filmov. Zaoral je tudi v Holly-
woodu, v zadnjem letošnjem preizkusu vaše filmoljubsko-
sti pa bo dovolj, da naštejete vsaj tri njegove filme, ki jih je
režiral. Mala malca!
Odgovore na dopisnici pošljite na Novi tednik, Prešer-
nova 19, 3000 Celje, do, huh, ponedeljka, 31. decembra.
Izžrebali bomo tri dobitnike vstopnice za ogled filma.
PRIHAJATA
Taksi 2
Vruuum! Konec starega leta bo adrenalinski, akrobatski,
divjaški, ekstatičen, spektakularen in brez zavor. Po scena-
riju cenjenega Luca Bessona in v režiji Gerarda Krawczyka
(ne polomite si jezikov, čaka vas silvestrski poljub) je na-
stal Taksi 2. Zgodba je butasta (japonskega obrambnega
ministra med obiskom v Franciji ugrabi tolpa Jakuza, sledi
reševanje...), v glavnih vlogah pa stara zasedba, policist Emi-
lien {Frederic Diefenthal), njegova skandinavska muza Pe-
tra [Emma Sjoberg), vedno iznajdljivi taksist Daniel {Samy
Naceri), ki je še vedno zatrapan v Lily [Marion Cotillard),
ter seveda trapasti načelnik [Bernard Rafcy). Film, ki bi ga
hitro pozabili, če ne bi bilo fantastičnih avtomobilskih pre-
gonov. Mimogrede, med filmskimi kaskaderji so bili tudi
odlični francoski vozniki rallyja Alliot, Ragnotti, Touroule,
na čelu z Jeanom Lousiom Schlesserjem (zmagovalec več
dirk Pariz-Dakar).
Princeskin dnevnik
Garry Martshal se je nekoč v rosnih letih zaljubil v Pepel-
ko, potem zrasel, ne pa odrasel, in postal filmski režiser.
Zato vedno znova in znova snema zgodbe o grdem račku, ki
postane labod. Po filmih Čedno dekle. Pobegla nevesta in
Zlata ribica je padla v vodo, je tokrat na vrsti sanjarija o
princeski. Mia Thermopolis [Anne Hathaway) ni upravni-
ca grških term, pač pa sramežljiva najstnica, ki ima malo
prijateljic in veliko vrstnic, ki se norčujejo iz nje. Dokler jo
ne odkrije babica Clarissa (legendarna Julie Andrews) in ji
razkrije, da je edina kandidatka za prestol male evropske
kraljevine Genovie. Jasno, začne se preobrazba v laboda, ki
je ključno gibalo te romantične komedije. Seveda pa Mars-
hallovi filmi niso popolni brez Hectorja Elizonda, ki je tudi
tokrat očetovsko in potrpežljivo skrbi za negotove korake
mladenke.
Vse pojavne oblike lepe Anne Hathaway.
■CELJSKIH PET
PRVAKOV
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (17.12. do 23.12.)
Zadnja kinotečna lestvica, ki jo objavljamo v tem letoš-
njem letu, ni pregled najbolj gledanih filmov letošnjega le-
ta. Z njo vam bomo postregli v sveže rojenem 2002. O pr-
vem mestu sploh nima smisla razpravljati, Harry Potter se
je v komaj treh tednih katapultiral v sam vrh najbolj gleda-
nih filmov na Celjskem. Pop magija, cepljena na otroško
preprostost, je v časih Nove dobe in kurjih župic za duše v
žepnih izdajah nezgrešljiv hit. Iz prejšnjega tedna je na tret-
jem mestu ostal zasnifani Johnny Deep, ki je deželo prilož-
nosti vzel dobesedno in nato svojo priložnost predelal sko-
zi nos. Medtem pa so celjske mladenke našle nov idol -
seksi, šik, butično in - pametno blondinko. Sliši se kot ok-
simoron, vendar Blondinka s Harvarda z lahkoto opravi z
eno najtežjih pravnih šol in mimogrede zamenja tisoč pet-
sto kosov garderobe, večinoma rožnate... Intimnost bo os-
tal intimen film za tiste, ki si drznejo in tiste, ki si sicer ne,
ampak se ne morejo upreti dobremu filmu. Na petem me-
stu se je iz nizkega starta pognala vdova Grace, komedija z
britanskim šarmom in veliko odtenki. O njej pa vam bo več
zaupal Peter Zupane.
St. 52 - 27. december 2001
34
NASVETI
Silvestrske prenove
v zadnjem hipu
Z malce iznajdljivosti se tudi v zadnjih minutkah lahko pričara slovesna oprava za
najdaljšo noč v letu
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
V letošnjem zadnjem
modnem druženju bi se res
spodobilo reči kakšno bi-
stroumno ali pa vsaj ime-
nitno zvenečo na temo no-
či, ki se ponaša s samimi
presežniki: najbolj nora,
najbolj divja, najbolj bleš-
čeča, najbolj slovesna,.., ko
glamurozne silvestrske
oprave celo zasenčijo vse
mežikajoče in svetleče
okrasje v slavnostnem oko-
lju!
No, razen, če gre za super
trendovsko božično-novolet-
no smrečico, kakršno je le-
tos lansirala modna hiša Guc-
ci. Njen kreator Tom Ford
je namreč iz črnih krznenih
»iglic« ustvaril dober meter
visoko smrečico, ki stane
okroglih 300 tisoč tolarjev!
Dopolnil jo je s steklenimi
okraski; medvedki, psički,
muckami... Vsaka izmed fi-
guric z obeskom v obliki slav--
nega Guccijevega logotipa,
stane nekaj več kot 10 tiso-
čakov. Za spodobno okrasi-
tev jih torej potrebujete... in
to znese dodatnih...
Če se hecamo? Seveda; če
bi ugibali, ali vas ta reč ne
zanima, nimate časa skočiti
v Milano ponjo aU pa... Ka-
korkoli, naj bistroumne ali
vsaj imenitno zveneče misli
tokrat raje zamenjajo prijaz-
ne ideje.
V zadnjih
dneh, urah,
minutah...
Samo nikar ne recite, da
nimate prav nič za obleči ozi-
roma se vam sploh ne ljubi
lepše napraviti. Že droben de-
tajl, nov modni dodatek bo
nemara dovolj za prijetno
preobrazbo iz vsakdanje v
praznično podobo.
Naj vam natrosimo nekaj
prikupnih idej, ki ne bodo
prehuda obremenitev za že
povsem izžete decembrske
denarnice?
Svilena majčka z naram-
nicami in hlače kot osnova
ter trendovska nadgradnja: iz
kosa svile ukrojen pas, ki ga
okrasite s cvetjem, odsluže-
nimi perlicami, bleščicami.
In v naramnico zataknjen
prosojen šal, ki ga asimetrič-
no zataknete za pas.
Tudi v pozamentni trgovini
lahko mimogrede kupite ču-
dovite trakove; ožjega zaveži-
te kot pentljo pod ovratnik bele
bluze, z njim namesto ogrlice
okrasite vrat, v vozel pa zatak-
nite še romantičen cvet. Širši
trak okrasite z bleščicami in
ga uporabite kot pas.
Poletna bluza ali telovnik,
povsem pošit z bleščicami,
bo čisto običajne dele garde-
robe spremenil v slovesne.
Z nizi bisernih perlic lah-
ko okrasite staro bluzo, pre-
prosto črno obleko, z bleš-
čicami, ki jih kupite tudi kot
vezene aphkacije, nadenite
dnevnemu kostimu večerni
modni pečat... Skratka, letoš-
nje silvestrovo naj zablesti.
Dobesedno.
Spadate med tiste, ki jim
praznovanje »na ukaz« sploh
ne diši in nameravate ta ve-
čer preživeti kot vsak drug?
Tudi prav. Nihče vam ne bo
zameril, če bodo vaša silve-
strska oprava - copati in pi-
žama. Pomembno je le, da
se imate - lepo! Srečno 2002!
Nagradno vprašanje decembra
Katero zimsko pokrivalo je letos znova modni hit?
a) Bareta v stilu Grete Garbo;
b) Kučma v stilu Ane Karenine.
KOZMETIČARKA SVETUJE
Najdaljša noč
Zakaj bi letos ne bile nekaj poseb-
nega? Privoščite si nenavadne odtenke
barv. Letos lahko močno pretiravate,
lahko pa ostanete klasično le rahlo
naličene.
Nanizala vam bom nekaj predlogov.
Prvi predlog: na veke nanesite le kan-
ček zlatega senčila v prahu, ki ga lepo
razmažete še na senca. Sledi obilo čr-
ne maskare in precej poudarjene obr-
vi. Lahko ste še drznejše in se malce
poigrate tako, da načrtate tanke črtice
s svinčnikom preko poudarjenih obr-
vi. Usta in lica so le rahlo poudarjena.
Drugi predlog: zlato senco v prahu
nanesite na veki in notranja kotička oči.
Trepalnice močno poudarite s črno ma-
skaro. Na poudarjene obrvi nanesite kot
zanimivost še bleščice. Lica osvetlite z
zlatim pudrom, ki ga pazljivo raznesete
še na cel obraz. Ustnice se svetlikajo v
čimbolj naravnem oranžnem odtenku.
Ttetji predlog: Na veke nanesite temno
vijolično senco, ki jo v sredini veke pre-
kinete za približno 5 mm (morate biti
zelo vešče in imeti dobre aplikatorje).
Močno poudarite trepalnice s črno ma-
skaro. Na prekinjen del na veki nane-
site lesketajoče bleščice z aplikatorjem,
kjer bodo delovale zelo učinkovito! Rde-
čilo za ustnice: rdeče-oranžni odtenki,
ki se nežno svetlikajo. Lica: le rahlo
poudarjene v odtenku, ki ustreza ličilu
na ustnicah.
Četrti predlog: bi bili diva za eno noč?
Zakaj ne, vendar make-up poskusite kak-
šen dan prej. Potrebujete predvsem zlate
bleščice, ki so kombinirane še z mo-
drimi... in kanček domišljije seveda!
Opozorilo: če so ustnice in veke nali-
čene v zlatem sijaju, nikar ne poudar-
jajte z rdečilom še lica.
Nanesite zlate bleščice na desno oko
in jih razmažite do senc, pod obrvmi
lok in lica (le v zgornjem delu). Levo
oko naj ne bi bilo tako močno naliče-
no kot desno. Velja torej asimetrija. Oko
je naličeno le na vekah.
Peti predlog: oči bodo še posebej zab-
lestele v živih barvah kot: modra, rde-
ča, roza, zelena... Odtenki pa naj bi bi-
li skladni z garderobo. Bledopolte naj
ne posegajo po hladnih odtenkih; tiste
z malimi očmi pa ne po temnih sen-
cah, ki oči le pomanjšajo.
Zeleno senco v prahu (se svetlika) na-
nesite s čopičem ali aplikatorjem v mač-
jem loku od notranjega očesnega kota
do zunanjega, tako da bo na koncu tri-
kotna oblika. Veki naj bosta popudra-
ni s suhim pudrom, da se ličilo ne na-
bira v očesnem pregibu veke. Obrvi pou-
darite z rjavo senco. Oči pa obrobite s
trdim svinčnikom le po spodnjem lo-
ku trepalnic in linija se konča malce
privzdignjeno še do zelene sence. Ma-
skara: izdatno, v več slojih.
Kozmetičarko obiščite teden ali dva
prej, da naredi temeljit peeling, ki je
tudi eden izmed pogojev za lepše na-
našanje podlag.
Pa srečno 2002!
Kozmetičarka VESNA
Št. 52 - 27. december 2001
40
ANNO DOMINI 2001
Kronika leta, ko smo dočakali kavboja Busha in noro bušo
Dvojka na repu že enico menja
na nikdar ustavljivem števcu let.
V glavah znana misel se nam drenja,
če kaj zrelejši je postal naš svet.
Na nebu Jupiter je žezlo nosil
v letu, ki čez nekaj dni bo preč.
A kaj, ko srečo je krivično trosil:
spodaj premalo, zgoraj spet preveč.
Novi poslanci brž so pozabili,
za kaj jim narod je glasove dal.
Od zlafga runa, ki so ga nudili.
le klobčič žabje volne je ostal.
Deset je svečk upihnila država.
Hitro minil je praznični zanos:
ob torti se že vnela je razprava
o tem, kdo si zasluži večji kos.
Z izjavo, da morda bo abdiciral,
Drnovšek pri koritu vnel je boj.
A brž je upe dedičem storniral,
da ne bi se pobili med seboj.
Novih afer cel kup smo zaplodili
(je šlo brez pomoči OBMP),
se pridno za sprejem v EU učili,
opravili izpit iz BSE.
Putin in Bush pri nas sta moževala.
(Kemija delovala je okej!)
Mimogrede še nas sta potrepljala:
»Pridni Slovenčki, le tako naprej!«
In res smo šli naprej - z nogometaši!
Ti bolj kot trop državniških goved
so dober glas o domovini naši
ustvarili, ponesli v širni svet.
Še mlado leto ni povsem shodilo,
ko v Štorah se že dvignil je revolt.
Puntarski kmet zahteva pojasnilo:
»Kje je denar za sušo, saprabolt?«
V Rogaški so sezonske razprodaje,
pa ne - kot v štacunah - srajc in gat!
Država Zdravstvo tam na boben daje
bo dohtar z Bleda tud' dobil rabat?
Pod Bočem je nesreča pirovala:
v glažuti je rdeč kokot zapel
in slatinsko polirnico kristala
v hipu, dveh, spremenil v pepel.
V Celju meščanke dvajsetega veka
so zbirali izmed zaslužnih žen.
A knežje mesto je škandalov Meka:
v farso se je sfižil lep namen.
Ker k čiščenju odplak v komunah
se v Celju spravljajo kot bolni srat,
iz Bruslja so rešilno vest poslali:
»Čistilno plačal bo evropski sklad!«
Povsod pa nočejo takšne naprave:
v Vitanju imajo hud kraval,
ker bi župan jim greznične vonjave
pred hišni prag, sred' kraja rad speljal.
V Velenju Meh žerjavico razpiha:
meščanom zapove parkirni red.
Ker nima bolj izvirnega navdiha,
kar celjsko modro cono dd za zgled.
Nad Podvolovljekom divjad se klati,
bega, ne ve, kam sodi njen kvartir.
Lučki in kamniški zeleni brati
ne morejo se zmenit' za revir.
Glinova Iverka duhove buri:
z žegnom, ki ga je sam minister dal,
živalsko mast in kostno moko kuri.
Kraj tuli: »To je eko-kriminal!«
Župan trdi, da nič ne ve, seveda.
Čeprav pogruntal je občinski svet,
da prvi Nazarčan se spreneveda,
še sam požegnal »višji« je dekret.
V Žalcu pa imajo divjo jago:
župan določi Vovka za odstrel,
češ da kot podžupan je le za zgago -
se zdi, da ni končan še ta duel.
»Če narod vdaja znanju se, kulturi,
ni dobro,« v Štorah je spoznal župan.
Na knjižnem hramu je zaklenil duri -
odslej le še skrivaj bo bral občan.
Za celjske rokometne šampione
(ki jim Anton Gambrinus je patron),
spet ni tako želene evrokrone -
dobil jo je pamplonski Svet' Anton.
Kot lek za ranjeni ponos Celjanov
je pet in polstoletni bil spomin
na čas, ko privilegije meščanov
jim je podelil knežji vlastelin.
V Šoštanju so končno poskrbeli,
da TEŠ nam zraka več ne bo žveplal.
Odslej bomo bolj zdravo sapo imeli
in tudi gozd bo dlje zelen ostal.
V Coklpurgu pa ozelenijo
pesmi, ki jih je igre Jurij pel.
Kak' bi Vodovnik zložil elegijo
termam, ki jih je v Zrečah ogenj vzel?
V Celju dramo mestni svet posluša:
»Ne bom pljuvalnik!« pravi ata Šrot.
Nad zlobnimi jeziki se priduša:
»Jaz sem pošten župan in ne falot!«
V konjeniški »stali« tud' zaudarja -
pa ne čisto navaden konjski gnoj!
Omerzu meče s sedla Hrušovarja -
bo z uzd ušel ta funkcionarski boj?
Kako se da v sedlu ohraniti,
pod Golovcem pokaže SDS:
Janša ukaže, koga izvoliti -
uspel je demokratični kongres...
V Lučah svet župana začopati,
ker več sedi v Ljubljani kot doma,
posoja proračun tako, »med brati«
in svetnike le za okras ima.
Vojska je s čudno paracoprnijo
razburila Celjane na vso moč:
štiri kalašnikovke izhlapijo,
potem pa jih skrivnostno vrne noč.
Stečaj usodo Tola zapečati:
direktor'ci je zmanjkalo idej,
kako lačne delavke pretentati,
da bi brez plač garale še naprej.
Justicija v Ljubljani zaukaže,
naj se nazaj zasuče sodni mlin,
da še enkrat resnico vso pokaže,
kdo storil je v Tekačevem zločin.
Glasno bodrili so nogometaše
ob Paki: »Kdor ne skače, ni Šmarčšn!«
Pribrcal se je med prvoligaše
zdaj Esotech, poslej kot ERA znan.
»Vilkomen, Volfgang! Toprotošel, Janes!«
glas vladnih mož odmeva v Matkov kot.
Še sosed Jorg nas lepše gleda danes,
ker so odprli Pavličev prehod.
Najboljši sosed Zoki iz Ljubljane
žalske trgovke plavša prek Trojan,
tako je vnel srce savinjske Žane,
■ da je še ata Dolfe bil voljan...
A hitro Štajerska udarec vrne:
v Laškem pivovarski kralj Anton
^častilcem zlatoroga plan razgrne,
da v flaško kani spravit' Union.
»Denacionalizacija je kruta!
Na tuji zemlji crkne gospodar!«
v Žalcu kmečkega ministra Buta
glasno rotil savinjski je hmeljar.
Celjanom se obeta lepša slika.
(Le tista na TV zaslonih, žal!)
Je štromar Janko, ki nam kable štrika,
brkaču Janku TeVeCe prodal.
Od kod se neki vzela je kislina,
v Preboldu skladiščena skrivaj?
Lahko bi b'la fabrika heroina,
je ugotovil krimi-policaj.
V Laškem iz Savinje zaudarja:
tam pravi ribji genocid je bil.
Inšpektor, bolj kot s krivcem, se ukvarja
s tem, kdo »pogrebne stroške« bo pokril.
Na grad nad mestom derejo Celjani:
na čas jih spomni srednjeveški dan,
ko so bili drugačni gnadi vdani
in jim je vladal pravi, knežji klan...
Vsi obrtniki spet na MOS drvijo, '
le en »podjetnik« tja ni pribezljal:
pretkanec, ki je z Maxi-lumparijo
Volksbanko za milijardi dve obral.
Ko na logarje, vlcarje, lesarje
v Nazarjah nas spomni nov muzej.
Smreka dobi koroške gospodarje -
le štor bo gornjegrajski še naprej...
V Solčavi siti so obljub države,
kako ustavila bo njihov plaz.
S papirji se ne dA krotit' narave -
bo prej Macesnika prineslo v vas!
Slavih jubilej so Mohorjani,
poldrugi vek Slovencem ljubih knjig.
Še Alme so se spomnili Celjani,
skleniU, da njen dom bo spomenik.
»Z gradnjo čistilne spet bomo obstali!
Celjanom je sporočil županat.
»Ker mediji izbranca so izdali,
zidarja bo na novo treba iskat'.«
Brez rejva je pustila mularijo
v Celju dušebrižniška oblast -
s prepovedmi si dela iluzujo,
da ekstazi bo manj mamljiva slast.
Na ZPI je sodna šiba pela:
direktor je zlorabil položaj!
Županov dvor pa se Francoza dela,
čeprav je sam požegnal lumperaj...
Kosti teharskih žrtev zarožljajo:
»Vrnite dostojanstvo nam, ime!«
Prek njih pa bogatini golf igrajo,
motorji za zabavo tam grme.
Norost Zgornjesavinjčane obsede:
zbezljajo noro kravo vsi sledit'.
Enigmo tiroseške buše Brede
razkrije gospodar, skrivalnic sit.
V TEŠ-u nekaj »čisti« policija,
a tam ne gre za nov eko-škandal.
Je res, da bo finančna revizija
razkrila gospodarski kriminal?
Da celjska Varna hiša ni več varna -
zaslužen je sam boter Telekom!
Razkrila šlamparija je nemarna
preganjanih trpinčenk skriti dom.
Mar res le še spomin bo Železninar?
Rodovi vanj so drli kupovat.
Zdaj njega kupil je nepremičninar,
ki moder je, a (le) v barvi fasad...
Z razpisom za čistilno motovili
spet Šrot, uboga iz EU nasvet.
Čeprav so v Bruslju nekaj zamočili,
župan je sam v koprive šel sedet.
Nam piše stroga mačeha država:
»Zanič je regijski razvojni plan!«
Ljubljana spet provinco zajebava,
ko morala z denarjem bi na dan.
Na Celjski koči vlečnica spet dela.
(In snežni top bo zdaj odjugam kos.)
Mestna oblast za to je poskrbela,
da nas ne bo več vlekla le - za nos...
V pivarski vojni sreča gleda v Laško.
Sporoča zmagoslavno zlatorog:
iz Soda Union je stočil v flaško -
bo spravil Belgijce v kozji rog?
Takole pač kronist je videl leto,
ki že čez nekaj ur ne bo ga več.
Naj mu ne bo za zlonamerno vzeto,
če komu stopil je na žulj boleč.
Mars bo, planet narave bojevite,
v letu, ki prihaja, kraljeval -
vrag ve, kakšne duhove srborite
bo prepirljivec spet med nas poslal.
Zato vsaj zdaj špetire pozabimo,
kot bratje si nazdravimo toplo
in skromno si le eno zaželimo:
da slabše nam kot letos ne bi šlo.
In preden v kroniki bo list obrnil
na stran dvatisoč druge letnice,
še enega na vaše zdravje zvrnil
bo zvesti vaš kronist NT&RC!
Št. 52 - 27. december 2001